v. b. b. Naroča se pod naslovom «KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Viktringer-Ring 28, Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : 1 šiling. celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev. Lelo VIL Dunaj, 3. avgusla 1927. Šl. 31. O kulturni avtonomiji. Predlog vseh nemških koroških strank v deželnem zboru je izzval v vsem tisku živahno razpravo. Vsi listi, ki poznajo koroški sistem in naš položaj, v načelu ne zavzemajo stališča proti kulturni avtonomiji, pač pa so odločno proti narodnemu katastru. Poslušajmo posamezne liste: Ljubljanski „Slovenec“: Predlog zakona sloni na nesprejemljivi določbi narodnega katastra, ki ga odločno odklanjamo, ki so ga odločno odklanjali voditelji koroških Slovencev. Ker pa je ta določba kljub temu v načrtu, vzbuja v nas sum, da ta predlog od strani avtorjev ni mišljen odkritosrčno. Narodni kataster za koroške Slovence, ki so ječali stoletja pod nemškim jarmom, pod katerim se jih je po najhujšem pritisku toliko tisočev potujčilo, ni sprejemljiv. Zato ne moremo priznati vspe-hov z najbolj nemoralnimi sredstvi doseženega raznarodovanja in demoralizacije našega ljudstva. Sistem nam je ustvaril takozvane »deutschfreundliche Slovenen‘\ ki niso nič drugega, nego žalostne renegatske figure, de-moralizovane v vsakem pogledu, in te ne smejo po vrhu še igrati zdaj odločilne vloge v boju za pošteno slovensko stvar. Ako Nemci hočejo, da verujemo v dobro voljo za resnično in pošteno spravo, tedaj naj nam nikdar ne hodijo pred oči s pokvarjenci med našim narodom, ki jih z vso pravico spokorjene zahtevamo nazaj pod domačo streho! Saj so nam Nemci sami često priznavali, da tvorijo narodni Slovenci — manjšino v manjšini, t. j. da so poturice na Koroškem večina naše narodne manjšine. Določba narodnega katastra pa bi dosedanje krivice sankcijonirala in s tem spletala nov bič za šibanje našega dobrega naroda tudi v bodoče. Razmere na Koroškem so po plebiscitu postale tako napete, bilo je tam nad našim narodom toliko terorja in ga je še vedno, da bi celo mnogo dobrih Slovencev morda ne bilo v narodnem katastru. Ali da bi Nemci šteli za slovensko manjšino na Koroškem samo tiste naše rojake, ki bi kljub vsemu terorju imeli toliko poguma, da bi se vpisali v narodni kataster, tega mi ne moremo o-dobriti in zato odklanjamo sporazum na taki nelojalni podlagi. — V splošnem pa priporoča dopisnik A. G. načrt v resno razpravo. „Jutro" pravi: Na žalost je kulturna avtonomija, kakršno nameravajo koroški Nemci dati našemu narodu, pravo danajsko darilo, ker je zasnovana na principu prostovoljnega katastra. Kdor se zaveda, kaj pomeni v ha-kenkreuzlerski koroški deželi, se priznavati za Slovenca, kdor ve, kakšnih sredstev se poslužujejo pangermani, da bi zatrli narodno zavednost naših ljudi ter umetno reducirali število slovenske manjšine na Koroškem, ta bo vedel oceniti pomen predpisa, da se moraš v javnem katastru deklarirati za Slovenca, ako hočeš biti priznan za člana narodne manjšine in uživati pravico kulturne avtonomije. Uvedba slovenskega narodnega katastra na podlagi prostovoljne prijave, je enostavno poskus umetno reducirati število slovenske manjšine na Koroškem. Račun pangermanskih krogov je vrlo enostaven: oni sodijo, da bi se jim posrečilo povodom vpisovanja v narodni kataster tako terorizirati slovensko ljudstvo, da bi število prijav zlasti v mešanih krajih bilo minimalno. Pri državno- in deželnozborskih volitvah se Slovenci dobro afirmirajo in tajno glasovanje jih ščiti pred maščevalnostjo naci-jonalnih nasprotnikov. S katastrom, kakršen je zamišljen v koroškem projektu, bi postala tudi ta zaščita iluzorna; kataster bi bil javni seznam vseh odločnih slovenskih volilcev. Nemškonacijonalni namen je, s pomočjo narodnega katastra dokazati, da je število Slovencev na Koroškem daleko manjše nego se obče misli in da je »asimilacijski proces" v polnem razvoju. Pokazalo naj bi se, da je bil rezultat plebiscita pravilen in da je danes že manj Slovencev nego je bilo leta 1920 glasov za Jugoslavijo! Taki reducirani manjšini se potem lahko da najširša kulturna avtonomija. Z občenarodnostnega stališča je treba koroški projekt odkloniti, dokler je osnovan na principu prostovoljne prijave. Edino pravičen princip je princip objektivne ugotovitve narodnosti. Slovensko prebivalstvo na Koroškem je avtohtono in akoravno je tisočletni pritisk nemštva silno okrnil narodni teritorij, je slovensko koroško ozemlje vendarle tudi še danes realen pojm. Pravilno bi bilo, da se narodu na tem ozemlju da kulturno avtonomijo, nemško manjšino v njej pa izloči z narodnim katastrom, kakor bi se slovenski manjšini na pretežno nemškem teritoriju dežele z narodnim katastrom omogočil priključek k narodni celini. Kdo spada v slovenski in kdo v nemški kataster ne more biti vprašanje osebne odločitve, temveč objektivne ugotovitve. Ni težko ugotoviti, da je n. pr. tista rodbina slovenska, v kteri otroci, dokler ne obiskujejo šole, govorijo slovenski. Le objektivni postopek more dati narodnemu katastru značaj prave matrike slovenske manjšine, ki bi tvorila pravično osnovo za kulturno avtonomijo koroških Slovencev. Brez takega katastra pa je kulturna avtonomija le izigravanje te institucije. »Vfdensky Tydem'k" govori o slavospevih dunaiskega tiska na avstrijski napredek in o pritožbah koroških Slovencev na Društvo narodov. Naprej pravi: Vsekakor so danes politiki v Avstriji prepričani, da je lažja cesta h germanizaciji slovenske manjšine nje popolna svoboda nego zatiranje, zato smo prepričani, da bodo zaenkrat ta način poizkusili pri Slovencih. Zato naj bodo Slovenci v bodočnosti na straži! (Dalje sledi.) 1 PODLISTEK j Reberški Ožbej: Kapelški punì. (Nadaljevanje.) Danes na Šimanovo pa je bila zopet prilika, da je zdrknil malo h Koceljnu. Vedel je, da najde tam znance,, ki mu namočijo že zasušeno grlo, saj Katra ga dotlej ne bo pogrešala in si bo že izumil usta, da njen občutljivi nos ne bo zavohal tekočine. »Tedaj si se vendar ojunačil in prišel," pošali se drugače resni Vegi, ki mu natoči poln kozarec in ponudi pol klobase ter kos kruha, »pa ne bo nekomu dolg čas p otebi?" »E, bo že počakala," pravi bolj tiho Lukej, »včasih moram celo še zvečer iti gledat, kaj delajo kaznienci." »Pa Katra naj gre pogledat, saj je tudi močna, še bolj kot ti," podraži ga Podgornik. »Ah, služba je služba in jaz sem zaprisežen in cesarski," potrka se Lukej ponosno na prša, »babe naj doma komandirajo." »To je res," potrdijo vsi z velikim sme bom, da je postalo Lukeju vroče, ker se je nehote izdal, kdo nosi doma hlače. Da se ogne temu neljubemu pogovoru, začne pripovedovati, da je moral včeraj še pozno v noč spraviti v zapor dva potepuha, ki sta hotela krasti blago. Na poti domu pa je srečal župnika in mežnarja, ki sta šla po cesti od cerkve pri D. M. v Trnju. Zdelo se mu je čudno, saj ni slišal, da bi prej^ zvonilo komu na spoved in tudi bolan ni nihče. »To pa nekaj pomeni," pomežikne Koci županu Veglnu, ki mu prikima. »Nekaj mora biti na tem," pravi Koci, »pred dvema dnevoma sem videl, da je prišel ženeški birič in šel naravnost v župnišče. Popoldne sem imel opravke pri župniku, rabil sem namreč drobiž in se mi je zdelo čudno, da je bil župnik tako nemiren. Tudi govoril ni nič, opazil sem, da nekaj prikriva, a si ni upal povedati." »Čudno, čudno, saj naš župnik so drugače vedno dobre volje," pripomni krojač Krieber. V tem trenutku odpre nagloma vrata Koc-lova žena Lena, ki je bila vsa zagorela v obraz in naglo sopla, kar ni bilo čuda, saj je bila o-krogla, da bi se lahko pisala Okrogelnik. »Veste kaj novega?" začne govoriti vsa razburjena. »Kaj takega?" prašajo vsi,radovedni. Lena še enkrat globoko zajame sapo, se obriše po čelu ter jame pripovedovati. »Pomislite si, ravno prej je prišla k meni sveta Mojca in mi pravila, da je šla k mežnar- ju Probrathu, ker je hotela imeti ključe od cerkve v Trnju, da zanese tja rože na oltar. Mežnar se je nekaj časa obotavljal, da nima ključev pri sebi, nazadnje pa priznal, ko mu je obljubila steklenico najboljšega vina, da ne sme odpreti cerkev, ker sta po noči z župnikom vzela raz kip D. M. oblačilo in pobrala vse tablice ter zanesla v župnišče. »Ali je to mogoče," začudijo se vsi, »kaj takega, to je pregreha." »Pa kakšna!" vzdihne Lena ter se pokrepča s požirkom vina, ki ga ji je ponudil Fleischhaker. »To moramo odpraviti, jaz grem k župniku," pravi Vegi ves rudeč v obrazu. »Jaz tudi," pripomni Koci. »Doma bodi," zadržuje ga žena, »kaj se boš vtiskal v te stvari, se še zameriš gospodu." »Le nič se ne boj," ugovarja Koci in tudi Pavlič ter Sadovnik kot cerkvena ključarja se dvigneta, da gresta z drugimi v župnišče. Župnik Valentin Prunner se ni zmotil, ko je že na rebrškem žegnanju trdil, da pričakuje tudi on naredbo, glasom katere mora odvzeti oblačilo raz kip D. M. Ravno dva dni pred Ši-manovim je prinesel birič iz Ženeka pismo od flegarja, ki ga je naslovil komisar Pauer iz Celovca, da se mora takoj pokoriti povelju zaradi odvzetja oblačila in tablic. (Dalje sledi.) Zborovanje delegatov kmečke bolniške blagajne. Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija se je v obrtni in trgovski zbornici v Celovcu vršilo 5. zborovanje odposlancev kmečke bolniške blagajne. Otvoritvi zborovanja po predsedniku Plažu iz Žihpolj je sledilo poročilo o poslovanju blagajne leta 1926 ter o stanju ob koncu leta. Število zavarovanih je v primeri z letom 1925 poskočilo na skoraj 26.000. Od teli jih uživa 89 odstotkov hrano in stanovanje pri posestniku in le 11% je takšnih, ki se sami preskrbujejo. S številom zavarovanih so se 1. 1926 pomnožile tudi dajatve blagajne na 526.000, torej za celo milijardo. Upravni stroški za leto 1926 znašajo 125.000 S, to je 15% vseh dohodkov, ki jih je bilo v preteklem letu 812.000 S. Cisti dobiček iz leta 1925 znaša 119.936 S. Poročevalec se je pritoževal, da kmetje z vplačevanjem zneskov zelo zaostajajo in da je bilo 1. januarja 1927 313.700 S neplačanih doneskov. To zavlačevanje povzroča sicer predvsem obupni položaj našega kmetijskega stanja, v veliko slučajih pa je zanemarjenje in pozabljivost tudi kriva. To svo-to mora blagajna, ki deluje z 21 uradniki v teku časa oblastnim in sodnijskim potom iztirjati. Del. Krasnik se pritožuje, da zahtevajo uprave bolnišnic razliko med tem, kar plača bolniška blagajna za prehrano poslov v bolnici, in med dnevnim tarifom: Nato odgovori blagajniški vodja Mikuta, da je blagajna po postavi dolžna plačevati stroške prehrane v bolnici za dobo 4 tednov. Deželna vlada je tarifo za blagajno znižala na 2,40 S. Po postavi bolnišnice niso upravičene tirjati razliko od 5 S, kolikor znaša dnevna pristojbina, na 2,40 S kolikor izplača blagajna, od sorodnikov bolnika ali celo od posestnika. Vsi taki slučaji se naj sporočijo blagajni, ki napravi potem potrebne korake. Nato se je obravnavalo vprašanje uradm-ških prostorov blagajne. Prostori v deželnem dvorcu (Landhaus) so premajhni in tudi zelo nezdravi. Poleg tega pa dežela sama rabi te prostore in sili blagajno te izprazniti. Nastane vprašanje, ali se naj najamejo drugi prostori ali kupi hiša v Celovcu ali pa se zida novo poslopje. Po dolgi debati se sprejme predlog, naj išče odbor do 1. oktobra t. 1. primerne prostore za nakup ali najem. Ako pa se nič ne najde, naj se v oktobru skliče posebno zborovanje delegatov, ki naj na podlagi natančnih načrtov in zanesljivih denarnih virov sklene zidanje novega poslopja. Po poročilu o novem postavnem predlogu glede zavarovanja kmečkih delavcev se pritožuje naš delegat Lovro David iz Globasnice, da dr. Petek ni zdravnik bolniške blagajne, zaradi česa nastajajo vedno neprilike. Nato nasvetuje blagajniški vodja Mikuta, naj pristopi dr. Petek k organizaciji zdravnikov. On je edini zdravnik na Koroškem, ki ni pri nobeni organizaciji (ker bi ga nikjer snrejeti ne hoteli. Op. ur.). Blagajna pa je sklenila z organizacijo zdravnikov pogodbo, da se bo posluževala samo članov (zdravnikov) te organizacije in da drugim zdravnikom ne sme poravnati honorarja niti po zdravniškem tarifu. Kakor hitro pa dr. Petek pristopi k organizaciji, so tozadevno težkoče rešene. (Izgovor je jalov, ker sploh ne obstoja prisilno organiziranje, kakor kaže tudi zadnja razsodba najvišjega sodišča. Siliti koga v organizacijo je zakonito prepovedano. Reči, ali stopiš v organizacijo ali pa ne dobiš pri nas zaslužka, je nasilstvo. Zdravniška organizacija je kakor vsako drugo društvo, ki sprejme priglašenega člana ali ga ne sprejme. Narodni furor nemških zdravnikov se še vedno ni omilil. Bolniška blagajna pa nima korajže, da bi napravila pogodbo tudi z neorganiziranim članom, četudi obstoji zato postavna podlaga. Op. ured.) Po končani debati se zborovanje zaključi. — Veliko denarja se tu jemlje iz ljudstva, ki ga poprej ni bilo treba plačevati; upamo, da je s tem res za kmečke posle poskrbljeno, zato moramo potrebo tega zavarovanja priznati. Inserirajte v Koroškem Slovencu! : II POLITIČNI PREGLED 11 Avstrija. Zadnji čas se je bavil tudi parlament s črnim petkom. Dne 25. julija se je vršila žalna seja narodne skupščine. Govoril je predsednik Miklas, nakar se je seja v znak žalosti zaključila. Dan nato je govoril dr. Seipel in govorniki raznih strank. Seiplov govor je bil zelo previden in umerjen. Podal je pregled o poteku dogodkov ter napadel soc. dem. kot povzročiteljico neredov. Za njim je govoril dr. Bauer, ki je priznal, da je zgrešila soc. dem. več težkih napak. Vseeno pa je napadal policijo in zahteval v smislu strankinega sklepa parlamentarno preiskavo dogodkov, pomilostitev za aretirance in nastop proti policiji. Govorniki raznih strank so se nato brez izjeme izjavili proti tem predlogom. Velik učinek je imel tudi govor podkanclerja, ki je na podlagi uradne preiskave ugotovil, da so bili med demonstranti zločinski tipi, da so pri nemirih predvsem sodelovali mestni delavci, med njimi Schutzbiindlerji. Ugotovil je tudi, da so demonstranti dali povod za streljanje. Od krivcev je bilo 500 oseb zaslišanih in veliko od teh jih je bilo pridržanih v zaporih.—Najvišje sodišče je izreklo, da ustanovitev občinske varnostne straže na Dunaju ne temelji na zakoniti podlagi. Občinski odbor pa je ustanovitev kljub temu potrdil. Stalež znaša začasno 2000 mož, ki pa se zniža s 1. sept. na 1000 mož. Imenuje se sedaj „občinska straža11. Vsak občinski stražnik dobi na dan 4 S plače v gotovini, 2 S za nadure in 2 S za hrano ali hrano. Znak: belo-rdeči trak na rokavu. Za zaostale pri nemirih usmrčenih prevzame oskrbo dunajska občina, za ranjence, aretirance in njih družine pa bo zbiralo delavstvo. — Zvezno ministrstvo za trgovino in promet je predložilo zakonski osnutek, da bi se vpeljala v Avstriji vožnja na desni strani, kar je običajno skoro že v vseh evropskih državah. Marsikatera nesreča bi se s tem preprečila. — Naša država prosi za novo inozemsko posojilo, ki ga potrebuje za gospodarsko obnovo. — K pri-ključitvenem gibanju pravi „Lavoro d’Italia“, da se mora Italija protiviti vsakršnemu enotnemu organizmu ob Dunavu, ki bi tvoril protiutež italijanske velesile. S priključitvijo Avstrije bi naraslo prebivalstvo Nemčije za 6 do 7 milijonov, s tem pa bi bila obenem tudi ustvarjena nemška premoč do Balkana in Nemčija bi kakor nekoč zopet stremela in prodirala proti Trstu, Solunu i Carigradu. To pa bi pomenilo tudi konec nezavisnosti Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Jugoslavije. Italija mora iz tega razloga odklanjati ne le priključitev Avstrije k Nemčiji, marveč tudi vsak poskus za osnovanje podunavske konfederacije. Tirolci so se hoteli odcepiti od Avstrije. „Vossische Zeitung“ piše, da je bil največji odpor proti dunajskim dogodkom na Tirolskem, kjer se je celo posrečilo deloma vzdržati železniški promet. Tirolci so v soboto in nedeljo še resno mislili na to, kako bi se odcepili od države in predvsem od rdečega Dunaja. Iz Tirolske bi se imel izvršiti poskus ustanovitve samostojne zveze alpskih dežel, ki bi bile združene v glavnem deželnem zboru. Če pa se ne bi ta namera posrečila, potem bi šla Tirolska s Predarelsko svojo pot. Ker pa bi bila ta novo ustvarjena država še manj življenja zmožna kot Avstrija, bi se nujno morala obrniti na Nemčijo za gospodarsko pomoč in priključitev te nove države k Nemčiji bi se izvršila kar sama od sebe. Omenjeni list s temi namerami ni zadovoljen, ker bi prišla Nemčija vsled tega v silno težaven mednarodni položaj. Inozemstvo. Šole za manjšine v Jugoslaviji. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji je odredilo za tamošnje narodne manjšine razredno zboljšanje njihovega položaja odnosno jim je izpolnilo važno željo. Zaukazalo je namreč, da se na učiteljišču v • Somboru ustanovi stolica za madžarski in v Vršacu za nemški in romunski jezik, da si narodne manjšine lahko vzgoje v svojem jeziku učiteljev, kolikor jih potrebujejo. Poučovanje v jeziku narodne manjšine je obvezno in to ne samo slovnica, temveč tudi književnost in zgodovina. V manjšinskem jeziku sc mora na teh šolah poučetvati ravno tol iko ur kolikor v državnem jeziku. — Najvažnejša šola za manjšino je učiteljišče, ker se v njem izobrazijo učitelji, katerim se izroči mladina manjšine. Na Koroškem so vstop Slovencev na učiteljišče vedno ovirali, zato pa podpirali renegate, ki so se hoteli učiti slovenščino, ki so potem potujčevali našo deco na utrakvističnih šolah. Fašisti ropajo Slovanom. Rimski „lmpero“ poroča, da je Mussolini podpisal v sporazumu s finančnim ministrom dekret, glasom katerega preide vse premoženje razpuščenih političnih in drugih organizacij v last države. Ta odlok se nanaša predvsem na premoženje razpuščenih društev in organizacij slovenskih in hrvàtskih narodnih manjšin v Julijski Krajini. S tem so Slovenci oropani možnosti, da bi dobili sploh kdaj nazaj premoženje razpuščenih društev. V večini slučajev poklanja vlada zaplenjeno premoženje raznim fašistovskim organizacijam. ffl DOMAČE NOVICE 1 Je-li to pravično? Pod tem naslovom se pritožuje neki „učitelj iz jezikovno mešanega ozemlja" v zadnji številki „Karntner Schul-blatta" proti zapostavljanju iz slovenščine u-sposobljenih učiteljev. Dogodil se je bil namreč slučaj (in takih slučajev na Koroškem ne manjka. Op. ured.), da je bil imenovan za nadučitelja na utrakvistični šoli prosilec, ki je slovenščine nevešč in to kljub temu, da je bilo pri razpisu tega mesta znanje slovenščine zahtevano. Deželna vlada je imenovala kratko-malo Nemca, pri tem pa prezrla samo za eno leto mlajšega prosilca, ki ima izpit tudi iz slovenščine in za katerega se je zavzel krajni šolski svet „zelo slovenske občine" in ga predlagal istotako deželni šolski svet na prvem mestu. Kaj se bo zgodilo? vpraša zgoraj o-menjeni pisec in pravi dalje: Slovensko prebivalstvo bo razupilo to imenovanje kot novo nasilje proti koroškim Slovencem in se pritožilo. Taki eksperimenti v jezikovno mešanem ozemlju ne kažejo razumnosti naših poslancev. In končno: Čemu izpit iz slovenščine, ako se take učitelje kratkomalo prezira? Ali ni samo fraza, če šolske oblasti tožijo o pomanjkanju dvojezičnih učiteljev, obenem pa jih pri takih imenovanjih zapostavljajo? — Mi se s to opravičeno pritožbo g. učitelja iz dvojezičnega ozemlja popolnoma strinjamo, vendar si dovoljujemo pripomniti sledeče: Ali mari niso bili dvojezični učitelji prvi, ki so zahtevali odstranitev slovenskih učiteljev kakor gg. Aichholzerja, Herzeleta i. dr. iz dvojezičnega ozemlja, ne da bi mogli navesti niti enega konkretnega slučaja, ki bi opravičeval njihove številne proteste proti omenjenima? Ali mari niso bili in so danes še tembolj ravno dvojezični učitelji tisti, ki z največjo strastjo in brezobzirnostjo izpodrivajo slovenski pouk iz šole in tako pretvarjajo sedanje vsaj še po i-menu utrakvistične šole v nemške? Če potemtakem dež. šolski svet pri razpisih nadučitelj-skih mest na utrakvističnih šolah ali sploh ne zahteva več znanja slovenščine ali pa tudi v takih slučajih prezira iz slovenščine kvalificirane prosilce in imenuje Nemca, potem se imamo zahvaliti za take „vspehe“ nredvsem gg. učiteljem iz dvojezičnega ozemlja. Zato pa je tudi vprašanje: Je-li to pravično? s te strani popolnoma odveč, kajti danes meni, jutri tebi. Sele. Po dolgem pričakovanju prične ..Hranilnica in posojilnica v Selah" poslovati prvo nedeljo avgusta popoldne. Svoje uradne prostore ima v občinski hiši poleg pisarne. Vabi k pristopu in sprejema hranilne vloge, da bo mogla potrebnim prosilcem dajati posojila. Selani, oklenimo sc svoje domače zadruge, da bo pomalem z malih početkov postala močen denarni zavod, ki bo nudil Selanom gospodarsko podporo i zaslombo! Bistrica v Rožu. „Kor. Slov." je že poročal, da smo imeli dne 9. julija popoldne ob pol 4. požar, in sicer je izbruhnil pri Baštunjaku, kakor se sumi vsled vnetja v dimniku. Vse je hitelo na pomoč, toda ognja radi strahovitega vetra ni bilo mogoče pogasiti, pač pa so začele goreti strehe pri Hriberniku, Kraigerju in Lipeju. Tovarniška požarna bramba je nadalj-no nesrečo teh hiš preprečila. Naenkrat je začel goreti Kramarjev kozolec in ogenj se je s, tako naglico širil, da so se le z največjo težavo rešile krave, dočim so zgoreli vsi prašiči, gospodarsko orodje, vozovi, žito in druge stvari kakor obleka in vse kar je bilo pod streho. Tudi tovarniška hiša, v kateri je stanovalo 17 delavskih družin, 2 mojstra in en uradnik, je popolnoma pogorela. Večina delavcev je zgubila vso imovino. Na pomoč je prihitelo 17 Požarnih bramb iz okolice in Celovca. Požarne hrambe so delale izvrstno, posebno ona iz Sveč pod dobrim vodstvom g. Rožiča. Zadnja je delala celo noč do 6. zjutraj. Škoda je velika, zavarovanje pa nizko. Vsi delavci v Bistrici so delali eno uro za prizadete delavce. Št. Vid v Podjuni. (Vlom.) V noči od 30. na 31. julija so neznani zlikovci hoteli vlomiti v Kusovo podstrešje, da bi se preskrbeli z živežem za prihodnjo zimo. Bogve kako bogato bi se v taki koči ne mogli založiti. Hiša je za vlom Prikladna, ker peljejo stopnice v podstrešje od zunaj. Stanovalke so ropot slišale in zbežale Iz postelj k sosedu in pri tem videle oba vlo-nhlca vsled jasne mesečne noči prav dobro. Predno pa je prišel na pomoč sosed, sta oba Izginila v gozdu. Ko se spravljajo pridelki in postajajo žitnice vedno bolj polne, so pričeli tatovi zopet s svojim poslom. Bo treba večje Pozornosti, da si obvarujemo svoj pridelek Pred predolgimi prsti. BHčovs. Letina pri žitu, posebno rži ne obeta zadovoljiti naše kmete. Slana v pozni vigredi je zelo škodovala. Pšenica obeta biti malo boljši, kakor tudi koruza in oves. Sadja bo zelo malo. Tako se naše upanje na prav obilno žetev ni uresničilo. Glede plačevanja davkov nas pa zmiraj opominjajo. Bo pač zopet pela v gozdu sekira, toda kaj bo, ko nam lesa zmanjka? Iz velikovške okolice. V času dunajskih nemirov je prišel iz Celovca proglas, naj bo ljudstvo mirno, ker je za varnost vse preskrbljeno. Ali ravno v tem času je Heimatschutz zasedel Postajo Žihpolje, da jo varuje ne vemo pred kom. Naši nasprotniki so v tem času trosili najbrž nalašč različne neverjetne vesti. V Železni Kapli so trdili, da so zasedli Gradiščansko Madžari, na Reberci pa, da stoji na Jezerskem sedlu en bataljon Srbov; neki uslužbenec Pri Helldorfu je preplašen popraševal po Encel-ni vasi, ali so res čuli streljanje. Pliberški župan je sam opravljal policijsko službo. Njegovi prijatelji pa so ga malo potegnili. Proti polnoči so Prikorakali v mesto s cilindri, fraki in sablami pod pristno slovensko komando. Ko se je ropalo, požigalo in pobijalo na Dunaju, smo Slo-' venci mislili na čas pred in po plebiscitu, ko se je isto godilo pri nas le s to razliko, da so Nemci tedaj te hudobije povsod odobravali, sedaj pa grajali. — Velikovško cerkveno pred-stojništvo si namerava nabaviti za spomin na ta čas glasovalni zvon. Celovec. (Razno.) Deželna vlada je prekrstila Poreče ob jezeru v »Poreče ob Vrbskem jezeru“ (Pòrtsohach am Wòrthersee). — S 31. julijem se je otvorila nova zračna zveza med Celovcem in Solnogradom. Zrakoplav bo letel trikrat v tednu na vsako stran in bo trajala vožnja pet četrt ure. Iz Solnograda bo zveza z Rimom. Za prihodnje leto so predvidene nove zračnoprometne zveze iz Celovca. — Otvorjena je nova avto zveza Celovec—Trei-bach—Althofem. Vožnja stane 4 S. — Deželni kulturni svet bo obdržal v avgustu in septembru več vkuhalnih tečajev za zelenjavo in sadje posebej, ako se priglasi zadostno število obiskovalk. Tečaj je zastonj. — V Dravi pod Žih-poljami je utonil pekarski vajenec Tomaž Lesjak iz Borovelj. Št. Jurij na Vinogradih. (Smrt.) Žalostno so zapeli šentjurski zvonovi v nedeljo dne 24. julija po pranganju, naznanjajoč, da je po kratki in hudi bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul g. Jos. Verčnik, tesarski mojster in dolgoletni organist šentjurske fare v 59. letu starosti. Ni še dolgo tega, še mesec dni ne, ko je rajni Fišar v Št. Lenartu, ko smo obhajali blagoslavljenje novega zvona, zadnjič pel v cerkvi slavo božjo — a sedaj ga ni več med nami. Akoravno se je po fari vedelo o njegovi nevarni bolezni, je vendar novica o njegovi smrti vse pretresla. Farna cerkev je izgubila dolgoletnega organista, ki je orglal in pel celih 45 let, od svojega 14. leta naprej. A roka, ki je mojstrsko obvladala orgle, počiva mrtva in onemogla v grobu... In njegov glas je u-molknil. Tragika človeškega življenja. Rajni je bil daleč na okoli znan po svoji priljudnosti in prijaznosti: za vsakega je imel prijazno besedo, vedno je bil pripravljen bližnjemu pomagati, s primerno šalo je znal vsakega, še tako žalostnega potolažiti in spraviti v dobro voljo. Ako je bilo treba kaj popraviti orgle ali cerkveno uro, ali uravnati kakšno drugo stvar, kjer je bilo treba več spretnosti in razumnosti, tedaj je bil rajni Fišar vedno na mestu — in za plačilo ni vprašal. Bog naj mu bo v večnosti plačnik. Mnogo se je lansko leto trudil, da je dobila šentjurska cerkev nove zvonove. In na dan sv. Ane, ravno deset mesecev, odkar smo obhajali blagoslavljanje novih zvonov, so njemu kot drugemu odraslemu peli zadnje slovo. Ogromna množica pogrebcev od blizu in daleč, 4 požarne hrambe, pevci in godba so pokazale, kako priljubljen je bil rajni, ki smo ga ob asistenci treh duhovnikov položili na šentjursko pokopališče k večnemu počitku. N. p. v m.! Šmiklavž. Tukaj je umrla Marija Aichhol-zer, sestra Falačnika. Ne samo hčerka, brat, sestra in sorodniki žalujejo za njo, temveč tudi izobraž. društvo „Zvezda“ je izgubilo zvesto članico. N. v m. p.! Apače. Pomlad že prišla bo, al tebe več ne bo, ker te bodo d j ali v to črno zemljo. Tako so v sredo 27. jul. zapeli apaški pevci v slovo svoji pevovodji Kramar je vi Reziji^ Vedenik, da so se solzile oči množici žalujočih sorodnikov in prijateljev, ki so prišli rajno Rezijo spremit na zadnji poti k večnemu počitku. Dolg sprevod, ki so ga vodili domači g. župnik Nagel ob asistenci šmarješkega in selskega župnika, je pričal, kako je bila rajna splošno priljubljena. Ob odprtem grobu so domači dušni pastir slavili zasluge in vrline rajnice in pevci so ji zapeli še eno žalostinko. Bila je rajna Rezej 17 let orga-nistinja v domači župniji in se je z vso vnemo posvetila tej službi. Izvežbala je prav dobro pevski zbor, petje jo je veselilo in je zanj mnogo žrtovala. Skrbela je tudi pridno za kras cerkve božje. Bila je odločna zavedna Slovenka, ki se nikdar ni bala pokazati svoje prepričanje. Že vsa leta bolj rahla je letos bolehala in iskala zdravniško pomoč, končno se je podala v bolnišnico v Celovec, kjer pa je čez 7 dni srčna hiba v nedeljo 24. jul. končala njeno življenje v 37. letu starosti. Domači pa so jo tudi po smrti hoteli imeti v svoji bližini, zato so jo kljub velikim stroškom dali pripeljati v domačo vas. V bolezni si je sama iskala prostor za svoj grob in ga izbrala od vznožju križa. Tam torej sedaj počiva slavček, ki je toliko let prepeval Bogu slavo! Apaška fara jo bo zelo pogrešala. Njej hvaležen spomin, domačim, posebno osamelemu očetu, iskreno sožalje! Sele. (Smrtna kosa.) Več ko pol leta se smrt ni več pokazala v Selah, sedaj pa je prišla in rešila trpljenja pridnega 22-letnega mladeniča, Nužeja Piskernika, p. d. Priposnikovega. Trpel je že nad 8 let. Po divjaškem napadu nemških tolp v Sele, dne 4. maja 1919 je neki divji folksverovec brez vzroka pretepal njegovega brata in strelil nanj, in 14-letni Nužej je vsled tega od strahu dobil hude živčne pre-tresljaje in ga je od tega časa pogosto metala božjast. Zadnji čas ga je napadla še pljučna jetika, kateri je podlegel. Na zadnji poti dne 28. jul. ga je spremilo mnogo tovarišev. Naj uživa sedaj plačilo za prestano trpljenje! GOSPODARSKI VESTNIK 1 Seja deželnega kulturnega sveta, dne 9. julija. Predsednik Supersberg se spominja umrlega koroškega rojaka, Slovenca dr. Kuharja v Novem jorku, ki je doslej podpiral koroško kmetijsko šolstvo ter je v svoji oporoki zapustil v ta namen veliko svolo približno treh milijard. Kulturni svet namerava s tem denarjem napraviti v okolici Celovca kmetijsko šolo, ki bi bila združena s primernim gospodarstvom. Kulturni svet bo skrbel, da se spomin na Kuharja na Koroškem ne žabi. Supersberg poroča, da se je udeležil občnega zbora kmetijske bolniške blagajne. Zavod je dobro deloval. Na enega uradnika pride 1300 zavarovancev; zavod se je vživil, in zadovoljni bi bili delavci in kmeti, ko bi se od zunaj ne ruvalo. Radi Zgornjekoroške mlekarne, ki se ustanavlja, se je razvnelo nasprotstvo. Poprej se je mlekarna hotela narediti v Spitalu, zdaj so Beljačani vzeli 1000 deležev, to je 15.000 S pod pogojem, da se napravi mlekarna v Beljaku. Dne 9. jul. je imela v Celovcu znana V i e h-verwertung svoj občni zbor, na katerem so hoteli skleniti likvidacijo. Kulturni svet pa je zahteval, naj društvo ostane, a naj se postavi na stališče, ki ga je zavzemalo pred vojno. Društvo naj dela za občno korist, ne pa za dobiček. Društvo naj zopet skrbi, da se prodaja plemenska živina v inozemstvo in naj pomaga, da se manj vredna klavna živina (stare krave) spravi v denar. Davkarije. _ Supersberg poroča, da nekatere davkarije nočejo priznati knjigovodstva posestnikov, ki po navodilu kulturnega sveta delajo svoje račune (Buch-stelle). Knjigovodstvo kulturnega sveta se trudi napravljati pravilne račune, le-ti se morajo priznati in kmeta se ne sme pustiti brez pomoči. Dr. Stotter poroča o tisti stvari: Davčna uprava v Beljaku odklanja račune kmetov, četudi so skrbno napravljeni. Deželna finančna direkcija je pa 1. 1926. izjavila, da se bo oziralo na davčno napoved, ako že kmet naredi in predloži. Kulturni svet se tudi že dve leti tepe za obdače-vanje zaslužka iz vožnje, ki se je zraven navadnega kmečkega dela opravila. V drugih deželah se na tak zaslužek, ki se je pridobil s tistimi konji, kateri sicer v kmetijstvu delajo, ne nalaga novega davka na blagovni promet, ker je ta zaslužek zapopaden že v pavšalu, ki se meri po čistem donesku zemljišča. Napravila se je vloga na finančno ministrstvo, a se še ni rešila. Gaggi zahteva, da se naj pritiska na lastnike žag, ki kmetu odtegujejo pri voznini davek na blagovni promet in Lohnabgabe. Ferlič: Ljudem, ki prodajo teleta v Beljak, se predpisuje davek na blagovni promet. Dr. Stotter: Kmet je pavšaliran samo za tisto, kar sam porabi, ako proda mesa, mora plačati davek. Predelati sa mora postavo o dohodninskem davku. Poprej je malokedo plačeval ta davek, zda ga plačuje 90% posestnikov, in ti ne morejo sestavljati računov, kakor jih zahteva postava. Živinoreja. Dr. Scheuch poroča: Živinorejske zadruge so zopet oživele. L. 1927. imamo 44 živinorejskih zadrug. V pinegavskem okolišu ji hje 26, v okolišu z belo živino 16, za murbodensko in simendolsko pasmo dela po ena zadruga. V teh zadrugah je bilo včlanjenih 1045 kmetov, nadzorovalo se je 8120 krav, to je, 12.5 % vseh. Več se jih niti v Nemčiji glede množine mleka ne kontrolira, da se more reči: Koroška je vstopila v vrsto dežel, ki so v živnoreji žele napredne. Zanimive so številke, ki jih zadruge poročajo. Dobilo se je od krave počez v letu: Mleka Maščobe kg °/o Krški dolini . . . 2791 3.78 Motnici 2696 3.85 Salvatori u . 2505 3.78 Starem Dvoru . . . 2492 3.59 St. J ur ju na jezeru . 2490 3.72 Hercendorfu . . . 2468 4.18 Gradesu .... 2417 3.87 Št. Vidu .... 2327 3.97 Bistrici na Dravi 2183 3.41 Pliberku .... 1973 3.44 V okolišu pincgavske_ (riklaste) molzlo: pasme se je Einode 2397 3.74 Millstatt .... 2393 3.69 Zgornja Bela . . . 2376 3.31 Lurnfeld .... 2353 3.65 Gnezava 2320 3.92 Paternion .... 2309 3.68 Sirnica 2261 3.09 Radenstein 2234 3.48 Arje 2225 3.85 Reichenau .... 2173 3.09 V simendolskem oko- lišu (Velikovec) . V murbodenskem 2630 3.77 (Reichenfels) . 2337 4.18 (Konec sledi.) Och ictrfow terpentinovo-milo mjiw só