B0GDAN JURANClC: Misli po skupščini. Prišli smo skupaj, da se razRovorimo o novih potih in oHjih ter navdušimo za pravd vzirojo naše^a slovenskega naroda, Lepo so donele besede obeh referentov. Sprejeli smo jih z navdušenjem ter razK-ljabiiaii s temperamentnimi debatami. Vse 'ie bilo na mestu. Mora'neiia uspeha skoraj ni motilo. če se ravHo nekateri niso motrH vzdržati tradicijonalnetja »lukifa« pri rujnem Haložanu. kljub temu. da smo aplavdirali ko ie referent čitai s povdarkom stavek: »Učitelj na!i deluie na kulturnem po'ju med liarodom brez alkohola!« To žaiostno resnico omeniam sanio miniotrrede. ker sta mi sveti — nezprosna odkritost in konsekvenca. Zamišl.ien sem stopa! proti domu. Moje mis'i so bile vedno v dvorani. vedno še sem slišal besede referentov. Zas;lišal sem celo aplavz. ko se 'ie napovedal boj učilnici s pustimi štirimi stenaml in konkurz naši »šablonski vzgoji« na »okostenelem učit&ljišču«. Vse prav! Živlienie me uči. da se tolikokrat oritrjuLie in navdušu.ie za nove idele končno še s'edi nekai vročih debat. referent vrže referat v miznico in s tem io opravl'ieno. Oba naša referenta sta častno rešila svoio naloeo. Mi vsi. ki smo se navduševai!i ob niuiiih izvaianjih. smo poklicani ideje reaSizirati. Stopiti moramo celokuoiio z našo deco v enotno fronto. Čutiti moramo z n'io. da se razmvka.io pttste zamazane štiri stene učilnice. skozi nje" pa prisije solnce svobode in nove«:a življenja. Pasti morajo raz svobodne dece težke veriire »katederske avtoritete«. !ažidiscipline in vseffa tistejra s čitner obmetava današnii svet sedanio šolo — učilnico in šolmeštra. Ali delamo konsekventno v tem smislu? Ne pustimo'Se s'epiti z utopističnimi frazami iiarodnih^pionirjev. dokler še srešiino Ne bojim se ueovorov. ker Sem orepričan. da me ne zadene nobeu kamen. ki bi sja kdo zalučal s nopolno upravičenostjo. Filozof pravi, da ie prip-oznanie nrva xxyx k ,oobo''išaniu. Ne smemo obuoavati. če pade s pripoznan.iem marsika.i. kar se nam je zdeilo edino kot zveličavno S tem pokrepimo našo življensko inoč. Verovati moramo v zirodovinsko resnico: »Stare oblike se sušijo — in iz razvalin vzklfie novo življenje.« Učiteljišče nas že ,no svo.iem sistemu ni motrlo usoosobiti za naše veliko delo. Njega greh lahko zabrišemo s samopomočio. Naše skupščine na,m daio le v srlavnem smernice za naš vzRojiteiViski poklic Navdušenie za nove smernice mora biti sila ki nas vodi v samejja sebe in v dušo naroda v ooklicu. Ustvarjanje, preobraževanje. oblikovanie itd. mora'jo biti svetile lučice. ki premasjuiejo temo neirotovosti in malodušia v našj misiii. Nisem hotel zanetiti dvoma med našimi vrstami. hotel sem opomniti. da ni zveličavno samo navdušenie. ki ie mno- eokrat iziaz nerazsodnili mas am,oak realizaciia tistih idej, ki so nas navdušile. Ne se bati očitkov »vihrajoeh reformatorjev«. Foerster nas ooravičuje: »Niso nevarni anarhisti. nihilisti reformatorji, revoluci'jonarji in puntarii. nevarni so. samo neziiačaineži.«