%LuJ& Vi j « na vse Verne Sekovske ino Lujbnske škofije o d JOŽEFA OTMARA, kuezoškofa Sekovskega, oskerbnika Liijbuskega pri ustopu svojega pastirstva. JOŽEF OTMAR po milosti božji knezoškof Sekovski, oskerbnik Lujbn- ske škofije, opat S. Divice Marie v Monostri vise Komarne, vitez od Raušer, pozdravim vse verne po Sekovski ino Lujbnski škofiji ino Vam od Boga vse dobro želim. l^Iozes, kterega je Bog 1 svojemu lustvu za vojvoda ino odrešenika zbral, taisti kter je z’ Elia¬ som priča bil na gori, kder se božjo obličje spreobrazilo, je bil mogočen ino cudoviten mož. Iiaz- svetlene pameti ino krepkiga duha, kakiga mu trebalo za imeniten ino težek posel, je bil vreden, da se mu Bog nar visisi Gospod na Horebu perkazal, ga nagovarjal ino v’ znamenje božjiga po¬ slanstva mu dal oblast vidlivi naravi zapovedovati. On prosi: Gospod rajši da drugiga posli. Ro bi tedaj jaz pri svojih slabih mocih drugaci ko boječ ino treptaje pastirsko palico vujpal v’ roke vzeti, da bi vas otroke noviga zakona, soerbice Jezusove po številu vedih sto tisuc skuz pusavo sedajni^a živlenja srečno perpelal v oblubleno deželo vecniga mira. Škofova služ¬ ba je bila vsigdar težko breme, že od starih časov se od nje pravi ino to po vsi pravici, da bi se nje angelci ne radi podstopiin Ko se serce splasi, kdaj se hujda nevihta po morju po¬ žene, jasno nebo vse cerno zavleče, ino razkipjeno valovje se seka in pole, tako se za naših dni treba bati skofoviga stana, kterega dolžnosti ino rajtinga so silno narasle. Tudi na suhem bi re¬ kel, je neka neznana burja ludem pamet omamila, ino cerkveni učeniki kakti nebeške luči ver¬ nim v’ razsvetlenje dani težko zamorejo odvračati trumo krivih naukov, ki huje ko grozna tema nas napadajo. Iz straha bi skoro odstopil od opravlanja, ktero me čaka, da bi se ne bi bal proti previdnosti božji zagrešiti, ktera me k’ temu pozvala, tedaj poln zaupanja v’ Gospoda, ktir v slabih svojo moc skazuje, se dnes mojiga posla lotim. Kristjani, izvolenci božjiga Sina! verte mi, serce mi teži ino para ta misel, ko bi v’ rečeh vasiga zveličanja zamogel vam vsigdar zvesti oskerbnik biti. Ne da bi jaz kaj takiga premogel, al On, ciga orodje al namestnik sem, kter vam po svojim apostolu pravi, da je škof ino pastir vaših dus. Raj je prišlo ’z božje roke, je Bogu na skerbi, brez njegove vole nikomu las ’z glave ne padne, vender je On posebno lubeznivi ino milostivni oca stvarim, ktere so po njegovi po¬ dobi. On bi rad, da bi se vsi zveličali, in nobeden kar v’ zgubo prišel. Zato se da slehernimu spoznati, s’ slehernim tako ravna, da zamore božje resnice zeznati ino po luči vere se njemu perblizevati, ino slehern dobi milosti obilno, da je v’ stanu vsaktiri skušnjavi ino zmotnjavi se superstaviti ino spoznane resnice se terdno deržati. Ves široki svet na Boga spominja, oznanuje hvalo ino čast svojiga stvarnika, ko zapisano najdeš pri apostolu ino učeniku narodov: Od za¬ četka sveta je mogoče bilo nevidliviga Boga, njegovo znotrajno bitje, njega vsigdaršno a ) kre¬ post ino božanstvo, njega lepoto ino dobroto po zvunanjnem licu sveta oslediti ino razumeti, da bezbožni za svojo nevero nimajo nobeniga zgovora. Kam bolj Boga dozveš v’ sebi , v’ tvoji ve¬ sti, zakaj vest je nek tajni glas božji poslan ’z oviga sveta, kam za pravo slišimo, kter glas za- mores v’ nemar pustiti, popačiti, oglušiti, al nikol celo zadušiti, kaj taisti s. apostel popri- ča od paganov, kteri so za milostivne svarenja božje radi kaj marali rekoč: S tem pokažejo pagani, da majo postavo v’ svojih sercih zapisano, ker njih, ki so brez postave, vest za njiho¬ vih misel al djanj ravno tak peče al tolaži kak nas , ki imamo postavo b ). Neskončno smilečni Bog še se očitnejši razodel po taki spododi. c ) Ko se človek vesel o mladim jutri zbudi, tako je božja roka naše starše vesele v’ lepim raju na živlenje obudila. Vsaka reč, vsaka stvar se njima vklanjala, vsaka perjazno mikala, Bog sam v’ svoji lepoti ino perjazno ko oča s svojimi otroci spogučava, nju uči, da mata njega lubiti, njega bogati, da bi naj to bilo njima naj imenitnejšo opravilo, da bo v’tem zakrita vsa njuna sreča. Al greh, njegova strupena sapa je njima k’ malem nedolžnost ino srečo zapravila, iz srečniga kraja sta se morala pobrati, kaj še edino nju tolažilo, je bila obluba, da za dalnih časov ima odrešenik priti, kter bo kači glavo razdruznil ino Judi ’z rok smerti ino greha odtel. Veruvanje v’ Boga, upanje na prihodniga Zveličara je bilo izvoleno blago, ktero je Adam ’z paradiža pernesei, ohranil in nastopnim pokolenjam izročil- Po tem pak je vera v’Boga ino pobožnost čem duže bolj preminula, pregrešnost pak telko več rasti- la ino se razširjala, noter do občinskiga potopa, kter je grešnike, zločence vse z’ njih hudobija¬ mi no gerdim živlenjom v’ valovji pokončal. Bolši bogaboječi rod se perčel al zčasoma tudi svojemu Gospodu zneveril Začne on gole stvari za boge deržati, njih moliti, totim zmišlenim bogom al njihovim podobam božjo čast izkazati. Vera na Boga, spomin na božje oblube je ro¬ dom zupet ’z pameti zginil, če še ravno ne se do sledne trohe zapravil, kajti v’ nar noreši sen- jariji malikuvanja je troha razodete resnice božje zaostala, ktera enako slabi luči skoz černo te¬ mo bliši, le škoda da je tota resnica nespodobno pokvarjena ino osramotena. Ob času telke sle¬ pote si Bog izbere Abrahama moža terdnega v’ veri, naj bi novi rod zapuval, pri kterem bi vera v Boga, upanje v’ prihodniga Zveličara čista, neoskrunjena se zderžala do časa, ob kterem ho obečan Sin božji obilnost podučenja, razsvitlenja, smilenja podelil. Toti rod se povečal na velko lustvo, reče se mu Izraelski narod, njemu je Bog po Mozesu deset zapovedi dal, mu več sto let sodnike, preroke pošilal, skuz taiste ga opominjal, varval, dokler ne pride oblublen naš Gospod ino Zveličar, ktiriga so preroki napovedali, cirkvene šega ino opravila kakti pre¬ cej zastopne naznamenja kazale. Kristus nastopi zemelsko svojo živlenje. On, edinorojen Sin božji postane naš učenik, ino vse resnice, kar so njih ludi po prerokih, po kteri starozakonski zapovedi prijeli, z’ svojoj pametjoj al vestjoj vedli, vse je On ko žlahtne semena pobral, ino jih lep¬ še, ko se ’z popike roža razvije, s’ svojim učenjom razložil ino razkril. On, jagne božjo se za naše grehe žertvoval, ino greha očisteni ludi postaneje božji otroci. Njemu je dana vsa oblast na nebu ino zemli, ino On nam pošle tolažnika S. Duha, nam odklene v’ svetih zakramentih sedmeri stpdenec si ’z njega potrebnih milosti zajimati, da ’z slabe človečje nature stanoviten kristjan zestane , zakaj kdor se ravnanju milosti božje zavuplivo- izroči , temu je pomoč Vsigamo- gočniga vselej k’ redi. Bog je svojiga dela ne na pol, ampak celo popolnoma izveršil. Nar preštimanejšiga bla¬ ga, ktero ludi imajo, je ne v’ ovarstvo dal nestanovitnim ludem, kteri so v’ svojim menenju ino želenju spremenlivi ko veter, temoč po svoji skerbi ino lubezni je Izraelsko lustvo v’ svojo po¬ sebno ravnanje vzel, lastno k’ temu odločil, da vero, upanje v’ prihodniga Zveličara na svetu ohrani, dokler obečan Zveličar ne nastopi, za lustvo noviga zakona pak je vstanovil Cerkvo, da nam zaklad svete vere ino božje milosti oskerbluje ino okovari. Toto napravo je naredil Zveličar, kdar je rekel k’ Petru ino v’ njemu k’ njegovim namestni¬ kom papežom : „Ti si Peter ino na toto skalo bom mojo cerkvo zezidal.“ Zebrane apostole ino v’ njih njihove namestnike škofe je Zveličar tako nagovoril: „Kak Oča mene pošle, tak jaz vas pošlein. a a) Rim. 1, 20. b) Rim. 2, 15. c) Efez. 2. 3 Ne ko da bi slabi ludi s’ svojim perzadetjem, s’ svojo učenostjo cerkvo božjo varvati imeli, ne, Kri¬ stus jo varje, On si je jo za ceno svoje drage kervi zrešil, iuo On če njena nevideoča glava biti ino ostati do zadniga dne. Preden se je k’ svojemu Očetu odpravil, je svojim učencom dal leto obiubo: „GIejte, jaz sem pri vas noter do konca sveta;“ ino On resničen, zvest svoji besedi je svojo obiubo tenko izpolnil. Od kar je Zveličar v’ nebesa odišel, je več ko osemnajst sto let preteklo; taj čas se svet siluo spremenil, omladil ino postaral. Dosta kralestev se v’ totili letih poderio, dosta strahovitnih narodov iz sveta celo pomerlo. Novi jeziki, nove šege, načišne na¬ vade, načišne perzadevanja so nastale; izobraženost ino uludnost, umnosti ino znanosti so v’ eni dobi se zvišale, v’ drugi prepale, kratko vse, kar se na temel človečje čednosti opira, se za¬ starano po ne dolgih letih podira. Edino katolška vera stoji nespremakjena ino terdna na skali, kam jo je božja roka zezidala, neti so nje peklenske vrata obladati premogle. Nasa cerkva je velko, nezmerno, zedinjeno, po celem svetu razprostranjeno kralestvo pod poglavarstvom papeža ino z’ njim zedinjenih škofov, pooblastenih z’ pravicami, kake so v’ nepreterganem redi od apostolov zadobili. Tota cerkva svet evangelium al dober glas zveličanja še zdaj nespremenjen, kak gaje iz ust apostolov prijela, ohranuje ino predava; ona v’ svetih zakramentih take guade iz tistiga sv. Duha podeluje, kake je On na Finkuštno nedelo po jogrih razlil. Moji kristjani! vsi smo člani katolške cerkve, med sebo zvezani udje njeniga telesa, te¬ lesu glava je On, pred kterim se perpogibajo kolena vseh v’ nebesih, na zemli ino pod zemloj. Ako se v’ svojih nevoiah ponižni, pohlevni njemu molimo, radovolni podveržemo njegovim skle¬ pom, v’ vseh prigodenjah mu verni ostanemo, se nam ne treba ničesar bati, naj bi težave kake koli nad nas vrinile, zakaj nad nami bo se spolnila beseda: „Ja bom mojiga angela poslal, da bo pred tebo šel, te ovarval na vseh potih, ino te prepelal v’ kraj, kteriga sem za te perpravil . 44 Toto prepričanje je nar močnejša pečina, na ktero mojo zaupanje stavim. Molte za me, naj bi mi Bog, kter me na toto službo iziskal, svoje moči iuo razsvitlenja ne bi skratil? Molte za me, naj bi za oznanuvanja vere, za oskerblenja duš od Gospoda za verniga hlapca bil izsvedočen. Da bom pak pred Bogom verni hlapec, ne zadosta, da stojim na apostolskim mestu, na ktero me Bog brez vsiga zasluženja povzdignil, več je treba, da jaz nauke ino djanja apostolov gledam, se po njih ravnam ; one tedaj naj bojo moj izgled, moje zlate bukve, moja dušna paša. Onokrat, kdar je sv. Paul od kristjanov v’ Miletu slovo jimal, se je njim zapersegnil rekoč: „Bog je moja priča, da sem vam ne nobene reči zakrival, ktera bi vam k’ zveličanju perpomogla, tudi nigdar ne moje dolžnosti popustil, vam razlagati volo božjo popolnoma ino brez vsiga zavijanja .* 4 Bog ne daj, da bi znal kdor iz moje črede na sodbi meni oponositi, da bi jaz iz straha pred ludmi, al za drugih slabih ozirov božjo reč na pol zamolčal, ne opomenil, ne podučil, ko po božji postavi gre. Zivlenje človeka na zemli je brezkončni boj! Tote besede so že pred pol štir tisu- čerih letih iz ust poterpežliviga Joba prišle, ino ker je človek še zmirom taistiga nagnenja, neti k’ čemu drugemu odločen, še den denešid valajo. V’ čem pak toti boj obstoji, zveš na kratko ’z besed sv. Paula, ktire se glasijo tako: ,,Čutim da me po znotrajnem človeku k’ postavi božji na- gible, al v’ mojih udeh pak občutim drugo postavo, ki se opira proti postavi mojiga duha, ino me sužniga derži pod postavoj greha, ki je v’ mojih udeh“ d ). Bog je nas stvaril, da bi njega spoznali, lubili ino zkuzi tako perzadevanje se večno zveličali. V’ sercu čuješ, bodi kde kol čes, nek skriven glas, kter te zmirom na Boga, na tvojo dolžnost opominja, to je glas tvojiga angela varuha, ino ako še sv. Duh z’ svojim nadehnenjom ino nagibanjom perpomore, je duša razsvetlena, k’ vsemu dobremu na voli. Al rada se kaka gre¬ šna žela zbudi, serce od dobriga mika, ino težko se greh iz serca sterga, kir je serce z’ gre- šnoj lubeznoj do sebe prerašeno. Ko se našim staršom per jablani spoznanja, tako še zdaj se sle¬ hernemu godi, kter v’ skušnjavo zaleti, ino medel v’ omadežni greh pervoli. Lubečo ko oča ino ojstro ko sodnik je gospod Bog perva človeka opomenil: „Kter den bota od sada totiga dreva jela, bota vmerla . 4 K’ malem se žela za otajnim sadom v’ njima zbudi, skrivni glas v’ sercu: ti nesmeš, se zanemari, zverli še zalezavna kača privalila: nebota vmerla, bota ko boga, ino tako je njuno serce želuo višiše časti rajši poslušalo zapelavni glas, segneta za jabukom, grešita, ino 1 * d) Rom. 7, 21 , 23. prideta v’ temo. Tako ti grešno poželenje, kdar ga bogaš, temo v’ duši dela; ti verješ, kaj si ž { eliš, s’ tem pak se v’ mrežo grehov ino bezumnosti zamotaš, ino čem duže več pregreh zarediš. Človek! za dni tvojiga živlenja je treba, da boš skušavan, zato dokler boš živ, neboš brez skušnjav. Razvun greha še nas ’z greha sledeče zmote zalezavajo, resnico večfart dogledati za- branijo v’ prilikah: kdar kake zavite glave pravi nauk perkrožijo, zločestiga sejajo, razvajence nad pobožne spovustijo s’ svojim pletenjom vse razdražijo, telko vekšo nevarnost delajo, več zavitih prepiravcov njih noro razbijanje zagovarja. — Zato budite ino molte, da v’ skušnjavo ne padnete., takim bezumnikom v’ zanjke ne zajdete, kteri vam s’ svojimi zvijačami poleg večne sreče še časno podkopajo. Njihove lažarije so za naj prebisanejše zvednosti izklicane, po dalnih krajih za prevejane čednosti razhvalene, per vseh prilikah med ludi nevtrudno raznošene, ino ta¬ kim ldastavcom se poštenje dava, ktero se inda modrim glavam davalo. Lani na kraji zime, kdar zmladlečni jug popihnil, je gromovita nevihta Europo od eniga konca do oviga preletela, gospodske oblasti, ves občinski red istresila. Vse na vseh krajih se je vzdignilo na terjanja. Terjalo se je hujdo ino dobro, pravica ino krivica, ino s’takim hrupom, kakiga dela dereči potok, kdar od zkurjeniga snega nanešeu zauli. Vse terjanja bi mogle k’ časi, na mesti spoljene biti. V’ tisti zmešnjavi ino halabuki se vsak na kaj bolšiga zanašal, ino je se tudi več že ostarauih naprav ino navad, ki so zdajnim časom ino potrebam ne primerjene, ko truhliva roba odpravilo. Bila je dana ustava ino mislilo se je, da bo po ustavi cesarstvo krepko ino terdno, da bo po novem ravnanji se več sreče ino pravice navdalo. Al sreča ne prišla, ino pravica je odišla. Razpušeni zijaki ino grablivci so segali prederzno za poglavarstvom, ovi podložniki pa, če ravno v’ nezmerno znameniti vekšini lubeči mir ino red, so plahi grozovitnežom se vklanjali. Te se cerkva ino bogaboječnost za babjo vero obrekla, zvesto spoštuvanje. postav za bedastvo cenilo. Le buna, to je silovitno preverženje vsiga postavniga obstoječiga reda se svetu za pravico ino sveto dolžnost vkazuvala. Kdor se podstopil le besedo proti ziniti, ludi vtušati ino miriti, je bil za strašnosilnika, starokopitneža, izdajavca na sveti svobodi razozuanjen, ino Cesar po božji postavi obrambavec vere ino pravice bi ne imel drugiga dela, ko naprepoložene prošnje, tudi lastno zv.erženje ’z svojiga troua podpisati, lepo austriausko cesarstvo raztergati. Celo zvonove so v’ plat bili, ograje so stavili po mestah, ino po tolovajskem so začeli razbijati ino vso zakonito izporedenje razsekati. Za onih nesrečnih dni se je pokazalo, ko strašno človek zbesni ino zdivja, kda samo svojim želam streže. Hudobija ino spakija nebi bila pak nikakor telke oblasti dosegnila, da bi ne bila z’ krivimi spresukanimi nauki se stovaršila, nevedne ludi z’ golufavnim modrovanjem na svojo stran podmeknila. Svoboda, jednakost, bratinstvo, to so vam bili omamlivi glasi, pomagači na buno. Svoboda, jednakost, bratinstvo so zlate reči; kdar se prav zapopadnejo, povejo v’ čem človeka prava vrednost ino žlahten konec obstoji. — Svoboda v’ nar širšem zmisli je čiido- viten al ob enem zlo nevarni dar božji. — Ker smo svobodni, svobodne vole, znamo Boga lu- biti, ino med angelcih božjih pred prestolom najvišišiga Boga si mesto perpraviti. Znamo pak tudi skoz greh se od Boga odverniti, padniti v’ dublino, kder červ na večno grize ino plamen nikol ne vgasne. Svoboda, kdar se upotrebi k’ temu, da se napelavanje k’ grehu odbija, ino člo¬ vek dolžnosti svojiga stana vselaj zvesto, rad dopolni, lepo Bogu služi, nar lepše izpriča vred¬ nost naše duše ino odkrije taisto žlahtnost, po kteri smo Bogu spodobni. Svoboda pak potrebu- vana v’ opravljenji z’ zravenludi je sicer kaj dobriga, al le tako mogoča, da ne sme vsak sto¬ riti, kaj mu pride na volo, temoč da vsak nekaj svoji voli odreče ino se postave derži. Ludi namreč prebivajo na precej tesnem prostoru, naj bi tedaj eden oviga v’ svojih opravilah ne bi motili, ino zastaviali, je treba, da se eden ovemu, kar je prav, izogibajo. Bi pak kter zaželel, kaj je sosedoviga, tak ga more sila al postava odstrašiti; ino kaj zapoved odloči, se more z dobre vole spolniti, če ne, se more s’ popretenjom ino siloj dognati. Da bi zamogli iz sveta greh ino zmote odpraviti, bi ne bi trebalo ne sodnikov, ne postav, ne soldatov, ne nobebnih obrambavcov. Bi se ludi trudili Boga spozuavati, bi svoje zmote pogreške bolj doznali; bi oni gorečo Boga lu- bili, bi se greha malo storilo, prišli bi do izverstue svobode božjih otrok, po kteri je že greh lučko blago poželeti, al kaj še le za njim segati; takim pravičnim ludem ne treba mej kazati, kak daleč njihove pravice segajo, al jih s’ kaznimi od seganja v’ lučke pravice odvračati Ker- šanska vera je tedaj lubo sonce, ki s’ svojimi poduki tudi gradjauski svobodi k’ žlahtnim sadu 5 perpomore. Svoboda pak, kako so puntarji na zgrajah, barikadah podavali, da bi smel vsak stu- riti, kar se mu zazdi, je le živini lastna; bilo bi med ludeh, ko med stvarib, da bi močnejši sla-’ bejšiga v’nemar davil. Jednakost ludi je mišlenka, ktero je Keršanska vera vpelala. Za davnih po¬ ganskih časov se znajšlo več prebrisanih glav, pravijo jim, da so modrianci; ktere neki sedajni učeniki čedne ko Kristusa al še čedneše rajtajo; vender vsem totim modriancom ne blizo na pamet prišlo misliti, da bi znala kdaj ktera deržava biti brez robov, to je ludi, ktere so po postavi za golo robo imeli, nje ko drugo robo, postavim junce, ovce odavali. Jednakost ljudi, kakšo keršanska vera uči, je sveta resnica, ktera toliko več osreči, bolj popolnoma se je človek derži. Jednakost ljudi, kakšo trobijo puntari, je zmotna luč, ktero sledi grozovitna vmorija, vžig ino razsaja, ino strašna revšina ino sužnost. Vsi ljudje so jednako po božji podobi stvarjeni ino skoz kerv Sina božjega odrešeni; vsi so jednako pozvani biti otroci božji ino soerbiči Kristusovi. Kakor različne se tudi zdijo naše dolžnosti na zemli, prav za prav imamo ven¬ der vsi eno ino taisto Kmet ravna svojo oralo; vojvoda veleva veliki armadi junaških vojakov; vertnar si zaliva cvetličice ino drevje, minister daja naredbe, po kterih, če so modre ino primerne, prihaja sreča dosta miljonom ljudi; vender za ene ino druge je poklic, kteriga njim božja previd¬ nost odredi, le priložnost si venec večniga zveličanja zaslužiti, če svoje dolžnosti do kraja verno spolnujo; vsako človeško delo, naj ga posvetno oko veliko ali malo porajta, velja le takrat kaj pred Bogom, če ga iz prave ljubezni storimo. Ljudje so si ali jednaki po vrednosti svoje narave, jednaki po svojem edinem poklici, jed- naki po visokem koncu ali cilu svojega živlenja, al v’ posvetni sreči si ljudje niso jednaki, ino si ne zamorejo nikdar jednaki biti. Cista lehko se zgodi, da tisti obožajo, kteri so sedaj bogati: k’ tomu nebi trebalo druga, ko da bi poglavari prevratije le za nektere mesce preoblast v’ svoje pe- šice dobili; ni pak mogoče, da bi vsi obogateli. Lehko je, da se bogatci po sili preženejo, ino nek- teri siromaki na njihovo mesto pridejo ino na to so tudi vlekli zvekšine vsi oznanovavci jednako- sti; ali bogatih ino vbogih bode, dokler ljudje ostanejo-ljudje. Tudi na dušnih darih, na znanostih ino zvedenostih niso ljudje jednaki bili ino si ne bodo jednaki, no za tega del tudi niso vsi k’ ti¬ stemu opravilu prikladni. Morska barka jadra več mescov dni urno po razširnem moiji, pod njoj bezdno neznano, nad njoj grozna bura, vdil nje skalovje ino plitvine ino srečno preplava dolgi pot, ker njeni poglavar, koromanež, brodar ino veslar, kar je treba, zastopijo ino nevtrudno vsaki svoj posel opravljajo. Postavimo pa, ko bi v’ tistem hipi, kader kupoma perhrupivši černi oblaki blizno buro oznanujo, veslari rekli k’ poglavaru ino koromanežu: Jednakost je naj svetejša človeška pra¬ vica: nam ne gre v’ glavo, zakaj bi ravno ti nam zapovedoval ino ojstro pokoršino terjal, zakaj bi ravno ti se pri kormili šopiril ino vodja naše barke bil? Ino potem zeženejo oba’z njunih mest, zvolijo novaka za poglavara, postavijo nevednega veslara k’ kormilu. Brez dvombe ne bode presta¬ la ta barka zavihrele nevihte, temuč skoro zlamana se bo brez pomoči poganjala čres šumeče- valovje. Ravno taka se godi v’ deržavi. Vsaki svobodni mož je pozvan na svojem mestu ino po svoji moči se truditi za blagostan občinski; ali vsaki ne zamore zapletenih razmer tako primerno spre¬ gledati, kakor je k’ sreči deržave potrebno, ne velja vsaki za vladarstvo po vsaki strani. Človeška jednakost po pravem kerstjanskem pomenu te besede, je drevo živlenja, nakte- rem dozorja zlati sad bratovske ljubezni. Sokerstjani ino prijatelji! bi vam pravil, da s. evangelj na vsakem svojem listi bratovsko ljubezen oznanuje? Ne zdi se mi potrebno. To bi bilo dokazovati, da luč sveti ino ogenj greje! Jezus Kristus naš gospod ino učenik nam je obljubil: Kar storite nar nižjemu ’z med timi, to ste meni storili. Jezus Kidstus naš gospod ino učenik nam je poka¬ zal v’ svojem svetlem izgledu, kakor imamo ljubezen de bližniga v’ djanju dopernašati. Privši iz tihega Nacareta sprehaja tri cele leta očitno pred vsim svetom svojo deželo od konca do kraja, uči povsodi, pomaga povsodi ali svoje božje mogočnosti, kteri je vsa narava pokorna, se le po- služi, da za vse bolečine, telesne ino dušne, ktere obdajajo grešni narod, ponudi milo zdravilo. Do¬ brote bez števila, ko cvetje vesele pomladi so kinčile vse njegove poti. Ozdravil je bolenike, zrav¬ nal hromim skerčene člene, odperl slepim očesa, da so se razveselili dolgo saželjene svetlobe, celo mertve je oživil ino v radost premenil žalost njihovih staršev, bratov ino sester, ki so jih že ne¬ milo objokali. Kralestvo božje je povsodi skerbno oznanoval, s. resnico popolnoma razodel; ino vsem, kteri se niso vstavlali njegovi zveličanski milosti, se je razkril lepši svet poln blagodarov neizrečlive veličasti. Zadnič pak je žertvoval svoje živlenje ino vmerl na gori Golgati za nas, 6 svoje brate. Duh Kristusov je bival vedno nad njegovoj cerkvoj, ino če ravno ne gori na zemli nobena luč brez dima; ce ravno človečja nepopolnost dostakrat kali božjo delo, tak jevonderker- šanska vera cudovitne reci dopernesla, dobrot brez števila v’ svoji sredini razširila, ino s. bratovsko ljubezen obilno oživela ino vse, kar je po pravici blagor ino blagoslov za človeka. Keršanstvo je odpravilo iz svojega okrožja sužnost, kakor koli terdovratno se je samopridnost tudi vstavljala; le v’ novem svetu ino imenice v’ deželi, ktera se čisla ko izgled svobode, t. j- v’ severni Ameriki še so keršanske deržave, kterih postave ravnajo s’ odrešenci Kristusovi, kakor s’ kakšoj roboj, zato, da je njih koža černa. Keršanstvo je skerbelo z’ bezkončnim prizadetjem za vse naše duhovne ino telesne potrebe. Oskerbelo je v’ imenu Jezušovem v’ katolški cerkvi bolnišnice ino nevolniš- nice, hrame za prebrano vbogih ino izrejo sirot, ino šole za podučenje ljudstva. Pred keršanskoj veroj je celo nikdo ne kaj takiga pomislih Če se tedaj bratovska ljubezen veli s. dolžnost, je to čisto po naši misli. Ali ta slava gre le bratovski ljubezni, ktero nas Jezus uči; una bratovska ljubezen, s’ kteroj se sila lepoti ino pun- taria hvasta kakor s’ svobodoj ino jednakostjoj, je gerda nespodoba ino prederzna osramota ve¬ like svete resnice, ktero nam je oznanil Sin božji. Keršanska vera nas uči, da je časnost ino večnost samo ena velika celotina; uči nas da smo na zemli samo popotniki, ino dolžni si zaklade spravljati, kterih moli ne pojejo ino tati ne vkradejo. Opomenja nas časno blago ino vse pripo¬ močke k’ dobremi, ktere je nam božja milost izročila, ko zvesti hišniki pridno oskerblovati; ozna- nuje nam, ki de sodnik živih ino mertvih strahovitno besedo zaverženja izustil čres tiste, kteri so lačnih ne hranili, nagih ne oblačili, bolenih ne obiskovali. Ali keršanstvo spoštuje lastnino, brez ktere nernore biti nobene človeške družbe, na ktero se vsaka deržava opira, kakor na svojo pervo podlogo Kjer katolška cerkev veselo živi ino lepo cvete, tam rodi tudi bratovska ljubezen v’ obilni meri dobre dela; radi se dajajo milodari ino za pobožne naprave skerbi pridno verna darežlivost. Ali taista hinavšina, ktera pod imenom bratovske ljubezni, ne mara ne za pravico lastnine, ne po¬ godbe, ona greši prevzetno kakor soper premožne, ktere obropa, tako soper siromaške , če jim ravno sila dosti pomoči obeta. Deržava je umetno osnovano ino čudovitno sostavljeno stanje, ino nobena nevedna, neroda roka ne prejme brez kvara ino kazni za njene kolesa. Če se pod kričom svobode ino človeškega osrečenja sila dela, ko se komu hoče; če se poštene pravice besno zati- ravajo, ko da bi bile krivica ino stiska, te premine vso zaupanje, obertnost ino teržtvo opeša, fa- brike bodo skoro podertine. Poštenemu rokodelcu ino pridnemu delavcu se slabo postrežp, akosemu mesto navajeniga dela, ktero ga je redilo, lopata ali motika v’ roke vsili ino na zvolo pusti celi ljubi dan vmajuhati ali se med halabuke ino druge praske mešati! Za tega voljo vi izvoljenci gospodovi, vi otroci katolške cerkve, bodite stanovitni v’ veri ino tudi nad vami se bode spolnila beseda Zveličarova: „Ište naj poprej kralestvo božje ino nje¬ govo pravico, vse drugo, bo vam pridano! Povzdignete glavo k’ nebesam, ki so vain v’ erbijo obljublene. Imete zmirom ino vsikdar na misli, da velik zaklad v’ slabi posodbi nosite. Vse na tenko prevdarite po božji postavi, k’ čemu vas prigovarjajo, ino vsako želo, ktera se v’ va¬ šem serci prebudi! Dobra vest, ktero si čisto ohranite pred Bogom, vam ne bode koristila samo za večno temuč tudi za časno živlenje. Mi živimo v’ važni, odločni dobi.“ — Naš mili cesar, pozvani od Boga za velike reči, je obdaril našo domovino z ustavoj, ktera vsakemu deržavlanu toliko svobode dopusti, kolika drugim ni nevarna, ino mogočni deržavi ne nasprotna. Svobod¬ nejši pak je človek od zvuni, bolj more znati sam se zatajati. Hlapčjem hujdem poželenju delata strah palica ino bič. Ali tudi svobodnem možu se leliko bliža skušnjava: za tega del je treba bogaboječost, zvestost ino domorodno ljubezen si varhinje postaviti pred dveri svojega serca, da hudobi uliod zabranijo. Dajte Bogu, kar je božjega, to je vaša perva ino naj svetejša dolžnost: pa ravno za to dajte tudi cesarju, kar je cesarjevega: sam Sin božji vam tako zapove. Besnica keršanska je žar nebeški, kteri vse pozemelsko posveti ino preobrazi. „Yaša dolžnost je, govori nam beseda božja, podložni biti (gosposki), ne samo za kazni, temuč za vesti voljo“ e ). Ne iz straha smo dolžni posvetniga vladara bogati, temuč da voljo božjo spolnimo, da neizmerno revo, ktero omaja deržavnega reda razširi, od milionov naših sobratov odvernemo, da pravo svobodo e ) Rom. 13, 5. — 7 — v’ deržavo vpeljamo. Pravni red je perva neznebliva potreba vsake družbe. Pravni red ino der- žavlanska svoboda pa si le te prijazno roke podata k srečni stalni zavezi, če se postave poštujo; spoštlivost do postav pa bode le takrat zmagala nad buroj človeškili strasti, kader se na pečino opira, ktera je Kristus. Ja, kerstjani, Tisti, s’ čiga imenom se kinčimo, bodi naš izgled, naša pomoč pri spolno- vanji deržavlauskih dolžnosti; On bodi tudi pečina, na ktero se vso naše upanje opira, On bodi konec, po kterem hrepeni vso naše poželenje ino prizadetje! Le za Njega hočemo živeti, kije za nas vmerl! Ce slišate pogerdne besede, ktere neumneži ali prederzneži brodijo soper keršan- sko pobožnost, te jih močni v’ veri prezirajte ino se spomnite ostrega, svarila: „Kdor me pred ljudmi taji, tega bom tudi pred mojim očetom zatajil, kteri je v’ nebesih 44 0* Se vam zdi dolžnost britka ino netečna, greh pa sladek ino prijazen, te povzdignite serce k’ Bogu, kteri je zvest ino nigdar ne dopusti, da bi kogar skušnjava doletela čres njegove moči. Pri vsem svojem djanji ino popušanju, v’ velikem ino malem, v dobrih ino hudih dneh se terdno deržite ravnila visokih besed: Bodite popolni ko je vaš Oče v’ nebesih popolni! Kratek je čas ino dolga je večnost! Vas v’ imenu ino skoz pomoč Gospodovo večnosti proti peljati, je moja služba, moja dolžnost, kteri je od danešnega dne vse posvečeno ino sporočeno, kar sem ino zamorem. Duh božji naj vžiga žive besede na mojem jeziku ino me naj krepča k’ verni boritvi soper sovražnike vašega zveličanja. Soodrešenci ino zravenbratje v’ Gospodu, pervokrat Vas pozdravim s pozdravlenjem mira, kakor ga svet ne more dati. Zaupajte, da iskreno želim v’ božji roki biti zvesto orodje k vašem po¬ svečenju, kakor jaz zaupam na milost Tistega, od kteriga samega prihaja rast ino blagoslov. Bog daj, da bi enkrat smel pred ujegovoj sodnicoj rečti, da ni nobena meni izročena duša po moji krivici v’ zgubo prišla! Na posel tedaj v’ imenu Jezusovem: Zakaj ni nam nobeno drugo ime dano na nebi, ne na zemli, v’ katerem bi zveličanje zadobiti mogli! On naj bo z’ menoj, da bodem nevtruden sejavec dobrega semena njegove besede, On naj bo z’ vami, da dobro seme stoteri sad rodi v’ vašem sercu. Ja gospod Jezus, gledaj iz veličasti, v’ kateri na desnici nebeškiga Očeta kraljuješ, blagomilo sem dol na nas ino razodevaj nad nami obilnost tvojih milostivnosti! Prosi za nas prečista mati Gospodova, kteroj se trume seralinov vklanjajo; prosi za nas veliki rednik našega Zveličara, čiga posebnem varstvu se naša dežela zauplivo priporača! Jezus, bodi naša pomoč v’ živlenji, naša tolažba v’ smerti, naš del v’ večnosti. Amen. f) Mat. 10, 33. V’ Gradcu 22. Maliga travna 1849. JOŽEF OTMAR, knezoškof. V’ Gradcu natišjeno pri J. A. Kienreihu.