LETO XXIII. — številka 76 Ustanovitelju obč. konterence SZDL Ittenlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka •n Tržlc. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. - Glavni urednik Igor Janhar G T7"o SO HA l E G A L J U D S T 1 KRANJ, sobota, 3. 10, 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. Janu .rja 195« kot poltednik. Od i. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. in sicer ->b s r - d a b in sobotah ZA GORENJSKO Dan prosvetnih delavcev 3. oktober so prosvetni delavci občine Kranj do-ločili za svoj dan in se tako med zadnjimi priključili ostalim gorenjskim občinam, ki so take dneve priredile že prej. Dan prosvetnih delavcev v Kranju je pomemben po eni strani zaradi tega, ker je prireditev odsev družbenega spoznala o pomenu izobraževala za družbenoekonomski napredek skupnosti, nekakšna zahvala pedagogom za njihovo pomembno delo. Poudarek srečanju prosvetnih delavcev bosta nedvomno dala Predsednik skupščine ob-č,ne Kranj kot pokrovitelj srečanja in pa republiški sekretar za prosveto In kulturo. Po drugi strani pa je sobotno srečanje prosvetnih delavcev izraz težnje njih samih po dogovorih o skupnih izhodiščih za njihovo delo. že prej so ugotavljali, da se vse premalo pogovarjajo o svojem delu z otroci, ki jih vzgajajo in izobražujejo. Tako so se sestajali le pred takimi siicer pomembnimi dogodki kot je bil referendum, o samih sistematskih vprašanjih v prosveti — za to pa ni bilo dovolj časa in priložnosti. Prosvetni delavci sami so že spoznali, kako važno je prilagajati vzgojno izobraževalni proces v šoli zahtevam družbenega razvoja in časa. Bolj kot kje na drugem področju mora prosvetni delavec biti pripravljen prilagajati svoje delo družbenemu dogajanju, saj je od otrok, ki gredo skozi vzgojno izobraževalni proces odvisen družbeni razvoj. Ob tem pa je treba še poudariti, da je bolj kot kje drugje pomembno v prosveti dodatno izobraževanje delavcev, sicer se zahtevnemu izobraževalnemu procesu ne more prilagoditi. Skratka, ni mu kos. Nenehno dodatno izobraževanje prosvetnih delavcev, njihova »širina« bo prav gotovo razrešila tudi trenutna vprašanja o enotnosti naše šole, o idejnosti pouka ter o družbenopolitični angažiranosti šole. Le tako se bo prosvetnim delavcem tudi dvignila družbena veljava. L. M. OD 10. DO 20. OKTOBRA 1970 NA Kranj OBRTNIŠKEM SEJMU V KRANJU % ženska, moška in otroška oblačila % ženski in moški klobuki 0 posteljnina, odeje, zavese, preproge po izredno znižanih cenah VAŠ OBISK NA NAŠEM PRODAJNEM PROSTORU SE VAM BO BOGATO IZPLAČAL Slovesnost ob 60 - letnici Borisa Ziherla Slovesnosti, ki je bila minulo sredo zvečer v galeriji Loškega muzeja in na kateri so škofjeločani svojemu velikemu rojaku Borisu Ziher- lu — te dni praznuje 60-let-nico rojstva — izročili diplomo častnega občana škofje Loke, se je udeležilo precejšnje število ljudi. Tov. Ziherlu na čast so priredili tudi krajši kulturni program, v katerem sta sodelovala moški vokalni oktet Jelovica in igralec Jože Logar. Potem je predsednik občine Zdravko Krvina opisal življenjsko pot slavljenca in poudaril, da akademik, profesor, publicist in družbenopolitični delavec Boris Ziherl velja za enega najvidnejših marksističnih teoretikov našega časa. Ko mu je nazadnje podelil dragoceno listino, delo akademskega slikarja Iveta Šubica, in plastiko kiparja samouka Petra Jovanoviča iz Žetine, so spet prišli do besede pevci, še prej je novi častni občan Škofje Loke zbranim gostom obljubil, da bo tudi v bodoče, tako kot doslej, rad sodeloval v javnem življenju mesta, ki se pospešeno pripravlja na veliki jubilej — tisočletnico nastanka. (-ig) Kranj Potrošniki! Voletrgovsko Podjetje KOKRA - Kranj sporoča, da prireja od L d5> 31. oktobra 1970 tradicionalno reklamno dajo pod nazivom: pro- z nagradnim žrebanjem 1000 praktičnih dobitkov Vsak nakup prek 30 din bo žreban 4. novembra 1970. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v vseh naših prodajalnah in v časopisu GLAS 7. novembra 1970. Potrošniki! Pri nakupu v naših za jesen bogato založenih trgovinah ne pozabite oddati odrezka para-gonskega bloka v skrinjico z napisom JESEN V KOKRI — nagradne žrebanje. Blok shranite do objave žrebanja. Kupci, ki bodo izžrebani, lahko vzamejo dobitke v prodajalni, kjer so kupili blago do 15. decembra 1970. Po tem roku izžrebane številke zapadejo. I Obiščite prodaja'"j KOKRA OBRAT KIAVNICA KRANJ Svinjsko meso 2 vraščenimi kostmi Cena za kg Teža jO, Pakirano dne: Znesek: . —.........2£a Kar svinčnik v roke in zračunajte. Ce je kg 19 din in tehta meso 0,31 kg, pride 589 din. Kdo se je »zmotil«? Sole in vrtci lahko končani do leta 1973 Odgovor na Občan sprašuje V sobotni številki vašega lista sem zasledil vprašanje, ki govori o mladinskem klubu v Tržiču in sem zato dolžan dati nekaj pojasnil okrog dejavnosti kluba. Pisec članka sprašuje, zakaj v klubu vlada takšna zaprtost in nedostopnost. Pisanje se mi zdi povsem neodgovorno, ker se pisec verjetno ne udejstvuje v nobeni organizaciji in je za delo v klubu prav tako nezainteresiran, saj bi v nasprotnem primeru lahko vedel, da je klub zaseden tedensko kar petkrat. Trenutno uporabljata prostore kluba naslednji dve skupini: folklorna skupina »Karavanke« in domači ansambel »The fich a fay«. Zakaj samo dve skupini, pa naslednje pojasnilo. Ob- [ činska konferenca ZMS Tržič si prizadeva in je zainteresirana, da prostore, namenjene mladim v Tržiču uporabljajo res eni, samo pod takšnimi pogoji, kakršni pač vladajo v klubu, kajti občinski organizaciji primanjkuje za dokončno ureditev kluba še precej sredstev in prav sedaj pripravljamo akcijo in razgovor z vsemi zainteresiranim], da s skupnimi močmi skušamo urediti naše prostore. Hotel bi omeniti, da s tem moj!m prispevkom nisem nameraval odpirati polemike o dejavnosti kluba, temveč sem dolžan kot predsednik občinske organizacije dati pojasnila. Predsednik OK ZMS Tržič Silvo Plajbes Pisali smo že, da se je prejšnji ponedeljek v Kranju sestal koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini in da je med drugim obravnaval predlog poslovnega dogovora o oro-čanju sredstev v Gorenjsko kreditno banko. Koordinacijski odbor je takrat sklenil, da Sklad za financiranje izgradnje šolskih objektov in vzgojno varstvenih ustanov v občini sklene dogovor z banko. Kaj pomeni takšen dogovor? Sklad bo sredstva za gradnjo iz proračuna, samoprispevka občanov, prispevka delovnih organizacij, prispevka za otroško varstvo in druga oročal od 1970. do 1975. leta. Vrednost oročenih sredstev bo znašala 39 milijonov novih dinarjev. Po dogovoru banka teh sredstev ne bo obrestovala, zato pa bo odobrila premostitveni kredit po minimalni 1-od-stotni obrestni meri v višini 39 milijonov novih dinarjev, ki ga bo moč koristiti od 1. marca 1972. do 31. decembra 1973. Pod takšnimi pogoji bi Sklad do 1975. lahko vrnil vsa sredstva. Hkrati pa takšen dogovor omogoča, da bi v kranjski občini lahko na podlagi programa in dogovora o gradnji šol in vzgojno varstvenih ustanov 1972. leta Krajevni praznik bodo počastili s številnimi prireditvami Danes (v soboto 3. oktobra) bodo prebivalci krajevnih skupnosti Cerklje, Br-niki, Poženik in Zalog začeli ta teden 29. 9. 1902 je umri veliki francoski pisatelj Emile Zola. 1. 10. 1943 Od 1. do 3. oktobra je zasedal v osvobojenem Kočevju zbor odposlancev slovenskega naroda. Sodelovalo je 572 odposlancev, ki so bili izvoljeni na volitvah med 20. In 25. septembrom 1943. Zbor je potrdil dotedanje delo OF. Izvolil je 120-članski odbor, ki je kot vrhovni plenum OF predstavljal politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. Izvolili so tudi štlridesetčlansko delegacijo za II. zasedanje AVNOJ. 3. 10. 1935 je Italija napadla Abesi-nijo. praznovati svoj tradicionalni krajevni praznik. Za letošnje praznovanje so pripravili zelo pester program do 11. oktobra. Prebivalci teh krajev vsako leto ob tem času obude spomin na noč od 4. na 5. oktobra 194-4. Jeta, ko je Šlandrova brigada v Bolkovi gostilni v Zalogu uničila 16-članski štab črne roke za Gorenjsko in hkrati napadla okoliške belogardistične postojanke. V tem boju s štabom črne roke je padel tudi komisar bataljona tovariš Juda. V soboto zvečer bodo zagoreli kresovi na Krvavcu in Davovcu, hkrati pa bodo v klubskih prostorih zadružnega doma v Cerkljah odprli likovno razstavo. Po otvoritvi razstave pa bo ob 19. uri pred Bolkovo gostilno v Zalogu pred spominsko ploščo padlega komisarja svečana proslava, ki jo bodo pripravile krajevna skupnost Zalog in tamkajšnje družbenopolitične organizacije, šola, KUD in drugi. V nedeljo, 4. oktobra, ob 9. uri dopoldan pa bodo položili vence in cvetje k spomeniku padlih borcev in aktivistov NOB v Cerkljah. Ob istem času pa bo v kino-dvorani v Cerkljah velika proslava krajevne organizacije Rdečega križa. Popoldan pa bo AMD Cerklje izvedlo tradicionalno tekmovanje »Lov na lisico« v smeri Poženika, kjer bo nato ob 16. uri pri spominskem obeležju svečana proslava, ki jo jo organizira tamkajšnja kinjevna skupnost Poženik in KO SZDL v sodelovanju s KUD in šolo iz Cerkelj. Nato bodo vsak dan razne športne in druge prireditve, gasilske vaje, tekmovanja in drugo. Naslednjo soboto, 10. oktobra, zvečer pa bo v prostorih osnovne šole v Cerkljah slovesna proslava v počastitev praznika, v nedeljo, 11. oktobra, pa bodo še razne športne prireditve. — an začeli z gradnjo programiranih objektov in jih končali do konca 1973. leta. Seveda pa bo uresničitev takšnega dogovora v veliki meri odvisna od predvidenega dotoka sredstev od delovnih organizacij in drugih virov. Zato je koordinacijski odbor sklenil, da je treba ta- koj izdelati program oziroma razpored zbiranja sredstev od delovnih organizacij s področja družbenih služb i" da je treba do konca n& vembra skleniti pogodbe z vsemi delovnimi organizaci' j jami o njihovem prispevku l za uresničitev programa. A. žalar O razvoju samoupravljanja V torek popoldne se bodo na tretjo redno sejo sestali člani občinske konference zveze komunistov Radovljica. Na dnevnem redu bo razprava o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v de- lovnih organizacijah in P0* ročilo o delu komiteja *j činske konference ZK. ^. seji pa bodo izvolili *ucU delegata za prvo sejo konj^ renče zveze komunistov Ju' goslavijc. A. ž« KRANJ V sredo popoldne so se na redni seji sestali člani izvr^ne^j, odbora občinske konference SZDL. Razpravljali so o pri"0 njem delovnem programu, sistemskem financiranju občms konference SZDL, o pripravah na volilne konference organi cij socialistične zveze v občini in o organizacijsko kadrovi1 vprašanjih. Pri občinskem sindikalnem svetu Kranj' so se v srCj^ popoldne sestali predsedniki komisij. Govorili so o oe komisij sindikalnega sveta v delovni sezoni 1970/71. fl Včeraj je bil tudi v Iskri-Elektromehaniki Kranj koflfljf eden od štirih pogovorov, ki jih je pripravil občinski si'1 kalni svet /. direktorji, predstavniki samoupravnih organ in člani izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organiza^' V sredo, četrtek in petek so se predstavniki občinskega sl dikalnega sveta pogovarjali o gospodarjenju in sklepih c'JJ^j. konference slovenskih sindikatov v Exotermu, Servisnem jetju, Savi in Iskri. RADOVLJICA V četrtek popoldne se je na redni seji sestalo predsedst občinskega komiteja zveze mladine. Razpravljali so o Pr'P .'^ vah na konferenco zveze mladine, kadrovskih vprašanjih denarni pomoči mladinskim aktivom na terenu. e V dogovoru z izvršnim odborom občinske • manjši od 700 dinarjev "a mesec, v občini pa je po llePopo!nih podatkih kar Precej zaposlenih z osebnim j "ohodkom do 650 dinarjev, ! *° se sindikati odločili, da c°<1o napravili analizo o so-la'nih razmerah zaposlenih v občini. Po zbranih podat- kih se nameravajo dogovoriti, kako bi pomagali najbolj socialno oziroma materialno ogroženim občanom. Razen tega se bodo ta mesec sindikalne organizacije v občini vključile v javno razpravo o statutu komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Pripravljajo pa se tudi že na občne zbore sindikalnih organizacij, za katere predvidevajo, da bodo končani do konca leta. V radovljiški občini je 83 osnovnih sindikalnih organizacij. A. Ž. Pred razpravo o statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Na zadnjem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj so odborniki razpravljali predvsem o osnutku statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Razprava o statutu je bila toliko bolj pomembna, ker zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega zavarovanja omogoča komunalnim skupnostim precej lastnega odločanja glede urejanja pravic zavarovancev. Med pomembnejšimi sklepi, ki jih je sprejela skupščina in ki jih bo vseboval osnutek statuta pripravljen za javno razpravo, je tudi sklep o plačilu tistih zdravstvenih storitev za mladino — ki je končala obvezno osemletno šolanje in ni zaposlena — ki niso zajeta v obvezno zavarovanje. rek Poldn ana komisija za gospodarsko sodelovanje med Indijo, ZAR in Jugoslavijo je imela v to- na Bledu pogovore o gospodarskem sodelovanju. Udeleženci pogovorov pa so v sredo do ~» obiskali tudi kranjsko Iskro. fcahodn Ha "^onemška parlamentarna delagacija, ki jo vodi predsednik parlamenta Kal Uwe von obist, •' Se ta teden mudi na obisku v naši državi. Včeraj (petek) dopoldne so člani delegacije s0 ..v*" tudi Industrijo gumijevih, usnjarskih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju. Sprejeli p0 Predstavniki podjetja Sava in predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Sledu nekaterih obratov so se v podjetju pogovarjali o proizvodnji hi gospodarjenju. Zakon namreč za to mladino od 15. do 18. leta ne zagotavlja popolnega zdravstvenega varstva. Zakon tudi ne zahteva več od delovnih organizacij, da izplačujejo nadomestilo za nego ožjega družinskega člana do 30 dni. Odborniki so sprejeli priporočilo, naj bi delovne organizacije še vnaprej izplačevale to nadomestilo. Za zagotovitev te delavčeve pravice naj bi se zavzeli tudi sindikati. Nadomestilo za nego nad 30 dni se bo kot doslej izplačevalo iz sklada socialnega zavarovanja, vendar pa naj bi posebna zdravniška komisija določila, v katerih primerih je taka nega potrebna in pa ali naj bo časovno omejena. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju dopušča komunalnim skupnostim, da same določijo, ali pripada nadomestilo za bolezen zavarovancu, ki še nima 3 mesecev delovne dobe. Večina slovenskih komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in tudi kranjska se je odločila za nadomestilo za bolezen, vendar zmanjšano na 70 oziroma 80 odstotkov. Zavarovanci, ki bolujejo več kot 30 dni, so sedaj posebno v sezonskih dejavnostih precej prikrajšani pri izplačilu nadomestila za bolezen, ker se le-ta izračunava na osnovi izplačila osebnega dohodka za 12 mesecev. Odborniki so sprejeli sklep, naj se v osnutek statuta vnese, naj bi se tako izračunani osnovi za nadomestilo prištela še razlika v osebnih dohodkih za zadnjih 5 mesecev. Nadomestilo za bolezen pa so zmanjšali za 20 odstotkov vsem zavarovancem brez družine, ki se zdravijo v bolnišnici. V predlog statuta so odborniki vnesli tudi pravico zavarovanca do reševanja z gora. Zakon namreč tega ne predvideva. Odborniki so se seznanili tudi s spremembami glede financiranja zdravstvenega zavarovanja. Po novih predpisih se prispevek za zdravstveno zavarovanje ne deli več na osnovni in na dodatni prispevek. Možen pa je predpis posebnega prispevka, kadar se poslovno leto sklada socialnega zavarovanja zaključi z izgubo. Ta posebni prispevek pa ne bremeni direktno osebnega dohodka zavarovanca, pač pa se plačuje iz sredstev gospodarskih organizacij. O višini prispevne stopnje bodo razpravljali na zadnjem zasedanju skupščine v letošnjem letu. Z družbenim dogovorom med družbenopolitičnimi organizacijami, zdravstvenimi ter gospodarskimi organizacijami bodo skušali najti soglasje o višini prispevne stopnje, ki mora biti tolikšna, da se bodo pokrili stroški programa zdravstvenega zavarovanja in pa zdravstvene storitve. Skupščina je na svojem zasedanju sprejela tudi sklep o preimenovanju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. L. M. Nove maloprodajne cene Po razpravi o polletnem gospodarjenju v občini in delu Zdravstvenega doma Kranj po združitvi, so odborniki kranjske občinske skupščine v četrtek popoldne na skupni seji sprejeli nove maloprodajne cene za meso, kruh, olje in moko. Da bi zagotovili normalnejšo preskrbo mesa, se od 30 do 80 par podraži kilogram govejega in telečjega mesa. Nova cena za kilogram črnega kruha bo znašala 1,85, za belega pa 2,55 dinarja. Razen tega pa so sprejeli tudi nove cene za olje in moko. Odborniki so na seji ponovno poudarili, da so velikokrat nemočni pri določanju oziroma sprejemanju novih cen, ki so največkrat posledica novih cen, ki jih sprejmejo višji organi. Zato je nazadnje prevladalo stališče, da bo posebna komisija problematika določanja novih cen preučila in stališče posredovala republiškim oziroma zveznim organom. Bohinj v projektu Severni Jadran Predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž je v sredo popoldne seznanil odbornike občinske skupščine, da je medrepubliška komisija sprejela sklep, da se tudi Bohinj uvrsti v projekt Severni Jadran. To pomeni, da bodo ureditvene načrte za ta del delali republiški v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki. A. /.. Odlikovana sindikalna delavca Pred nedavnim je bila v Radovljici seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta na kateri so izročili odlikovanja dvema sindikalnima delavcema iz radovljiške občine. Medaljo zaslug za narod s srebrno zvezdo sta dobila Pavel Magdič iz Rožne ulice 5 v Lescah in Franc Prislov iz Hraš 10 pri Lescah. PAVEL MAGDIC je bil rojen 1904. leta v Trsteniku na Hrvatskem. Bil je sin ma:le kmečke družine in je že kot 13 letni deček moral z doma. Izučil se je za podkovskega kovača in se hkrati vključil v napredne sindikate. Zato je nekajkrat izgubil delo. 1928. leta pa je prišel v Verigo v Lescah. Takoj se je vključil v prosvetno društvo Svoboda in postal tudi delavski zaupnik. »Ker sem se zavzemal za pravice delavcev v Verigi, sem imel stalne težave v tovarni, doma pa preiskave. Kovaško delo v Verigi je bilo težko, delovni pogoji pa zelo slabi. Zato smo 1935. leta stavkali. Uspeli smo. Povečali so nam plače in izboljšali delovne razmere.« Med vojno je Pavel Magdič delala nekaj časa v ilegali, 1943. leta pa je odšel v partizane. Po vojni, med prvo Hlladi komunisti o svojem delu Pretekli petek je bil na Jesenicah sestanek vodstva aktiva mladih komunistov pri občinski konferenci ZKS. Udeležil se ga je tudi član CK ZKS tovariš Golob, ki se je posebno zanimal za dosedanje delo mladih komunistov na Jesenicah in za delovni program, ki so ga sprejeli pred kratkim. V jeseniški občini je 1300 komunistov, od teh jih je 110 mlajših od 27 let. Letos so v organizacijo sprejeli 35 mladink in mladincev, 20 pa jih čaka na sprejem. Zanje bodo organizirali posebno i de j n ovzgo j no izobraževanj e, predvsem enodnevne semi narje in razgovore. Na petkovem sestanku so se pogovarjali tudi o pogle- dih mladih članov ZK na svojo organizacijo in o kriterijih, ki naj bi veljali za komunista in za sprejem v organizacijo ZK. Prav tako so poudarili, da je dilema stari-mladi zvezi komunistov odveč. Postavljajo jo tisti, ki žele razdvajali napredne sile v naii družbi in ZK. Bistveno je medsebojno sodelovanje tistih članov ZK, ki delovne izkušnje že imajo, in tistih, ki le-te šele pridobivajo. Povedali so, da njihov aktiv mladih komunistov ni organizacija v organizaciji, temveč organ, ki skrbi za sprejem mladincev v ZK in za njihovo družbeno ter politično izobraževanje. — jk petletko, pa je bil večkratni udarnik pri prostovoljnih akcijah. Proglašen je bil za prvega petlctkarja in 19-krat za udarnika. »Spomnim se, da nas je po končani petletki sprejel tudi Miha Marinko in nagradil. Takrat pa sem prejel tudi medaljo dela III. reda.« Do 1956. leta je delal v Verigi in bil 1950. leta prvi predsednik upravnega odbora v tovarni, kasneje pa je bil tudi predsednik centralnega delavskega sveta in predsednik sindikalne podružnice. Z ženo sta imela pet otrok in sta 1938. leta v Lescah zgradila hišo. Obadva sta nastopala tudi v tamburaškem orkestru. Pavel Magdič pa je po vojni sodeloval in delal tudi v različnih drugih družbenopolitičnih organizacijah. FRANC PRISTOV se je rodil 1906. leta v Hrašah. »Doma nas je bilo osem otrok. 1929. leta je bila v Kra nju ustanovaljena tovarna Jugobruna. Dobil sem službo in kmalu postal obratni zaupnik, že 1933. leta smo pripravili stavko in takrat je bilo precej delavcev odpuščenih. Po tem pa nismo odnehali. Pred stavko delavcev v Kra- nju 1936. leta smo Teran, Papež in jaz napravili načrt za stavko. Sedem tednov smo potem stavkali in se pogajali. Takrat je bila z nami vsa Gorenjska. Vsi so nas spodbujali, naj ne odnehamo. Vendar nismo uspeli. Organizatorje so nas kmalu polovili in sedem tednov sem bil potem zaprt skupaj s Francem Le-skoškom.« V Jugobruno se Franc Pristov po zaporu ni mogel več vrniti. Niso ga sprejeli. Zaposlil se je v jeseniški Železarni. Hkrati pa so se takrat skupaj s Stanetom Žagarjem lotili gradnje svoje tovarne. Zgradili so jo v O točah in v njej so delali tisti, ki niso mogli dobiti dela. Pristov je vse do začetka vojne delal v železarni. Zaradi različnih akcij proti oku- patorju, pa je kmalu moral v ilegalo. »Spominjam se, da smo že 1941. leta nameravali napasti Begunje, vendar se ta akcija ni posrečila. Zato smo o£ ganiziraii vrsto diverzantskih akcij na zgornjem koncu Gorenjske. Tako smo pred Ba' dovljico razmaknili tračnice na železniški progi, razbil* nemški kamion pri PosavcU, pripravljali zasede itd.« Po vojni se je Pristov spet zaposlil v Tiskan ini v Kranju in opravljal vrsto pomembnih funkcij. Bil je predsednik okrajnega sindikalnega sveta, predsednik tekstilcev za Slovenijo. Delal pa je tudi v zvezi komunistov, samoupravnih organih in drugih organizacijah. Pred leti je bil upokojen, sedaj živi na manjši kmetiji v Hrašah. A. t. Po poletnih počitnicah so se v sredo popoldne sestali na prvi seji tudi odborniki radovljiške občinske skupščine — Foto: F. Perdan Jutri bo v vasici Gozd spet vse živo Kadar me pot zanese v Gozd, skrito vasico v nedrih Kriške gore, mi začne vrtati spomin tista znana par-tizanska: »Tam kraj požgane, žalostne vasi le ena sama bajta še stoji...« In ne brez razloga. 7. oktobra 1944 je okupator po-žgal vso vas, ostala je le cerkev. Pred vojno je v tem kraju živelo 71 prebivalcev, 26 od njih je odšlo v partizane, ostale pa je nemška soldateska odvedla v taborišča. Zato je ta partizanska vasica resničen simbol vseh tistih, ki jim Je vojna vihra odnesla krov nad glavo, njih pa pregnala v tujino za zamrežene taboriščne barake. Po osvoboditvi so vaščani svoj kraj obnovili, toda marsikdo se nI več vrnil tja. Danes je v vasi 10 hiš, prebivalcev pa le še 30. Odhajajo. Poljedelstvo jim ne daje več toliko, dolina z razvito industrijo jin> nudi boljši kruh. Toda ni bil naš namen, da govorimo o odmiranju tega kraja. To je problem vseh gorskih vasic in zaselkov, četudi se bo ta proces nadaljeval, pa bo Gozd v spominu občanov ostal, saj to so tržlške Dražgoše, morda v slovenski partizanski zgodovini manj opevane, vsekakor pa prav tako pretresljivo resnične. Prav to je vodilo občinski odbor zveze združenj borcev pri odločitvi, da izbere ta kraj za I src anje internirancev tržiške občine. Tu se bodo sestali odslej vsako leto, da obude težke, nikdar izbrisne spomine na nekdanje dni, prvo nedeljo v oktobru. In jutri bodo po dolgih letih prvič skupaj. Ob 10. uri dopoldne sc bo oglasil glas govornika, skozi veje se bo prc-HIa otožna pesem, ki blaži bolečino, in preglasila jo bo harmonika, vesela in razigrana, in oživela nekdanje partizansko vzdušje. In na široko se bodo odprla vrata vaških hiš in povabila na obisk kot nekoč. Zveza združenj borcev iz Tržiča tako ob 25-Ietuid osvoboditve oživlja še eno obliko, ki naj ohranja tradicijo naše borbe. Poleg nekdanjih internirancev »e bodo tega srečanja udeležili tudi ostali občani, predvsem Iz bližnjih krajev, člani ZZB in tisti, k! so zbirali sredstva za spomenik NOB. V okviru tega spominskega slavja pa so že včeraj zvečer odprli v paviljonu NOB v Tržiču razstavo skulptur Toneta Svetine pod naslovom Nasilje in upor. Razstavo je organizirala delavska univerza iz Tržiča, pokroviteljstvo pa je prevzela občinska organizacija zveze združenj borcev. Predstavnika obeh sta včeraj tudi spregovorila na otvoritvi, avtor sam, ki ga je pri ustvarjanju teh kovinskih človeških struktur vodila misel, ki Jo je v literarni obliki povedal v svojem znamenitem vojnem romanu Ukana: »Narod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan; lahko ga uničijo, toda premagajo ne!« pa je s tem izborom svojih del — čeprav z izvirnim materialom (skulpture «° izdelane Iz ostankov bomb, granat in orožja) ali Pa prav zaradi tega — realistično prikazal svojo vizijo vojne, nasilje in upor, ki ga to povzroči. Razstava bo odprta še ves prihodnji teden. Z njo ln s Svetiuovhn nastopom v Cankarjevem domu ob zaključku razstave, ko bo govoril o slovenskem vojnem romanu, predvsem pa o svoji trilogiji Ukana, bo tako izzvenela ena zadnjih prireditev ob 25-letnici osvoboditve v Tržiču. GLAS * 5 STRAM Inž. Janez Ahačič Ne vem točno, kdaj sem prvič čul govoriti o njem. Vem samo, da na vsem ozemlju škofjeloške komune skoraj ni kmeta, ki bi zanj ne našel kakšne pohvalne besede. V Davči so mi rekli, da jim je prav inž. Janez Ahačič predlagal, naj organizirajo kakšno folklorno-zabavno prireditev, saj bodo k tako ljudi opozorili nase. In posledica? Izredno uspel Dan *aric, ki obeta sčasoma postati tradicionalen. Tudi prebivalci Sorice, Zaprevalj, Luše, Mlake, Javor, Žetine in drugih hribovskih krajev imajo nenavadnega inženirja močno v čislih. Novinarska žilica je oživela in me prisilila, da sem nekega dne zavrtel telefon. »Intervju? V petek zjutraj 845 oglasite. Boste utegnili?« Jc prišlo iz slušalke. Seveda sem utegnil. Skrila Sva se v eno od pisarn gozdnega gospodarstva Kranj, ?°rat škofja Loka, kjer je jnz- Ahaeič zaposlen. 2c 15 let ni menjal službe. »Povejte kaj o sebi,« sem začel in brž zvedel, da je bil r°Kn leta 1929 v Kranju, da Je v Ljubljani dokončal fakulteto ter da od leta 1958 živi v mestu pod Lubnikom. »Moje delo ni lahko. Cez *eto ne morem praktično nikamor, zato šele med dopustom lahko potešim svojo velesili, medtem ko naštete j privlačnosti Gorenjske osta-| jajo neizkoriščene. Gozdar ! sem in vem, da zgolj od lesa, katerega cena raste počasneje kakor stroški proizvodnje in reprodukcije, ni moč živeti. Zakaj zelenja ne bi izkoriščali drugače? Bolj strast sva spoznavati svet. Prvič z ženo odrinila na pot Pred enajstimi leti. Razen *uiske, Poljske. Velike Brita-niJe. Romunije in Albani- je sva doslej prekrižarila vso Evropo, obiskala Bližnji vzhod ter 'odkrila' Kenijo. Veliko zanimivih reči sem videl, marsikaj pridobil, a najdragocenejše je spoznanje, da celo dežele z neprimerno skromnejšimi naravnimi lepotami kot jih premore Slovenija, znajo te 'lepote' mnogo bolje prodajati. Nizozemci, denimo, tujcem za drag denar razkazujejo čisto navadne meliorizacijske sisteme, Izraelci pa kratko malo puščavo, če oboje primerjate z našimi gozdovi, hribi, travniki, bregovi rek, izletniškimi točkami in podobnim, vam bo hitro postalo jasno, da smo zelo neiznajdljivi. Avstrija in Švica, ki prav v ničemer ne prekašata Slovenije, sta se razvili v turistični Božena Štuhec - Jubilant Minuli teden je bila na seji izvršnega odbora občinske zveze za telesno kulturo v Kranju prijetna slovesnost. Članici imenovanega odbora, tni družbeni delavki na področju telesne vzgoje v naši občini in zunaj njenih meJa, tovarišici Boženi Stu-je za petdesetletnico živ-'ienja jn ^ dve desetletji Prizadevnega dola v telcsno- ^gojnih organizacijah česti-al in izročil darilo predsed-n,k ObZTK inž. Leo Zupan. Prisotnost predstavnikov m.nogih telesnovzgojnih orga-nizacij iz naše občine, podareno cvetje, čestitke sodelav-^ev. zlasti pa mladostna ve-£rina jubilantke, so elementi, 1 so dali sicer skromni slo-ycsnosti posebno mikavnost ln Pristnost. . Jubilantka je začela svojo °rtno »kariero« že leta 1927 med navdušeno deco kranjskega Sokola. Tu je bila aktivna vse do svojega 19. leta. Po osvoboditvi je začela delati kot vaditeljica pionirk v TVD Partizan v Kranju, nato pa postala še članica upravnega odbora. Tej funkciji so se kmalu pridružile še druge in znašla se je v vrtincu nalog, problemov in snovanj v telesni kulturi. Bila je še članica IO OZ Partizan za Gorenjsko od leta 1956 do ukinitve, še vedno je član IO Partizana Slovenije kakor tudi IO ObZTK. Obenem je predsednik tehničnega odbora, član komisije za telesno vzgojo ter zborov sodnikov za atletiko in orodno telovadbo, že leta 1953 se je vključila tudi v šolsko telesno vzgojo in 1968 pridobila naziv predmetne učiteljice. Tudi njej delo v šoli ne pomeni le delovne obveznosti, temveč mnogo ur dodatnega dela s športa željno mladino. Tako dela že polnih sedemnajst let. Za vsestransko in uspešno delo v telesni kulturi jo je predsednik republike že leta 1959 odlikoval z »me-i daljo za delo«. Ob življenjskem jubileju naj veljajo tovarišici Boženi iskrene čestitke in najboljše želje vseh sodelavcev. Spričo jubilantkine vitalnosti pa smo lahko prepričani, da se še ne bo tako kmalu umaknila iz vrst aktivnih telesnovzgojnih delavcev. S. O. ca. Pomislite, uspelo je,« se spominja intervjujanec. Ahačičeve 'predstave' so kmalu zaslovele po vsej občini. Sprva nezaupljivi prebivalci okoliških naselij, ki jih je obiskal simpatični inženir, danes vsakomur povedo, da bi radi prisostvovali še več podobnim večerom, kajti »ta človek je resnično sila!« »Zmeraj pazim, da poslušalcev ne dolgočasim, da ne pametno ga je spremeniti v vabo, v dragocen adut pri razvijanju kmečkega turizma, ki zakotne vasice utegne rešiti propada, ter nanj 'loviti' goste...« Toda preden so razmišljanja in dognanja navdušenega popotnika ganila vplivnejše glave, je preteklo kar precej vode. K sreči sta inž. Ahačič in njegova žena sleherno potovanje ovekovečila na diapozitivih ter po povratku znancem vselej priredila zanimivo predavanje, ki mu je nekoč naključno prisostvoval loški 'župan' Zdravko Krvina. Bil je navdušen. On in ostali navzoči so se strinjali, da bi potopise v sliki in besedi veljalo predstaviti tudi širši javnosti. Občinska uprava je idejo podprla, pritegnila delavsko univerzo in . . . »... in decembra 1968 sem prvič javno nastopil. Občinstvo so sestavljali predstavniki krajevnih skupnosti, socialistične zveze in raznih organizacij. Hoteli smo ugotoviti, kakšen bo odmev. Kljub negotovosti in tremi sem zadevo srečno speljal do kon- dolgovezim. Izbiram samo najzanimivejše posnetke, ki pa morajo biti čim bolj izčrpno komentirani. Sleherno predavanje ima točno določen namen in vsebuje osnovno misel. Dostikrat gradim na primerjavah; slovensko pokrajino, slovenske vasi primerjam z avstrijskimi, življenjski standard in vire do ( hodka naših kmetov z njiho-j v I mi itd. Potem skušam najti vzroke razlik ter nakazati ' rešitev ... Ciklus prvih treh predavanj je bil pretežno informativen. Obdelal sem turistične tradicije v Švici in turizem na Holandskem, kjer kljub razvitem kmetijstvu skoraj vse pridelke prodajo j doma, prodajo gostom. Sled-! nji namreč predstavljajo eno samo ogromno tržišče, ki j proizvajalca rešuje skrbi, kam prodati mleko, jajca, [ poljščine, meso . .. Hočem, j da ljudje sami spoznajo pred-! nosti turizma, hkrati pa jim . svetujem, kako opozoriti nase, kako privabljati obiskovalce. Najboljša reklama so kajpak folklorne in kulturno /a bavne prireditve, kakršni sta čipkarski dan v Železnikih in Dan Taric v Davči. Organizatorje bodo odgovorni izdatno podprli.« Prva faza 'prosvetljevanja' deželanov je torej končana. Njen osnovni namen je brl zdramiti posameznike, ki kažejo smisel in veselje za kmečki turizem onemogočiti nasprotnike novotarij ter pritegniti gospodarske in politične faktorje. Ahačič pravi, da bo v drugi fazi že prevladovala izobraževalna komponenta (teme: Kako sprejmeŠ gosta in pripraviš dom. Le urejena hiša in okolje sta privlačna, Turistične zanimivosti, Pomen bližnje in daljne okolice ter možnosti aktivne in pasivne rekreacije) in da pripravljajo več ekskurzij, izletov ter gospodinjskih, gostinskih in administrativnih tečajev. Seznam krajev obsega 13 vasi Predavanjem prisostvuje poprečno 40—60 ljudi, medtem ko v Davči število gledalcev ni nikdar nižje od 70. »So vaša dosedanja prizadevanja morda že rodila kakšne rezultate?« sem spraševal naprej. »Da, precej,« je moj sobe sednik zaman skušal skriti zadovoljstvo »Kmetje danes znajo ceniti starine in razne znamenitosti, ki so jih včasih lahkomiselno podarjali al) uničevali. Povem vam, ni ko gar več ne boste naplahtall da bi vam prodal kolov rat, ikono, panjsko končnico, skrinjo, sliko na steklo . . .« Inž. Ahačič najraje pomaga izrazito revnim predelom Prijetno je delati z bajtarji ki čutijo, da jim želiš dobro, ki sodelujejo in ne skrivajo hvaležnosti, pravi. »Bi mi, prosim, nekako razložili končni cilj široko zasnovane akcije, katere po budnik ste pravzaprav vi?« Brez oklevanja je odgovo ril: »Škofjeloško hribovje ima vse pogoje za razvoj turizma ki temelji na pokrajinski iz virnosti ter na kmečkem okolju, će ga bomo znali razviti, bo mestnemu človeku nudil obilo priložnosti, da začasno pobegne ubijajoči vsakdanjosti in spet vzposta vi ravnotežje med psihična in fizično kondicijo. Odločil I nih ukrepov smo se, menim, I lotili ravno ob pravem času. i Južni deli države, zlasti Hr j vatska in Srbija, namreč rav-I nokar dosegajo življenjski ; nivo, ki jim omogoča počit-, niče 'holandskega kova', po čitnlce v gorah. Petlčneži sedaj romajo prek Slovenije v Švico in Avstrijo. Zakaj jih • ne bi zadržali doma? Po-j membno, vsak dan moj;očnej-j še zaledje so, zaledje, kakrš> ! nega ne gre omalovaževati.« Devet je bila ura, ko sem se poslovil. Odhitela sva vsak po svojih opravkih — jaz pisat tale prispevek, on predavat skupini predstavnikov delavskih univerz. Saj ste uganili, o čem je govoril, kajne? O kmečkem turizmu, kaj pa drugega! 1.1... i i Na gledaliških deskah Škofje Loke bo letos živahno Navada je, da jeseni, še preden se odpro vrata gledaliških hiš, uprave povedo, kaj bodo novega pokazale obiskovalcem, kaj postavile na deske. Spregovorijo pa tudi o težavah, ki so — z redkimi izjemami — že kar kronične. Škofjeloški dramski instituciji Loško gledališče in eksperimentalna skupina Oder — galerija pri tem nista izvzeti. Zlasti Loško gledališče je v nezavidljivem položaju, saj dvorana na Spodnjem trgu ne dopušča več zahtevnejših predstav. Garderobe, slačilni-ce in drugi prostori so premajhni, ogrevanje slabo, svetlobni park reven, električna napeljava zastarela . .. Svoje dni je bilo veliko govora o adaptaciji, vendar dlje od obljub ni prišlo. V bližnji prihodnosti naj bi Ločani sicer dobili moderen kulturni center, a žal nihče ne ve, kdaj bodo zamisel pričeli uresničevati, saj sodi v okvir širšega, idejnega koncepta izgradnje mesta, ki je precej bolj meglen kot ožji program, posvečen 1000-letnici nekdanje freisinške posesti. K sreči gledališčnikov to ne moti. Pogovarjali smo se z dramskim igralcem Jožetom Logarjem, vnetim kulturnim delavcem, ki pravi, da dramska družina namerava zgoraj nanizane pomanjkljivosti omiliti s stalnimi službami. Ena bo skrbela za oder, druga za tehnične naprave in tretja za garderobo. Razmišljajo tudi, kako bi spremenili način vodenja repertoarne politike, ki je bila doslej odvisna od dobre volje posameznih režiserjev. Sklenili so sestaviti umetniški svet, katerega člani bodo določali število in zvrt dramskih predstav ter bdeli nad kvaliteto izvajanja (uvedba kontrolork). In kakšen je letošnji spored Loškega gledališča? Vrata hiše mislijo odpreti sredi prihodnjega meseca. Na programu sta enodejanki A. P. Cehova Medved in Snubač. Novembra ali decembra jima bo sledilo delo Jeana Gira-douxa Za Lukrecijo, januarja pa še Petrovičev Mrak. Sezono bi radi zaključili s kakšno ljudsko igro, morda z Vidmarjevo priredbo Vdove Rošlinke. Velja omeniti, da gledališče nima stalnega igralskega kadra, vendar mu nikdar ne zmanjka ljudi. Razveseljivo je vedno večje zanimanje med mladino, ki postopoma zamenjujejo starejše kolege. Mnogi mladinci so obenem aktivni sodelavci eksperimentalne skupine Oder — galerija. Le-ta zasleduje drugačne cilje, saj hoče občinstvu predstaviti sodobne tokove v dramski umetnosti, ki je po zadnji vojni doživela naravnost revolucionarne spremembe. Predstave prireja v paviljonu Loškega muzeja in ne pozna težav z dvorano in tehničnimi pripomočki. Moderni pisci namreč zavračajo zahtevno sceno in kulise ter gradijo izključno le na dogajanju, na monologih in dialogih. Če se bežno sprehodimo skozi jesensko-zimski spored Odra — galerije, bomo videli, da zares ubira Loškemu gledališču povsem nasprotna pota. Že prva premiera, delo grškega avtorja Jorgosa Theotokasa Most v Arti (krstna uprizoritev v Jugoslaviji), ki ga režira Peter Jamnik, obeta biti nekaj posebnega. Novembra je na vrsti drama Nobelovega nagrajenca Samuela Bec-keta Prihajanje in odhajanje. Režira jo Jože Logar. Ne gre spregledati, da tudi Prihajanje doslej pri nas še ni doživelo uprizoritve. Marca ali aprila si Ločani lahko ogledajo Siegfrida v Stalingradu, mojstrovino dobitnika Premio Nazionale Vellecorsi 1963, Italijana Lu-igija Candonia. Dramo bo režira] slovenski igralec Laci Cigoj. Razen tega je za konec sezone napovodano gostovanje kluba dramatika Ivana Mraka, katerega člani naj bi domačinom prikazali eno od Mrakovih del. Oder — galerija tesno sodeluje z muzejem in ob otvoritvah razstav prireja spremljevalne umetniške večere. Nastopajoči obiskovalcem recitirajo odlomke iz svetovne literature ter pesmi in P1"0-zo naših piscev. Po dveh »poskusnih« letih, ko se i6 grupa šele iskala, bo letos končno uvedla tudi stalne abonmaje, namenjene tovarniškim kolektivom. I. Guzelj Seminarji pri Zli PO Kranj Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Kranju bo pripravila letošnjo jesen več seminarjev. 17. in 18. oktobra bo seminar za organizatorje dela v amaterskih kulturno-prosvetnih društvih. Prvi dan bodo obravnavali splošna vprašanja kot so: formiranje javnega mnenja, sodobni človek, njegove osnovne značilnosti, težnje in potrebe, skupina in njeno notranje gibanje ter metode dela v skupini. Drugi dan pa se bodo seznanili z delom posameznih društev. Spoznali bodo njihovo delo 110 naloge. Iz vsakega društva ali kulturne skupine naj bi se seminarja udeležila dva ali Pa vsaj en član. Doslej so P'10" jeli že preko 30 prijav. P,x> gram dela pripravlja Delavska univerza Tomo Brejc # Kranja, ki bo preskrbela tudi predavatelje. L. Bogataj ' 650 let T-M* rzica V XI. poglavju, posvečenem goram na Gorenjskem, je Valvasor napovedal, da bo povedal kaj več o Ljubelju na drugem mestu. To svojo obljubo je izpolnil še v isti knjigi, v XVII. poglavju, v katerem popisuje podzemske rove, votline in jame. Očitno je torej Ljubelj vzbujal njegovo pozornost (pa tudi pozornost njegovih sodobnikov, o čemer smo se že prepričali) predvsem zaradi predora pod vrhom Ljubelja, skozi katerega je v tistem času vodila ljubeljska cesta. Zato se pač prav v tem poglavju ob opisu Ljubelja dlje pomudj. Na straneh 170—171, kjer je dal odtisniti tudi podobo Ljubelja, beremo o njem naslednje: »Ljubelj — Valvasor ga označuje z imenom Lovbel in mu dodaja v oklepaju domače ime Libel — je rov, ki so ga skopali zgoraj skozi neki snežnik (kot kaže zraven odtisnjeni bakrorez), tako da se lahko skozenj pelješ in jezdiš. V rovu je meja med Kranjsko in Koroško. Marsikdo, ki stoji ob nje govem vznožju, mu ne bi prisojal možnosti, da pelje čezenj cesta, ko vidi, kako je strm, kako visok je in razen tega ves skalnat, čeprav je z bukvami obrasel. Toda neodjenljiva pridnost zravna marsikaj, kar ni ravno, uhodi veliko ne-uhojenega in napravi včasih udobno pot tudi tam, kjer je bil svet neprehoden. Ne glede na to, da je bila ta gora zaradi svoje višine v prejšnjih časih za vozove in konje tako nedostopna, so slednjič vendarle utrli pot čeznjo. Ta se vije ali opleta okrog nje in se kačasto vzpenja celo miljo visoko ali na dolgo. Na mnogih mestih je vdolbena ali vsekana v skalo, na drugih mestih pa zopet podzidana.« V nadaljevanju nam Valvasor razkrije zamisel, ki se mu je porodila ob takratni poti čez ljubeljski preval. O teh svojih zanimivih načrtih nam pripoveduje takole: »Pred nekaj leti sem se namenil, da bi spodaj ob vznožju skopal tolikšen rov, kot je zgornji, da bi lahko skozenj jezdili in vozili, in sem ga že izmeril. Rov naj bi imel vhod pri Sv. Ani, izhod pa na drugi strani gore pri Sv. Lenartu in naj bi potekal od vhoda do izhoda v ravni črti. Pa je contagion ali kužna bolezen, ki se je tedaj razširila na Dunaju, to zavrla. Zahteval sem bil namreč za svoj trud in stroške od njegovega cesarskega veličanstva cestnino /a vse večne čase poleg določene pomoči, vendar tega spričo žalostnih časov kuge, ki je vse zavrla, nisem mogel doseči. Bil bi pa ta rov koristen za vse in bi bilo z njim slehernemu občutno ustreženo, ker je treba za izboljšavo ceste odšteti vsako leto pošteno vsoto. V zimskem času, ko se prožijo plazovi, se pravi, ko se sneg zgoraj utrga in zdrči navzdol, pogosto na njej tudi obtiči mnogo ljudi. Čez goro je dve milji poti, ena navzgor, druga navzdol, tako pa bi bilo skozi goro pol četrt milje.« Druga knjiga zajetne Valvasorjeve Slave, ob kateri smo se doslej mttdJBi je pravzaprav le kratek pregled celotnega krajepisa Kranjske. V naslednjjjj knjigah pa se zvrstijo druga za drugo teme, ki jih je v pregledu načel in šele tod vsako posebej obširneje obravnava. Tako npr. govori vsa četrta knjiga o naravnih znamenitostih kranjske dežele, med katere šteje med driwy* tudi deset predorov, kolikor jih je bilo tedaj na Kranjskem. Med njimi !L kajpak ponovno opisan — zdaj še podrobneje — rov skozi vrh Ljubelja. Mi pa pred tem popaberkujmo še po tretji knjigi Slave, ki govori ° rastlinstvu, živalstvu, rudah in sploh rudninah na Kranjskem. Našli bomo v njej dva zanimiva podatka iz Tržiča. VIL poglavje te knjige našteva žita, ki uspevajo in jih gojijo pri naS' Najprej govori o pšenici; pripoveduje o tem, kakšen je pri nas pride«** pšenice, pove, da iz pšenične moke pečejo »najlepši, najbolj bel in najbolj* kruh« in da iz nje pripravljajo tudi škrob. Ko natančno opiše, kako škro pripravljajo, nadaljuje (str. 347): »Prav tako pri nas na Kranjskem iz pšenice varijo dobro pivo; iz sai ki ga lovijo, nič ne prizadene. Vedeti pa je treba, da se ne bi obnašal tak pohlevno in potrpežljivo nasproti njim in se jim ne bi dal brez zoperstav? ljanja prijeti, če se ne bi zavaroval z določenim sredstvom. Radovednemu bralcu bom razodel, s čim se na Kranjskem zavarujej zoper škorpijonov pik. Na binkoštno nedeljo rano pred sončnim vzhod°n» pojedo tri liste rastline z imenom Persicaria, ki jo po nemško imenu.)0! Flohkraut, po kranjsko pa dresen; potem ne stori škorpijon nikomur nič. ' učinek je naraven in ga lahko pripisujemo le omenjeni dresni, ki ima P naravi do Škorpijona odpor ali odklon (antipatijo), kot je v naravi zelo tnflr go podobnih sin- in antipatij. Da pa uživajo take lističe pred sončnim v/P dom, po moji sodbi ni nujno; da jih le jemljejo na tešče. Prav tako se m zdi tudi to nepotrebno, da delajo to prav na binkoštno nedeljo; da le slG,^r;> to približno ta čas, ker ima Persicaria tedaj v listih največjo moč. Teg preprost človek ne doume in si je zato vtepel v glavo, da mora biti to pr*. na ta dan, ker bi sicer ne imela nobene moči. Verjetno, delajo to ljudje zaradi predsodkov in iz praznoverja. Ali zakaj je treba použiti prav tri m rajši štiri ali pet listov? Ce gre za moč antipatije, bo postal škorpijon V° s rib ali petih listih šc toliko bolj neškodljiv in brez moči kot po treh. Zastl tega sc zdi, da kmetje tudi v tem dodajajo kanec praznoverja.« J- B* M- AVTOPNEVMATIKA VELOPNEVMATIKA TEHNIČNI IZDELKI NARAVNO USNJE UMETNO USNJE KEMIČNI IZDELKI Avtobusna postajališča Mogoče je bolj kot kje drugje očitno pri naši ureditvi avtobusnih postajališč, da nas je promet prehitel, varnost pa je zaostala. Na sicer že ozkih cestah, neprimernih za tolikšno gostoto prometa, so tako rekoč nanizana avtobusna postajališča tako kot so zahtevale trenutne razmere. Nekatera med njimi so zato postala prave karambolne točke, posebno tista na cesti prvega reda. Le manjši del avtobusnih postajališč je urejen v skladu s tehničnimi normativi, 30 odstotkov jih ni vzdrževanih, varno pa bi lahko rekli, da ni nobeno. Vsaj na cestah prvega reda bi merala bili avtobusna postajališča bolje urejena glede varnosti. Nihče ne zanika, da nesrečam ne botruje neprevidnost, vendar pa nihče ne zanika, da bi bilo verjetno manj nesreč, če bi pri gradnji postajališč bolj upoštevali varnost. Avtobusna postajališča M bila varna, če bi bila od ceste ločena na primer z zelenim pasom. Pred postajališčem bi prometni znak omejeval hitrost, razen tega pa bi bil po svoje učinkovit tudi napis na vozišču kakih 100 metrov pred pcstajališčem. Kajti eno je gotovo: avtobusna postajališča pri nas so premalo vidno označena, da bi lahko voznik motornega vozila upošteval tisto temeljno določilo temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki določa, da mora voznik voziti mimo postaj in avtobusnih postajališč previdno. Tudi, če bi hotel. Običajno so postajališča dobro znana le domačinom. Eno je jasno: dokler ne bodo avtobusna postajališča tako označena, da bo lahko vsak voznik, pa čeprav prvič pelje mimo, lahko vozil pre-vidneje in tako lahko preprečil usodne posledice neprevidnega pešca, toliko časa se bodo dogajale nesreče. Pristojni občinski organi veliko pričakujejo od Še ne sprejetega republiškega zakona o varnosti v cestnem prometu. Osnutek zakona namreč zahteva od voznikov motornih vozil, da avtobusom pomagajo prt vključevanju v promet, tako da zmanjšajo hitrost ali celo ustavijo. Vsekakor pa bo naloga bodočega republiškega sveta za preventivo !n vzgojo v cestnem prometu (ustanovitev predvideva osnutek zakona) in pa svetov prt ob- Janezek že spet »šprica« šolo ] ] I L 1 činskih skupščinah, da urede zadevo glede varnosti avtobusnih postajališč. Da je urejanje avtobusnih postajališč že preraslo občinske okvire, kaže tudi prizadevanje skupnosti cestnih pedjetij Slovenije. Pripravljajo namreč kodeks nepro- metne signalizacije, sem pa bo vključeno tudi označevanje avtobusnih postajališč. S sprejetjem tega kodeksa pa zadeva verjetno ne bo še tako kmalu urejena. Prej bo treba še zagotoviti denar za urejanje in vzdrževanje avtobusnih postajališč. t400mt Pešci lahko samo upajo, da bodo vozniki motornih vozil v resnici upoštevali prometni znak. Na podobnih gosto prometnih odsekih kot je tale v Stražišču pri Kranju vsak dan prihaja do nevarnih srečanj med pešci in vozniki motornih vozil. Posledica — na Gorenjskem je letos med smrtnimi prometnimi nesrečami največ pešcev. GLAS -* 8. STRAN SOBOTA — 3. OKTOBRA 1970* poSjec str ms V Jordaniji je trenutno zavladalo negotovo zatišje, za katerega pa nihče ne more reči, koliko časa ho trajalo. Obe strani — Jordanci in Palestinci — ga izkoriščajo za pobiranje mrtvih in ranjenih in za utrjevanje svojih položajev. Nastalo je potem, ko so v nedeljo v Kairu šefi arabskih držav dosegli sporazum o premirju, ki sta ga podpisala tudi jordanski kralj Husein in palestinski voditelj Jaser Arafat. Po tem sporazumu se jordanska stran obvezuje, ne le da bo prekinila ogenj, ampak tudi, da v bodoče ne bo več ovi-raJa palestinske dejavnosh' na jordanskem ozemlju in da bo v deželi zagotovila tako vlado, ki bo sodelovala s Palestinci. Nihče ni posebno trdno prepričan, da bo sporazum zares obveljal. Kralj Husein je odločen uničiti Palestince in jih zdrobiti kot politično silo, Palestinci pa so prav tako odločeni spraviti z oblasti Husciita in doseči v lov- Negotovo zatiš daniji ustanovitev take oblasti, ki bo njim naklonjena. Gre za veliko prehuda nasprotja, da bi jih trajno lahko rešili s kakšnim kompromisom. Zdi se, da je sporazum v Kairu v bistvu samo dokaj majav kompromis, ki je potreben obema stranema, da bi si oddahnili in se pripravili na nadaljnji razvoj dogodkov. Krvava vojna, ki je zahtevala po nekaterih poročilih kakih 20.000 žrtev in več tisoč ranjenih, ni prinesla niti vojaške niti politične rešitve. Izkazalo se je, da se je jordanski kralj močno uštel glede meči Palestincev. Menil je, da bo z njimi lahko hitro obračunal, toda izkazalo se je, da to ni tako lahko. V večini arabskih držav so na tihem upali, da bo Husein premagal Palestince, ki večini arabskih režimov niso posebno pri srcu, čeprav javno govorijo seveda drugače. Toda ko se to ni zgodilo, so se arabski voditelji morali začeti javno opredeljevati in seveda je Husein pri tem potegnil kratko. Zdaj ga že več ali manj javno obtožujejo, da je on kriv tragedije v Jordaniji. Težko je reči, kako se bodo stvari naprej razvijale, toda zaenkrat ne kaže posebno dobro za Huseina. će bo sedanji sporazum obveljal, bo kralj hudo oslabljen, to pa bo položaj v državi še bolj zapletlo, hkrati pa tudi še bolj Voda in kanalizacija me ogrožata Pred nedavnim nam je Ivanka Erjavec iz Broda št. 1 pri Bohinjski Bistrici pp-siala v uredništvo pismo in nas zaprosila, da jo obiščemo. Sporočila nam je, da njeno h.i.j precej ogroža Sava Bohinjka. »Ob veliki povodnji novembra lani, sem imela v stanovanju pol metra vede, Razen te^a pa je prav za mojo hišo nedograjen kanal, po katerem odteka kanalščina v strugo Save.« Ko smo jo obiskali, smo se prepričali, da se je Sava res že precej zajedla v breg pri njeni hiši Jn da bi bilo treba položiti le nekaj cevi, da bi odpadna voda odtekala po zaprtem kanalu v strugo. Direktor Splc.me vodne skupnosti Gorenjske v Kranju tovariš Franc Jere nam je povedal, da so si strokovnjaki Splošna vodne skupnost: Gorenjske in republiške vodne skupnosti letos že dvakrat ogledali levi breg j Save Bohinjke na tem ob- | močju. Ugotovili so, da je to obrežje treba zavarovati. Tako bodo še ta mesec začeli z regulacijskimi deli na , tem področju. Takrat bodo i zavarovali tudi stanovanjsko poslopje Ivanke Erjavec in Ivanke Korošec. Predsednik krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica tovariš Franc Bajt pa je pojasnil, da je kanalizacijo v Brodu urejalo Komunalno podjetje Bohinjska Bistrica in da mu ni znano, zakaj niso položili še nekaj metrov cevi pred levim bregom Save. Povedal pa je tudi, da bo (po zagotovilih podjetja) podjetje dokon-črlo dela na tem področju do konca tega meseca. A. Ž. zmanjšalo že itak skromne; upe, da bo na Srednjem vzhodu dosežen trajneši mir« Tudi razvoj položaja v jugovzhodni Aziji, ki je drugo veliko vojno žarišče, ni obetajoč. Lon NoJcve sile v Kambodži so začele veliko ofenzivo proti pristašem princa Sihanuka, oziroma proti osvobodilnemu gibanju. Pomagajo jim južnovietnamski vojaki, toda kljub tej pomoči so osvobodilne sile zaustavile ofenzivo in zadale Lon No-lovi vojski nekaj hudih udarcev. Primer Kambodže z*10" va potrjuje staro resnico, da redna armada ne more premagati gverilcev, ki uži-vajo podporo prebivalstva. Po drugi strani pa tudi gverilci ne morejo premagati redne armade, zlasti če dobiva pomoč iz tujine. V Kambodži je že jasno, da je nastal položaj, v katerem no- ljudje in dogodki bena stran ne more vojaško zmagati. Tudi v tej deželi je, podobno kot v Južnem Vietnamu in Laosu, edina stvarna rešitev politična, toda za kaj takega zaenkrat še n* upanja. Perspektiva dolgotrajne državljanske vojne, ^ kateri je izpostavljeno pomanjkanju, trpljenju in stalni nevarnosti predvsem Pre' prosto prebivalstvo, velja tudi za Kambodžo. Predsednik ZDA Nixon J6 po obisku v Italiji dopoto-val v Jugoslavijo. Ta obisk ocenjujemo kot zelo pomen* ben za naše politične in gospodarske interese. S tem/ da je ameriški predsednic prišel na obisk, potrjuje, ZDA sprejemajo Jugoslavija tako kot je — saj je znano, da se z ameriško politiko v mnogočem ne strinjamo ~* to pa je za nas pomembno, ne le zaradi konkretnih g°* spodarskih in drugih interesov, ampak tudi s stališča naše varnosti in položaja, ki ga imamo v svetu. Več ° tem obisku bomo lahko re« kli prihodnjič, ko bodo že znani konkretni rezultati. pri Gorenjski kreditni banki 5IVIL.A v svojih prodajalnah po vsej gorenjski vam nudimo bogato izbiro prehrambenega blaga ,n galanterije 5IVIL,/ KRAN% JE V kavi živila KRANJ !Mejte J° VEDNO pRl ROKI, °A NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRlČAKOVANE GOSTE Italijani so znani kot izvrstni graditelji cest. Te dokaze so pustili tudi v našem Primorju, čeprav v glavnem le vojaške ceste, vendar spretno speljane in urejene. Tudi v današnjem času gradnje tako imenovanih hitrih cest sc njihovi graditelji odlikujejo po smelih izvedbah, zlasti v goratih predelih kot je na primer sončna cesta (Strada del sole), ki veže sever in jug, zatem cesta Genova—Torino, s katero si je Fiat zagotovil visoke obresti svojega kapitala ter hkrati večjo uporabo oziroma prodajo svojih vozil. Na vožnji do Genove in Savone pa smo opazili, da je v primerjavi z živahno gradnjo cest in tovarn precej manj stanovanjske gradnje. Zlasti pa ni bilo opaziti gradnje manjših stanovanjskih hiš, niti na tako imenovanem podeželju. Prav zato je bilo z naše strani še toliko več vprašanj italijanskim kolegom, ko je bil na vrsti razgovor o tamkajšnji stanovanjski gradnji in stanovanjski problematiki sploh. Naš dipl. inž. arh. Maver Jerkič z njegovo skupino, ki je bila posebej odgovorna za ta vprašanja, je kar zasul z vprašanji podpredsednika Instituta za delavska stanovanja v Savoni Ni-cola Pozzija. Stanovanjske težave so pri njih tako pereče, da so jih vse sindikalne organizacije sprejele kot osrednji problem '.ter posredovale pristojnim oblastnim organom ustrezne predloge. Osrednji nerešen problem delavskih stanovanj, kot je povedal, leži v njihovi družbeni ureditvi. Tisti, ki imajo denar, pa kapitalisti, iščejo tudi v stanovanjski gradnji le Svoj dobiček. Ni njihov cilj reševanje socialnih in stanovanjskih težav podpovprečnega človeka, delavca. Zato gradijo luksuzna stanovanja namenjena seveda tistim, ki imajo denar, k: lahko ta stanovanja takoj odkupijo in kapital sc hitro obrača. Drugače pa je z gradnjo takih stanovanj, ki bi bila primerna, dostopna za povprečnega in podpovprečnega potrošni- Naši sindikati pri kolegih v Savoni Skoraj polovico plače za najemnino ka, delavca z manjšo možnostjo odkupa in najemnin. Zato se je v povojnem času, zlasti s povečanim razvojem industrije v nekaterih industrijskih središčih severa ta problem tako zaostril, da razburja vse politične struje. Delodajalcu ni potrebno skrbeti za stanovanja delavcev. Z brezposelnega, nerazvitega juga se mu jih vsak dan ponuja kolikor hoče. In ti, že tako vajeni skrajno skromnega življenja so tudi tu pripravljeni na karkoli. Seveda pa se je prav v teh središčih sproščena najemnina stanovanj str v-hotno dvignila. Po neki anketi so ugotovili, da je na območju Savone povprečna najemnina 17 odstotkov povprečnega zaslužka delavcev. Toda v Genovi je dosti višja, še višja v Torinu, a v Milanu dosega povprečna najemnina nič manj kot 44 Odstotkov povprečnega zaslužka zaposlenih. Se pravi skoraj polovico plače zgolj za stanovanje, kar je seveda nevzdržno. Njihov stanovanjski problem j smo imeli priliko videti že J pred leti v Samemu, ki sicer ni industrijski, toda ra/vpiti turistični center. Za kričečimi reklamami in razkošnimi palačami s Casino vred v središču mesta smo v predmestju videli cele družine pod arkadami nekdanjih i utrdb, kjer je bilo njihovo bivališče z enim samim, z zemljo tlakovanim prostorom za spalnico, kuhinjo in brez vode in kanalizacije ter »zaprto« zgolj z razpadajočo zaveso. Ta problem je bil še toliko bolj pereč, ker je v tamkajšnjih obsežnih plantažah nageljev zaposlenih mnogo delavk z zelo nizkimi plačami. Tokrat smo si ogledali stanovanjsko, tako imenovano delavsko naselje v savonsK im predmestju. Celo tri različna stanovanja so nam pokazali. Na prvi pogled smo opazili razliko med našimi stanovanji v tem, da so vsa tla v različnih kombinacijah marmorja. Za naše podnebje bi bilo to mrzlo. Tamkajšnji stanovalci pa so to hvalili, zlasti žene, češ, da je lahko čistili. Druga značilnost je, da so stanovanja višja, navadno okrog treh metrov. Pri vsem tem pa je zanimivo, da so gradbeni stroški razmeroma nižji kot pri nas, tudi ob upoštevanju skromnejše opremljenosti stanovanjske površine in okolice. Tako znaša kvadratni meter čiste stan >-vanjske površine v štirietaž-nem bloku od 70 do 80 tisoč lir (1400 do 1600 N din). Najemnina trosobnega stanovan-nja v takem objektu pa je zračunana na okroglo 15.000 lir. Zraven je potrebno prišteti še kurjavo, elektriko, odvoz smeti in druge takse, ki so v Italiji precej višje kot pri nas. Seveda pa je potrebno za objektivno oceno upoštevati, da so, konkretno na območju Savone, prejemki zaposlenih še enkrat višji kot pri nas — okroglo 110.000 lir mesečno. Zato je zgornji primer stanovanj idealna rešitev za tiste, ki so imeli srečo, da so se vselili. Prosilce stanovanj | sprejemajo na prioritetne li- : ste podobno kot pri nas in i imajo točkovni sistem po številu članov družine, zdravstvenem in socialnem stanju, | po razmerah, v katerih stanu- j jejo in podobno. Poti do stanovanj so tri. Kot prva je prek prošnje in prioritetne liste v stanovanja zgrajena iz centraliziranih državnih sredstev in sicer kot najemnik ali pa, če ima denar, kot lastnik plačanega stanovanja. Prav tako je uveljavljen odkup stanovanj pod ra/meroma ugodnimi krediti na odplačilo 20 let. Tretja možnost je prek sistema za- Norveški novinarji v Kranju Delegacija norveških novinarjev, ki se je na povabilo sekretariata za informacije ta teden mudila v Jugoslaviji, je v sredo obiskala Kranj in Bled. V delegaciji, ki je s tem obiskom vrnila obisk jugoslovanskim novinarjem, ki so bih na Norveškem lani, so bili Kaare Paulsen, Haakon Henrikssen, John Crovvo, Erik Sagllaat in Arne Sellaeg. V Kranju je novinarje sprejel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in se z njimi zadržal v krajšem razgovoru. Pogovarjali so. se o komunalni ureditvi občine. Pri tem je norveške novi- narje posebno zanimala razdelitev občine na krajevne skupnosti in njihova vloga. Dalj časa so se ustavili pri šolstvu in samoprispevku občanov ter tudi pri izvedbi rele rend uma. Ob koncu razgovora je Kaare Paulsen, urednik časopisa Adresseavisen iz Trond-heima o svojih vtisih o Jugoslaviji dejal: »Težko je dati oceno vsega kar smo videli in slišali, kajti tega je zelo veliko. Mogoče je bilo najbolj zanimivo spoznati sistem samoupravljanja in pravice vaših delavcev. Mislim, da je to sistem, iz katerega bi se Norvežani lahko marsikaj naučili. Našli smo tudi veliko skupnih točk med Norveško in Jugoslavijo. Poudariti moram, da so nas povsod lepo sprejeli in imeli smo veliko toplih in koristnih razgovorov s predstavniki vase dežele. Težava pa je v tem, da ne govorimo nobenega vaših jezikov. Tako ne moremo iti na ulico in povprašati človeka iz ulice po njegovem mnenju.« Norveški novinarji so si zatem ogledali še Bled, v četrtek pa so obiskali Split in Zagreb. L. Bogataj družne gradnje, kjer imajo prosilci možnost kreditov iz državnih skladov za te namene. Kljub vsem naštetim možnostim pa se stanovanjske težave zelo, zelo počasi rešujejo, kot so povedali. Glavni vzrok je, da je premalo sredstev. Sindikalne organizacije, ki so ob tem hudem problemu delavcev pač morale najti skupen jezik in enotno nastopiti, se zavzemajo za reformo celotne dosedanje politike od zakonodaje s tega področja, z organizacijo te dejavnosti prek institutov do samega načina financiranja stanovanjske gradnje delavskih stanovanj. V osnovi hočejo premakniti vse iz sedanje mrtve točke. Tako je eden izmed perečih problemov razlastitev, določanje in urejevanje zemljišč določenih za stanovanjsko gradnjo. Ta pa nimajo sredstev in dolga desetletja se nič ne premakne Namesto zakona prevladuje denar industrijalcev. Tako so marsikje pokupili cele komplekse zemljišč, ki bi sicer morala biti dodeljena za gradnjo delavskih naselij. Nekaj večjih industrijalcev iz Milana je pokupilo velik de! najlepše obale na Sardiniji in so tako za svoje koristi onemogočili načrtno urbanistično urejevanje tega območja. Prav tako hudo zaostaja urejevanje stanovanjskih zemljišč in gradnja spremljajočih objektov. Tudi za to so po zakonu odgovorne občine in ker nimajo sredstev, vsaj v veliki veČini, je vse prepuščeno naključju. Ob velikih stanovanjskih blokih in delavskih naseljih se dokaj pozno, neustrezno in nezadostno urejuje- ceste in pota, vodovodi, kanalizacija kakor tudi trgovine, šole, prostori za varstvo otrok, lekarne in vse, kar nujno sodi k potrebam stanovalcev. S takimi in podobnimi hudimi stanovanjskimi problemi so se spoprijeli italijanski sindikati, ki upajo, da bodo ob podpori nekaterih njihovih somišljenikov na odgovornih mestih v Rimu, odprli pot hitrejšemu razvoju le dejavnosti in tako pomagali mdi-jonom delavskih družin ki danes živijo v nevzdržnih stanovanjskih razmerah na predmestjih bogatih industrijskih središč. K. Makuc ■Mm 5IVIL.A ^KRANJ 60 Ć! ' S #»10, STRAN SOBOTA - 3. OKTOBRA 19?° - o o Su o o 6 u So So <5t3 fiSiP/f Kdo i: oče? — Vedno pa najdeš izgovor, da greš brez mene od doma! Tukaj ga imaš, da te ne bo vedno skrbelo, če se še poznata najini imeni! Kar potrpiva, dragi, prej ali slej nama ga bo predstavila .. 8 Čez potoke tri, bela cesta drži, do vznožja planin, so hitro prišli. Pazljivo sta pogledala skozi okna sosednje hiše. Veliko nista videla, ker so bile zavese na oknih. Vljudno je Žolna potrkal: »Zaradi tega še ne bo jezen, a ne?« »Ne vem,« je skomignil žalostno črni mož. Potrkal je še enkrat. Nič. Prisiljena sta bila odnehati. »Kaj bova pa zdaj?« »Mogoče pa je šel v gostilno in smo se zgrešili.« Hitro sta stopila do krčme sredi vasi. Zdaj je bila že odprta. Mihec mora biti v njej. »Ne, nič se Se ni oglasil,« je povedala gostilničarka Tončka. »Bosta gospoda kaj popila?« je vabljivo vprašala potem. Nista mogla odbiti časti! »Samo kozarček, toliko da pride Mihec« se je vdal Žolna. črnuh pa po svoji naravi ni hotel ugovarjati in je tudi naročil kozarec »hudega.« Pozneje ni več pil, le Žolna se ni mogel upirati skušnjavi in je še nekajkrat naročil zase. Neprestano sta gledala skozi okno. V mislih sta že stokrat videla, kako jo maha Mihec dostojanstveno proti krčmi s polnim žepom denarja. Rano jutro jima je odpiralo usta. Minute so se jim vlekle kot večnost. Minula je že polšesta ura. »Ne bo ga,« je zatarnal Žolna. »Pa tako bi bilo lepo!« »Kako bom zdaj pesnil! Srce se mi tare v žalosti, da niti ene prave besede ne bi mogel zapeti.« Tedaj se je izvila med hišami majhna Mihčeva postava. Na ves glas je klical: »Tovariši, tovariši, tovariši...« ska, da bi hodili samo teden dni gor, teden dni nazaj — toliko pa ne utegnemo .. • 0°a tudi pravi, da je zelo nevarno . . . Moja Tin1-« tudi pravi, da brez mene dalj časa mogla vzdržati... Ampak, ampak... J^2 mislim, da ima Tinca čisto prav . . .« so s Mihcu počasi besede z jezika. »Kam pa gremo potem?« »Kam?« črnuh in Žolna sta žalostno gledala. »Tovariši, saj sem vama rekel, da v P^ nine vseeno gremo. Triglav je daleč, P1 visok in preveč bi trpeli. Priznajmo, da 1111 moja Tinca prav ... Ampak ..., ampak • moja Tinca tudi pravi, da gremo lahko z dva dni na Veliko planino.« »Veliko planino?« sta zazijala prijatelja« »Ja, tovariši, malo nad Kamnikom jj »Gremo!« sta vzkliknila črnuh in žoln • Bila sla vesela, da vseeno gredo na iZ^u^. »Na Veliki planini je še lepše, tovari^ Tudi manj nevarno je. čez dva dni D°iriz nazaj in moja zvesta Tinca bo zadovoljna mano. Važno je, da gremo v planine! smo ljubitelji planin, ali ne?« »Ljubitelji planin,« sta zdeklamirala P°" jatelja. »Se več bomo lahko pojedli in popi", lepše nam bo!« »Samo jaz imam bolj malo denarja,« Je zmencal Žolna. »Tovariši, za denar si ne delajte ski^ Dovolj ga imam za vse tri. Saj sem varn že rekel, da rrii je še Tinca priskočila J1 pomoč. — Tončka, Tončka! Princsi, kar k°' mur gre!« Izpili so na dobro voljo. Nato so stop''' na pot proti planinam. Mihec je ostal vodja, kar mu je bilo P0* sebno všeč. Bal se je namreč, da ga bosta prijatelja ozmerjala, ker je spremenil nacf • Ivan Sivec Crnuh, Mihec pa še Žolna "j Žolna in Črnuh sta planila k oknu. »Gre!« »Kako lepo!« Ugotovitev je delovala kot odrešenje, ki je prišlo še pravočasno. Mihec je tako tekel proti gostilni Pri dveh dečkih, da se je pošteno kadilo za njim. Vanjo je padel ves zasopel: »Tovariši, tovariši.. .« več ni mogel povedati, črnuh se je znašel in mu podal kozarec, v katerem je bilo še nekaj kapelj žganja. Ko je Mihec izpil, je izjavil: »Tovariši, tovariši ..., zaležal sem!« »Si bil pri Tinci?« »Ja, pri njej, tovariši, pri njej. Hotel sem se že pravočasno posloviti, pa sem se malo zaklepetal sinoči in sem ostal pri njej vso noč. Navila sva uro z mojo Tinco, da bi gotovo ostal ob pol sešitih. Tinca je bila utrujena in ni slišala, jaz sem tudi prespal zvonenje .. .« »Pa nista slišala, ko sva midva trkala,« je vprašal žolna. Bil je zelo prijazen z Mihcem, ker je upal, da ima denar. »Midva trkala,« je povedal še črni mož. »Budila sta me? Nič nisem slišal, tovariši. Ros nič.« »Pa imaš denar?« je previdno vprašal Žolna. »Tovariši, denarja imam dovolj. Se moja zvesta Tinca mi ga je posodila, samo ... »Kaj samo?« »Ne gre-e-mo na Tri-tri-glav,« je izjecljal Mihec. »Bomo kar tukaj popili,« se je strinjal Žolna, ki je čisto pozabil na slavo in ponos pesnika. »Tukaj popili,« ni mogel razumeti črnuh. »Ne, tovariši, tisto ne. V planine vseeno gremo! Le za Triglav smo danes prepozni. Tudi predaleč je. No, mislil sem..., ampak, ampak Tinca pravi, in ona je pametna žen- Dobra tovariša sta, je premišljeval. Zaup' nje jima bo vrnil v obliki pijače. Malo so zamudili z jutranjo četrto i""0 Ura na zvoniku je kazala že skoraj še enkra' toliko. Mi, ki spremljamo ob strani tri P'1' jateJje, lahko le posumimo, če jim je D,'° kaj do gora ali samo do polnega kozare3. No, naj bo tako ali tako, prijatelji so prišli s Potoka in pred njimi so se v soncu ožarjene blestele Kamniške planine. »Tovariši, gora je gora, malo višja ' nižja.« »Seveda, mojster.« »Ravno tako bom lahko nabral lepih rw* »In jaz bom vseeno lahko pesnil.« »Psov je tu še več.« Da bi bili še boljše volje, so sc prijeli rame in lepo zapeli. ( »Dva kilometra imamo že za sabo,« Jfc ugotovil žolna. »Seveda, tovariši, vsak čas bomo v Stan ^ vici, od tam pa je še tri ure hoda navzgor Sredi travnika je čepela majhna vas. K-0 je navada v kmečkih vaseh je sredi vasi sta gostilna. »Pri Katrci,« je prebral Mihce. »Kako lepo ime!« je menil Žolna. .< »Tovariši, še lepše bi bilo slišati Pri Ttf** Kaj?« je pogledal krojač Črnuha, da bi Pr' njem našel oporo. . ' , »Jaz sem samec,« je počasi povedal cl mož, češ da se ne meni za to. »Bomo malo popili?« je vprašal Žolna- RADIO j Poročila poslušajte vsak dan ob 5-, 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17-, 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uJi ter radijski dnevnik ob 9., 12-> 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 3. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Od vasi do vasi — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-P°tki za tuje goste — 1230 Drobne skladbe mojstrov glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli zvoki s Pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam •— 14.10 Glasbena pravljica — t4-25 « jugoslovanskimi pevci za-^vne glasbe —■ 15.40 Iz fPusa Jana Sibeliusa — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.45 S pevko Ireno Kohont — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu w 18-15 Rad imam glasbo — J8.45 S knjižnega trga-19.00 Lahko' noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.40 Ples v soboto zvečer — 20.220 Oddaja ^ naše izseljence — 23.05 Ple Izdaja in tiska CP »Go-^njski tisk« Kranj, Ulica M°še Pijade — Naslov Uredništva in uprave Usta: *ranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči-ne- - Tek. račun pri SDK »Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 *i-860; uprava lista, ma-•ooglasna in naročniška SIužba 22-152. — Naročnica: letna 32 polletna 16 r*n, cena za eno številke Para. Mali oglasi: be-1 din, naročniki imajo • Z" P01*1*813- Neplačanih **»ov ne objavljamo. s v soboto zvečer — 24.05 sni zvoki &rugi program 13.30 Počitroice in glasba — 14-°5 Za prijetno razvedrilo ** 15,00 Jaz-/, na drugem pro-traniu — 17.35 Naš. podlistek 18.40 Popevke, iz studia 14 "-** 19.00 Pet minut humorja 7" 19.05 Večer ob melodijah J Iptesnih riitmih — 20-05 Svet in mi — 20.15 Zbor *» Rajske akademije — 20.45 Ve-Cer z violinistom Tomažem Lorenzom — 2*1.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Trije novi posnetki v našem arhivu — 23.55 Iz slovenske poezije 4. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalec — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.56 Glasbena medigra — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo rn pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Igra pihalna godba pod vodstvom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna 14.50 S pianistom Borutom Lesjakom — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Vrtiljak zabavne glasbe — 17.30 Radijska igra —18.15 Operni koncert — 19.00 Laliko noč, otroci — 19.15 Glas; bene razglednice —' 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jaszz za vse Drugi program 9.35. Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.00 Melodije s pop ansambli — 13.35 V tri-četrtinskem taktu — 14.00 Z orkestrom Kurt Edelhagen — 14.35 Radi ste jih poslušali — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Plesni zvoki — 17.30 Z jugoslovamski- ' mi pevci zabavne glasbe — i 18.00 Odlomki iz operet — ' 18.30 Od popevke do popevke — 19.00 Naši kraji in ljudje 1'>.I5 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 S popevkami po Parizu — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Lepe melodije — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.60 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 L? silovenske poezije 5. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Popevke v iz- j vedbi jugoslovanskih pevcev I — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Simfonični j pcjsaži — 12.30 Kmetijski na- > sveti — 12.40 Koncert pihal- j nih orkestrov — 13.30 Pripo- j ročajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ 15,40 Z orkestrom Car-men Dragon — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — I 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 ' Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana — 20.00 Don Juan — opera — 21.25 Iz zakladnice orkestralne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.00 Zabavna glasba — 14.25 Vedri zvok z majhnimi ansambli — 14.35 Popevke s slovenskih festivalov — 15.00 Pol ure z orkestrom Riidiger Piesker — 16.440 Popevke s tekočega traku — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.50 Komorne miniature Karla Pahorja — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Balet in fantazija — 21 45 \i repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital violinista Bronislava Hubermana m pianistov — 23.55 Iz slovenske poezije 6. OKTOBRA S. 10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Borisa Franka — 10.15.Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 šopek stare glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalna glasba za mladino — 14.25 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 14.40 Z Ljubljanskim jaz/, ansamblom — 15.40 Arije iz opere Orfej in Evri-dika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — T9.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Proda*-jalna melodij — 20.30 Radij ska igra — 21.10 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.00 Zabavna glasba — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Popevke slovenskih avtorjev — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Bohuslav Martinu in Sergej Prokofjev — 21.00 V korak s časom — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Nočni koncert — 23.55 Iz slovenske poezije 7. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Iz del mojstrov lahke glasbe — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 21.10 Odlomki iz slovenskih in hrvaških oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z orkestrom1 Kookie Freeman — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital flavtista Miloša Pahorja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Koncert za violončelo in orkester — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbeno razglednice — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 70 — 21.20 Pozabljene melodije — 22.T5 S festivalov jazza — 23.15 Popevke isliašaacev — 18.00 Aktualnosti doma m v svetu — IS. 15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Malt koncert zbora RTV Beograd — 20.30 Top-pops —> 21.15 Oddaja o tHOrjtt in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program 13.00 Zabavna glasba — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Zabavni zvoki — 15.00 Z orkestrom Percv Faith — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne giasbe — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Plesna glasba — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 Radijska igra — 20.4*8 Tri komorne partiture Franza Schuberta — 21.45 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 23.15 Iz opusa Bele Bartoka — 23.55 Iz slovenske poezije GLAS * 12. S TRAM SOBOTA - 3. OKTOBRA 1970 TELEVIZIJA, 3. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 15.30 Košarkarski turnir (RTV Skopje) 16.10 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 17.40 Obzornik, 17.45 Ptujski festival narodno-zabavne glasbe, 18.15 V senci zvezd, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — Kijevski balet na ledu (RTV Beograd) — 21.35 3-2-1, 21.40 Skrivnosti morja, 22.05 Nepremagljivi -serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 4. OKTOBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Ptujski festival narodno zabavne glasbe (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Me pheetersovo popotovanje - serijski film, 11.40 Skrivnosti morja, 12.05 Rezerviran čas . . . Športno popoldne, 18.00 Človek - človeku okvir, 18.30 Mestece Pevton - serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Razbiti vrč - Predstava SG Maribor, 21.35 Pesem za vas (RTV Ljubljana) — 22.30 Športni pregled (JRT) — 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V 5. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina-17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.00 Radost Evrope - prenos otroške prireditve, 19.30 Risanke (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Naslednji dan - TV drama, 21.25 Belgija -reportaža, 21.40 Znani obrazi, 22.30 Poročila (RTV Ljubl.ja-1 i na) — Drugi spored: 20.00 T V I dnevnik (RTV Beograd) — 1 21.00 Spored italijanske TV LIJ 6. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Os nove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.40 Medvedov godrnjavček, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Prvi koraki, 18.45 Nastop pevke Shirlcy Bassey, 19.00 Mozaik, 19.05 O našem govorje--nju, 19.20 Spolne bolezni - I. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Lahka zmaga - poljski film, 22.05 Veliki orkestri . . . Poročila j (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna j oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 ; Risanka (RTV Beograd) — I 18.05 Mali svet, 18.30 Tele-J sport, 19.00 Propagandna od-! daja (RTV Zagreb) — 19.05 j Glasbena oddaja TV Ljubija-! na (RTV Sarajevo) — 1920 j TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV J dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20.35: Lahka zmaga. Re-User je v današnji hrupni svet postavil fanta in dekle, ki nista več tako zelo mlada, stara pa tudi ne, vendar ju nemir, porušeni ideali in nepripravljenost tega, da bi v surovem svetu kaj naredila iz sebe, sili v nekakšno nerealno bivanje. Nenehno ju vznemirja vprašanje, ali naj v tem položaju priznata poraz, ali naj se prilagodita in tulita z volkovi. 7. OKTOBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Zaklad kapitana Paran-gala, 18.30 Obzornik, 13 35 Na sedmi stezi. 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.20 Bazov'ca 70, 19.40 Kraška SUita, 19*^0 C:k-cak, 20.00 TV dnevnik. 70 30 3-2-1, 20.35 Monitor (RTV Ljubi iona) — 21.25 Bemus -prenos baletne predstave (RTV Beograd) — 22 30 Lu-xcmburg, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Nogomet Avstrija : Francija (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17,45 Propagandna oddaja, 17.50 Zaklad kapitana Paran^ala (RTV Zagreb) — 18.30 Sodob- niki RTV Sarajevo) — 19.05 Glasbeni dnevnik, 1.20 Poljudno znanstvena film (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 spored italijanske TV 8. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagret*) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Obzornik, 18.00 Prenos rokometne tekme NDR : Jugoslavija, -18.30 Propagandna oddaja, 18.40 Nadaljevanje rokometnega prenosa — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Primeri dr. Finla-ya - nadaljevanka, 2125 Kulturne diagonale, 22.00 Franco Corelli, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17,45 Propagandna .oddaia (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored, 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV OKTOBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) - 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Mc Pheetersovo popotovanje, 18.15 Obzornik 18.30 Čudežni mandarin, 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mož, ki je ubil Liberty-ja "vValencea - ameriški film, 22.35 3-2-1, 22.40 Opatija 70, 24.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.30 Čudežni mandarin (RTV Ljubljana) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb1) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd)) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20.35: Mož, ki je ubil Lvbertv Valancea. Delo je docela klasični fordovski western, saj je režiser prav zato tudi opustil vse moderne tehnične prijeme. Sicer je to zgodba o dveh . zahodnjakih — prijateljih, ki imata sicer različne nazore o uveljavljanju reda na divic:v. zahodu — vendar oba druži pošte- '\ nost. i Zaradi tehničnih ovir (zapletlo se je pri carini) so morali organizatorji festivala alpinističnih filmov v Kranju prestaviti datum prireditve na soboto, 10. oktoba. Najboljše filme z nedavnega festivala alpinističnih filmov v Trentu v Italiji bodo predvajali v kinu Center. Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane bo dne 3. oktobra 1970 od 6.—14. ure organiziral v Žireh v prostorih osnovne šole odvzem krvi. Krajevni odbor RK prosi vse zdrave občane, naj se odvzema udeleže v čimvečjem številu, -jg- loterija Poročilo o žrebanju 49. kola srečk dne L 10. 1970 srečke s končnicami 40 20420 50650 591160 \\~+;; ■ i 11211 66921 94921 02 892 22772 84562 513202 696582 523 08943 94273 045373 115523 186083 413153 746903 04 34 98294 066204 724444 95 395S5 59945 148565 248455 36 46 8706 18686 550146 27 5377 64777 321427 751497 8 ij 45808 81118 366368 9 37719 173149 392819 so zadele din 10 500 500 10.000 6 1.006 506 506 10 50 500 1.000 150.010 10.000 100 1.000 500 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 20 30 2.000 10.020 10.000 10 1.000 500 10.000 10.000 20 10 200 500 10.010 10 200 1.000 10.010 50.000 6 506 2.006 10.006 6 506 10.006 10.006 poročili so se V KRANJU Kristane Jožef in Branko-vič Štefanija; Možina Franc in Bider Friderika; Langer-! holc Valentin in Zeleznik Te-I režija; Sajovie Jožef in Bo* hinc Frančiška; štemp>na.r Alajz in Šafarič Ana; Zadm-I kar Vincencij in Zevnik Ma-j rija; Cvetan Marijan in K*** , žaj Božena. V ŠKOFI I LOKI Uršič Dušan in Stanonik Jožica; Lotrič Anton in Cen-čič Stanislava; Gaber Jožef in Kristan Milena; Pintar Miroslav in Sedej Helena; Pintar Miroslav in Sedej Helena; Leben Vinko in Lavtaf Frančiška; Hašaj Janez & Krivec Bernarda; MiražiC Vel i mir in Santovec Slavica. umrli so V KRANJU Žgajnar Jože, roj. 1910. Dermastja Marija, roj. 188°» Gorjanc Alojz,, roj. 1905; F0" maz:n Marija, roj. 1886; V> tačnik Ivana, roj. 1888; Zevnik Janez, roi. 1899; Pernus Franc, roj. 1894; Polajnar Marija, roj. 1894; Silič Angola, roj. 1899; Frantar Primož, roj. 1914; Šinkovec BogoniiO roj. 1891. V ŠKOFJI LOKI Kaltenbach Johannes-Fride-rik, roj. 1908. V TRŽIČU Valjavec Aleksander, roj. 1908. Tržni pregled V KRANJU IN TRŽIČU solata 4 (2,50), špinača 4,50 (5), korenček 5 (7), slive 3,50 (2) , jabolka 1,50 (2,50), pomaranče — (5), limone I (—), česen 10 (10), Čebula * (3) , fižol 4,50 (4), pesa * (1,50). paprika 3 (2,70), «J' dova moka 6 (4,80), koruzi moka 4 (4,80), jajčka °-8° (0,80), surovo maslo 20 (20)» smetana 12 (10), orehi ^ (28), klobase 5 (4), sir skuta 6 (7), sladko zelje .2 (1,50)' breskve 4 (4), fige 5 (5), Pa' radižnik 4 (2,80), krompir 1 (D; Prve številke veljajo Kranj, druge pa za Tržič- za 6.172911 C v/ nagradne križanke 1. KNJIGA, 7. MASAŽA, 13. LEADER, 14. OGOREK, 15. OBRIS, 16. FROBAJE, 17. TOČO, 18. ERAR, 19. KAR, 20. MA LINAR, 23. AVA, 26. RIBA, 27. AVAL, 31. NARKOZA, 33. IDEJA, 34. AGRUMI, 35. VLADAR, 36. MENCAJ, 37. KARASI. Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 105 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Vilko Ekar, Tupa-hče 18, p. Preddvor; 2. nagrado (20 din) prejme Polak Stane, škofja Loka, Mestni trg 22; 3. nagrado (10 din) Šebenikar Slavko, Bled, Selska cesta 6. Nagrade vam bomo poslali po Pošti. Mag radna k riža n k a 1 t 3 1 » t I 9 10 1 12 13 15 m 19 16 18 .'0 21 22 i 23 25 ■ ■ 27 ■ 30 • 31 32 33 3«, 36 33 39 ■ii *a <,3 VODORAVNO: I« ptica pevka, tudi slovstvo Kitajske (iz Sinicus), 7. saje-|lec, sajenka, brst za sajenje, 13. specialist za bolezni ušes j0 grla, 15. lansko leto, 16. že pri nas često uporabljena srbohrvaška beseda za glej, 17. kilogrami, 18. potepanje, vlačuga-nJe, igranje z lajno, 21. zahodnoevropski veletok, 22. oziralni zaimek, 23 Alpinistični odsek, 24. oznaka za utežno enoto, nekdanja kratica za konjsko moč, 27. del voza, 29. šport-n'k, udeleženec skokov (atletskih, padalskih, smučarskih), 34. stopnja, vrsta, položaj, 36. organ za gledanje, 37. opikano mest0, 39. strah pred ljudmi, 42. znamka pralnega praška, 43. Klofuta, zaušnica, udar. NAVPIČNO: L vrsta nujne začimbe, natrijev klorat, 2. naši sosedje, 3. jara mama v dalmatinskem narečju, 4. židovski prerok, mu-s •mansko ime, 5. znak za kemično prvino kalcij, 6. prostor, Površina, 7. pesnik, pisatelj in kritik mlajše generacije, 8. Ai. Gradnik, 9. pristaniška naprava, kjer popravljajo ali čistijo ladje, 10. starodavni prebivalci na Balkanu, 11. zbirke vzorcev ali izdelkov, 12. gibalo, vodilo, duša česa, 14. kratica a *n tako naprej, 19. del obraza, 20. znamka gospodinjskih rojev, 22. planina ob Albaniji zahodno od Mavrovskega je-^era> 25. denarna kazen, 28. v sestavljenkah znotraj (iz grške-p enlos)' 30. pripadnik Koptov, krščanskih potomcev starih Egipčanov, 31. če, 32. važno križišče zahodno od Tokia, 33. Pokrajina me J Albanijo in Grčijo, 35. olesenelo nizko rastli-log 38 šP°rtno društvo iz Celovca, 40. Otto Ascher, 41 pred- • Rešitev pošljite do četrtka, 8. oktobra na naslov: Glas, Trg • revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • i- 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. ta GC!RENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odpr-slr arke°loška, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovin-*a zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je ob 100. letnici ninovega rojstva na ogled razstava: Lenin in jugoslovanska sociahstična revolucija. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju a ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in grZ'ftava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etno a'ska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ja) Cr''' V 'St' stavm razstavlja slikar Viktor Ungcr (Avstri-nV i k'Ct' 153 Je na °8'ed razstava spomenikov padlim v arodnoosvobodilnem boju na področju občine Kranj (I). galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do Kranj CENTER 3. oktobra amer. barv. CS film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 16. in 20. uri, franc. barvni film ŽENSKE VLADAJO ob 18. uri, premiera amer. barvnega CS filma POSTAJA KOMANCEV ob 22. uri 4. oktobra zah. nemški barvni CS film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. barvni CS film POSTAJA KOMANCEV ob 13. uri, amer. barvni CS film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 15. in 19. uri, franc. barvni film ŽENSKE VLADAJO ob 17. uri, premiera angl. barv. filma ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 21. uri 5. oktobra amer. barv. CS film DIPLOMAT ob 16., 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. CS film DIPLOMAT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 3. oktobra zah. nemški barvni CS film MED JASTREBI ob 10. in 16. uri, franc. barvni CS film VRV IN PIŠTOLA ob 18. uri, ameriški barvni VV film UPOR KAZNJENCEV ob 20. uri 4. oktobra amer. barvni film PESEM. ZLATEGA ZAHODA ob 14. uri, ameriški barvni VV film UPOR KAZNJENCEV ob 16. uri, franc. barvni film VRV IN PIŠTOLA ob 18. uri. franc. barvni film ŽENSKE VLADAJO ob 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barvni CS film ARABESKA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 4. oktobra anel. ban'. VV film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 16. in 19. uri 12 m od 17.—19. ure. Tržič 3. oktobra amer. barv. film , OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 10. uri, amer. barvni i CS filn GRAND PRIX ob 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. film OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 10. uri, amer. barvni CS film GRAND PRIX ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma POSTAJA KOMANCEV ob 21. uri 5. oktobra amer. barv. Rim OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 10. uri, amer. barvni CS film GRAND PRIX ob 15., .17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma POSTAJA KOMANCEV ob 21. uri 5. oktobra amer. barv. film OUILIVERJEVO POPOTOVANJE ob 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. oktobra amer. barv. CS film TVOJI, MOJI, NAJINI OTROCI ob 18. in 20. uri 4. oktobra ameriški film MALA PRINCEZA ob 10. uri, amer. barvni CS film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 17. in 19. uri 5. oktobra amer. barvni film PESEM ZLATEGA ZAPADA ob 18. in 20. uri 6. oktobra amer, barvni film PESEM ZLATEGA ZAPADA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 3. —4. oktobra franc. barv. CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC 4. oktobra franc. barvni film PREPOVEDANI VUL- I KANI * 5. oktobra amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO I 6. oktobra italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO Jesenice PLAVŽ 3. —4. oktobra italij. barvni film DEKLE S PIŠTOLO 4. oktobra franc. barvni film PREPOVEDANI VULKANI 5. -6. oktobra franc. barv. CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC Delovnim organizacijam na območju občin Kranj, Škofja Loka in Tržič Zdravstveni dom Kranj poziva zainteresirane delovne organizacije za cepljenje članov njihovih kolektivov proti gripi, da sporočijo Zdravstvenemu domu Kranj do 15. oktobra 1970 naslednje podatke: L ime delovne organizacije 2. število članov delovnega kolektiva, ki jih je potrebno cepiti proti gripi 3. kdaj naj bi bilo cepljenje izvedeno Na podlagi navedenih podatkov bo izdelan razpored cepljenja, o čemer bo posamezna delovna organizacija posebej obveščena. Dovje Mojstrana 3. oktobra am.r.-italiian^ki barvni film BOLJE KOT VDOVA.. . 4. oktobra amer. barv. film Z MOJO ŽENO PA NE Kranjska gara 3. oktobra amer. barvni film MATT HELM UREJA RAČUNE 4. oktobra amer. barv. film CHABASKO Javornik DELAVSKI DOM 3. oktobra franc. barv. film PREPOVEDANI VULKANI ob 17. uri, amer. barvni film Z MOJO ŽENO PA NE ob 19. uri 4. oktobra amer. barv. film MATT HELM UREJA RAČUNE ob 17. uri, amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 19. uri Radovljica 3. oktobra franc. barv. film OROŽNIK SE ŽENI ob 17.30 4. oktobra franc. barv. film OROŽNIK SE ŽENI ob 14. uri, amer. barvni film KRVAVA OBALA ob 16. uri, amer. barvni film DETEKTIV ob 18. uri, amer. barvni film SRCE JE SAMOTNI LOVEC ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. (ilm POJEM PESEM DOMINI-GUE ob 18. uri, italij. film POT SLAVE ob 20. uri 6. oktobra amer. barv. film IZKRCAVANJE V ANCI.JU ob 20. uri škofja Loka SORA 3. oktobra amer. barv CS film PLAVOLASI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. CS film PLAVOLASI MAŠC Ji VALEČ ob 15., 17. in 20. u i 6. oktobra brazil. barv. CS film ANTONIO, KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri Športne prireditve SOBOTA KRANJ — Ob 8.15 na stadionu Stanka Mlakarja košarkarsko prvenstvo SRS za pionirje. Nadaljevanje v nedeljo ob isti uri. Ob 15. uri nogometna tekma KRANJ (študentje) : UDINE. Ob 19.30 košarkarska tekma moške SKL Triglav : Ljubljana. STRAŽIŠCE — Ob 19. uri rokometna tekma mošk^ ljubljanske conske lige Kr.iiii : Krmelj. NEDELJA KRIŽE — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Križe : Duplje. TRŽIČ — Ob 15.15 nogometna tekma ZCNL Tržič : Tolmin. Artikel ELFI 247112 izdeluje se v črnem in rjavem kroko laku in črnem in rjavem poliranem boksu cena 135 din velikostne številke od 3—7 mm W Artikel MILAN 111 111 izdeluje se v rjavem poliranem boksu cena 165 din Velikostne številke: od 39—46 Pred leti je sedel Andraž v svoji pisarni, si ožemal možgane z zajetnim spisom, ko na vrata nenadoma potrka in v pisarno plane Andražev stari znanec iz šolskih let, vedno dobrovoljni Mihol Štrigula. Prijatelja sta si padla v objem, si podala roki in jih stresala, kot bi pulila late iz plota. »Končno, dragi prijatelj,« je dejal Mihol, »se je izpolnila moja želja, da bi bila zaposlena v istem podjetju. Ti si seveda tu že stari maček, jaz pa sem novinec, zato upam, da mi boš pomagat pri prvih korakih. Mizo mi bodo prinesli sem, v tvojo pisarno, da bova lahko ves čas skupaj, sem že vse uredit.« še preden je Andraž razumel, da bo od sedaj naprej delal skupaj s prijateljem iz šolskih let, je v njegovi pisarni že stala Miholova pisalna miza. Sedela sta tako, drug nasproti drugega, ko potegne Mihol iz torbe dobro, pristno, staro slivovko. Podajala sta si steklenico, nazdravljata na vse spomine in tako se je tudi končal njun prvi skupnr delovni dan. Naslednji dan sta se prijela resnega dela. Slrsnela sta vsak v svoj spis, ko Mihol vpraša: »Ti kaj pa pomeni l. r.« »To pomeni lastnoročno, mišljen je podpis.« »Poslušaj, Andraž, kako se pa napravi ta odločba?« »Malo počakaj, ti jo bom kar jaz napisal.« Tako jima je mineval čas v slogv in prijateljstvu. Na sestetnku tromesečja, je šef ugotovil, da Andraževa storilnost vsak dan bolj pada. »Ravno nasproten primer pa imamo,« je rekel, »pri našem novem tovarišu Miholu Štriguli. Ne morem se načuditi, od kje mu moč za tako uspešno delo, še posebno, če upoštevamo, da je pri tem delu popoln novinec. Starejšim tovarišem bi ga svetoval za vzgled, skratka, rekel bi, da je svoj sedanji položaj prerastel in da zasluži, da mu damo bolj odgovorno funkcijo.« Kolektiv je bil silno navdušen- in s ploskanjem nagradil šefov predlog. Predlog je bil sprejet, Mihol pa je napredoval. Dobro leto je bit v podjetju, potem ga je zapustil. Šel je v večje mesto, na višji položaj. Andraž ga leto dni ni videt. Po neki konferenci, ga je po naklučju srečal v kavarni. Hotel ga je iznenaditi, zato se mu je potihem približal. Mihol je bral časopis in Andražu je uspelo sesti za mizo, ne da bi ga ta opazil. Z velikim veseljem je pričakoval Miholov izbruh: prisrčen smeh, stisk rok ... Pa se je Andraž uštel. Ko ga je Mihol opazil, je komaj slišno dahnil: »A, to si ti.« flore flore — flore flore i*ore flore flore - zahrbtna bolezen Počasi mu je podal roko in Andraž se je moral potruditi, da je v kotičku njegovih ustnic opazil nekaj, kar naj bi bil nasmeh. Andraža je spreletelo: »Bolan mora biti, hudo bolan.« »Ja, Mihol, kako se kaj imaš?« je skušal Andraž začeti pogovor. Šele čez čas je Mihol zinil: »Kaj nisi nekaj rekel?« »Ja, nekaj sem rekel, kaj nisi slišal?« Nobenega odgovora .. . »Oglušel je,« je spreletelo Andraža. Ubogi Mihol. Andraža so iz mučnega položaja rešili prijatelji, ki so ga prišli iskat, da bi šli skupaj domov. »Zdravo, Mihol, drži se,« se je poslovil Andraž. »Zdravo!« Kasneje, nekoč, čez par mesecev, sta se srečala pred mestno hišo. Andraž je snel klobuk, da bi ga Mihol bo- Času se ni moč upreti »Kako je lepo. Moral hi se večkrat vračati v ta prelepi gorski svet,« je razmišljal Tone, ko se je vračal po petih letih trdega dela v tujini spet v svoj domači kraj. Še kratka stezica, po kateri se je v svoji mladosti tolikokrat vračal iz šole, in že je v dolinici zagledal domačo hišico, hlev in kozolec. »Kot mesto v malem,« je pomislil in še bolj pospešil korak proti domu. »Mislil sem, da ni nikogar doma,« je zaskrbljeno dejal, ko je vstopil v veliko kmečko hišo. »Sama z materjo sva ostala,« je po trdem stisku roke in s solzami v očeh dejal oče. »Kje so pa ostali? Kje je Tevžek,« je pomislil na najmlajšega, ki bi moral naslediti kmetijo. »Odšli so. Tudi Tevžek je odšel. V dolini se je zaposlil. Po službi obdeluje kmetijo. Pravi pa, da bo še to opustil. Kakšni časi,« je tarnal oče. »Stoletja so se na tem gruntu preživljale številne družine. Res nismo živeli v izobilju, imeli pa smo vsega za potrebo. Šestero nas je bilo. Vsi ste se izneverili tradiciji ter pustili ostarelega očeta, da brez moči spremlja razpadanje nekdaj trdnega grunta.« Spomini so mu uhajali na polje, njive, polni hlev živine in zvrhano kaščo pridelkov. »Kaj imamo pa danes? Po njivah raste osat, hlevi so prazni. Nihče se ne ustavlja oh travnikih in njivah, ko gre mimo. Minili so časi, ko so mimoidoči strmeli v bujno se razvijajoče posestvo.« Tone je poslušal očeta ter razmišljal, kako bi ga potolažil. Medtem so se zaslišali koraki. Vstopil je Tevžek. Čeprav je bilo srečanje z najmlajšim nadvse prisrčno, Tone ni prezrl očitajočega Tevžkovega pogleda, ki je bil namenjen očetu. »Že spet stara pesem, o polnih hlevih, njivah in pokošenih travnikih,« je čez čas dejal Tevžek. Očitno mu oče ni mogel prikriti, da je pravkar razlagal težave, ki ga tarejo. »Veš, Tone,« je nadaljeval Tevžek, »oče se ne more sprijazniti s tem\ da so se časi spremenili.« »Če bi hotel, da bi bil oče zadovoljen, bi moral ostati doma ter od zore do mraka trdo delati. Hrano in obleko bi res imel. To pa bi bilo tudi vse. Ves ostali dohodek bi pa moral odšteli za davke in za nujna popravila gospodarskih poslopij. Več se pa v teh hribih ne da iztisniti iz zemlje. Sicer sem poskušal ugoditi očetu. Delal sem več let na kmetiji. Računal, obračal dinar na vse načine. Zdaj sem zaposlen. Zaslužek res ni velik, imam pa urejeno, socialno zavarovanje in pa delovna doba se mi nabira. Tega mi pa kmetija kljub večjemu naporu kot ga imam v tovarni ni nudila. Napeto ozračje v nekdaj* tako prijetnem domu je za trenutek pomirila mati, ko jih je povabila k veliki kmečki mizi. »Jejte,« je dejala ter> pokazala na obloženo mizo polno dobrot. »Zakaj bi se prepirali. Tudi midva,« se je obrnila k očetu, »nisva bila verna tradiciji najinih prednikov, pa sva bila kljub temu za tiste čase vzorna in napredna.« T. N. Ije videl. Ni ga opazil, če' prav ju ni ločilo niti pol metra. Andraž se je stresel: »Oslepel je revež.« Stopil je za njim in ga poklical: »Mihol, ali si res oglušel in oslepel?« Mihol se je ustavil, premeril Andraža in dejal: »Čakaj no, saj midva sva se_ pa nekoč že srečala... Saj res ... Kako se te pišete?« Andraža je zabolelo pri srcu: »Vse kaže, da je tudi spomin izgubil. Ubožec, noben zdravnik ga ne popravi več.« Potem je k Miholu pristopil šofer, raportiral, da so ga poslali ponj in da je avto na-red. šofer mu je odprl vrata lepega črnega avtomobila' »Torej ga tudi noge ne držijo več dobro,« se je Zgto-ziV Andraž . Ubogi Mihol se je odpeljal, Andraž pa jo je mahnil domov, ves zagrenjen ob misli, da je usoda do nekaterih tako kruta. Ubogi MihoU Andraž se z njim dolgo ni videl, le bral je večkrat o njem. Nekoč je prebral, da se- mu je zgodila nesreča. Mihol štrigula je padel s stolčka, in pri tem padcu St je zgodil čudež, pravi pravcati čudež. Ni bilo več kot mesec od takrat, ko je v časopisu J?1' salo, da je Mihol padel s stolčka. Andraž je sedel v naslonjaču, gledal televizijo, ko nenadoma pozvoni. Bil1 f* Mihol. »Andraž, dragi prijatelj, pridi, da te objamem, toliko časa te že nisem videl. Kje hodiš, kaj delaš, tak, zim kaj!« »Saj veš, jaz sem še vedno v istem podjetju,« je odgovoril Andraž in povabil Miho la naj sede. Zopet je bil Mihol stan prijatelj iz Šolskih let, tisti vedno dobrovoljni prijatelj-Zopet je slišal, videl, lah*0 je hodil in spomin se mu 1* tudi vrnil. Njegovo čudežno ozdravljenje sta proslavila s prist' no slivovko. Zopet sta nazdravljala vsem spominom, se veselita in sploh je bu° videti, da sta sc srečala dva dobra, stara prijatelja,- 'a, ko sta sa Toda tulh str:c Anton je tokrat Jakobi misli. »Le kdo ti je vtepel v giavo, da je onsl gora obljubljena dežela,« pravi in odide za kobom v hišo. Tako ostane Slavko sam in brez upanja, katerega je zidal. »Ne verjamejo, da bi si lahko tam ustvi življenje in prihodnost. Ne verjamejo v slovansko svobodo onstran meja.« Slavko ima za .slepoto' svojih stricev sa no grenak posmeh. Njemu svobodne slovenske domovine v kraljevini SHS ne more in ne h > mogel nihče očrniti. »Ne, nihče! Niti mama ne!« Sicer pa se z mamo o tem ni še nikoli prepiral. Ni mu do pogovorov z njo in je kar zadovoljen, ker ima mama poleg trgovine tol ko opravkov v Kobaridu, Gorici in Trstu, da nima časa zanj. Tako se vsaj lažje brzda, da bi ji iz-kričal svojo skrivnost in ji očital tistega Berlin-čana, če se sploh še dopisuje z njim. Stikai je po njeni omari, pa ni našel nobenega pisma. Tudi starih ne. Morda se je spametovala in jih zažgala. Tudi tata ji bržkone nič več ne pomeni. »Sicer pa je tata pozabil tudi name.« Oba, tata in mama, sta se mu odtujila. »Morda mama ne zasluži, ker je nimam več tako rad kakor včasih.« Mama vendar skrbi zanj. Vsaj za to skrb bi ji moral biti hvaležen. Pa ji ni. Vsaj iz srca ji ne more vračati hvaležnosti. »Grd sem. A kaj morem?« Tista pisma in pesmi so mu odtujila mamino ljubezen, da ga ne greje več v dušo kakor nekdaj. »Ce ima rada onega, nima več rada mene. In tudi, če ga nima več in če se z njim nc dopisuje več, v meni je nekaj ugasnilo ali pa jo mrzlo, hladno, samo odsev nekdanje ljubezni. Tako kakor tale zarja, ki jo še pušča sonce na vrhovih,« strmi Slavko v zarjo, ki kopni v avgustovski večer. j Na kmetiji od jutra do večera (11) Gozd včasih: železna rezerva DECEMBRSKI DAN — V decembru skoraj po pravilu že *apade prvi sneg, največkrat pa že dlje leži. Ce pa bela odeja ne pokrije zemlje, izkoristi kmet to za nabavo drv in za druga manjša dela. Oče in mati sta včasih vstala navadno okrog pol sedmih in opravila živino, ^a j t: kovali so žgance in mleko. Sin je šel nato v bližnji jelšev gozd, kjer je sekal grmovje in jelše za butare ln blakovce (drobna, okro-*['a, nerazsekana polena). Nekdaj ni bilo gozdarjev, zato je vsakdo sekal po želji ]n lastni presoji. Le v graščinah so imeli logarja ali »oorštnarja«. Ostali so dopoldne kidali 8n°j iz hleva. Gospodar je v°zil samokolnico, gospodinja mu je pomagala nakla-dati, hčerki pa sta zunaj skladali gnoj na voz. Od ?snnh do dvanajstih so na-štiri manjše voze in j*!1 Peljali na bližnjo njivo, fj^r so gnoj zložili na velik *up. Popoldne so šli vsi sekat, gospodar in sin sta posekala ^rast in ga nato oklestila. tna od hčerk je ravnala veje, mati in druga hčerka pa sta delali butare. Povezovali sta jih z rženo slamo, ki je ostala od otepov. Pozneje, ko so bile butare suhe, je bila na ta način že takoj zraven tudi silama za pod-kurjanje. Obe sta od dveh do štirih popoldne naredili 16 butar. Les je nekdaj pomenil za kmeta zelo veliko vrednost, zato so se zello bali zanj. Gozd so hranili kot železno rezervo za nesreče. Novega se je v tistih časih zelo malo gradilo; le sem pa tja so porabili kakšen hlod, da so popravili najnujnejše. Za balo hčeram so kmetje hranili hraste. Po večerji (kavi in kruhu) so zmolili del rožnega venca. V adventu, ko je bilo več časa, so del te molitve zrno-l iili tudi zjutraj. Spat so šli v decembru že okrog osme ure zvečer ali še prej. Današnji december brez snega se po delih nc razli- kuje bistveno od nekdanjega. Pri kidanju gnoja je treba povedati, da se na traktorsko prikolico naloži tudi po 4-krat več ali še več kot včasih na navadni voz. Pri pripravljanju drv pa ni posebne razlike. Pripravijo jih nekaj manj kot včasih, ker uporabljajo za kurjavo tudi premog in žaganje, v zadnjem času pa tudi gorilno olje. Proti koncu decembra, okrog božiča in do novega leta, je na kmetih na vrsti tudi domači praznik — klanje prašiča. Takrat je že pravi mraz in prašiči se ne rede več toliko. Pred petdesetimi leti je bilo po vaseh veliko klavcev, saj je bilo mnogo ljudi takih poklicev, da pozimi niso bili zaposleni (zidarji, tesarji Gorenjski kraji in ljudje itd.). Takšni klavci so bili seveda samouki. Prašiči so bili nekdaj mnogo lažji kot dandanes. Najtežji so tehtali okrog 100 kg. Včasih so klali le spomla-dance, razen seveda plemenskih svinj. Danes koljejo tudi jesence, ki so lahko težki od 180 do 200 kg, ali pa stare svinje, ki imajo lahko tudi več kot 280 kg. V našem zapisu se bomo pomudili pri klanju prašiča danes, kar pa se od nekdanjega — razen v teži prašiča — skoraj v ničemer ne razlikuje. Za družino treh ljudi prav gotovo zakoljejo dva srednje težka prašiča. S klavcem se zmenijo že precej prej za določen dan, da potlej gotovo pride. Včasih take bojazni ni bilo. Pred klanjem je treba pripraviti stol, ki je narejen iz jesenovega lesa, vzdolžne palice pa so smrekove ali leskove. Razen tega mara gospodinja pripraviti začimbe: 3 zavitke popra, 2 cimeta, škatlico plevic, 30dkg kolo-fonije, limono, škatlo cime-tovih klinčkov, 25 m govejih črev, 12 kg soli, 3 kg čebule, 30—40 dkg česna, kilogram riža, kilogram ješprenja in 5 kilogramov kaše. Vse to potrebuje ob klanju dveh prašičev. Kašo, ješprenj in riž mora gospodinja prej obaritl, se pravi, skuhati v vodi, in sicer toliko, da dobro zavre. Predolgo ne sme v roti, da se ne razkuha. Potem vse to) odcedi na rešetu in da na desko, da se ohladi. Česen je treba olupiti in ga potem streti s kladivom. Streti jel treba tudi kolofonijo. Za potokom ali v močvirju dobi gospodar vrbove vejice za spile. Te najprej ostrgajo in jih posuše na peči. Pred klanjem jih sin razreze na 8 do 10 cm dolge konce z ostro konico. Klavec pride navadno zjutraj z dnevom, okrog sedmih do pol osmih. S seboj prinese vse potrebno orodje. Stol za klanje prašiča postavi gospodar blizu svinjaka, da imajo s prašičem manj težav. Gospodinja se za ta čas v svoji ljubezni do prašiča — dolgo ga je hranila in se ji zato smili! — skrije, prej pa še dobro pogleda, če so vsa okna zaprta, da ja ne bi slišala cviiljenja, Ivan Sivec (Nadaljevanje) V sobotni zapis o Mart.nu Čedermacu je poredni tiskarski škrat (le kaj sen: sc mu tako zameril — ali sem ga v enem od sestavkov o razvoju tiskarstva na Gorenjskem — 19. avgusta t. 1. — preveč okregal?) vtihotapil tolike napak, da jih je res treba popraviti; posebno zato, ker so mi številni zvesti bralci povedali, da moje članke izrezujejo in hranijo. Prijazni bralec bo manjše napake sam popravil ali prezrl (npr. Beka namesto Bevka, Rezja nam. Rezija, Osojami nam Osojani in pod.); tudi če bo kje kaka vejica preveč al! premalo, ne bo zameril. Toda na večje napake, ki močno bodejo v oči ali pa sploh smisel stavka pokvarijo, je le treba opozoriti. Tako sta npr. v sobotnem zapisu o Martinu čedermacu kar dva stavka s tolikerimi napakami, da ju moram pravilno ponoviti. V drugem stolpcu, v sredini: Kdo bi le vedel odgovoriti na tole vprašanje: Koli-kerim otrokom revnih beneško-slovenskih staršev je bila l naše strani ponujena štipendija za študij? V tretjem stolpcu, zgoraj: Njegovo pozornost je kmalu vzbudil kaplan Anton Cuffolo (poitalijančen slovenski priimek Kofol ali Ka-fol), vikar v Lazah. Ć. Z. Za večjo prometno varnost Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost Velikost ploskve vzvratnega ogledala mora meriti: 1. pri ogledalih na osebnih avtomobilih 60 cm2; naj manj 2. pri ogledalih zunaj karoserije drugih motornih vozil — najmanj 150 cm2, če ima ploskev izbočeno oziroma najmanj 300 cm2, če ima ravno ploskev; 3. Pri ogledalih na motornih kolesih — najmanj 50 cm2. Če ima osebni avtomobil eno samo vzvratno ogledalo, mora biti ogledalo na ustreznem mestu znotraj vozila, če pa to ni izvedljivo, pa na levi strani vozila. Če sega vzvratno ogledalo zunaj vozila čez največjo dovoljeno širino motornega vozila (2,5 m) mora biti na nosilcu z zgibom, ki omogoča, da sc s pritiskom na nosilec vrne v dovoljeno širino vozila. Pozor pred jesenskimi gobami Bevkov Martin Cedermac je res živel Po nedavni prvi razstavi gob v Kranju se je močno razširilo gobarstvo. Število vpisanih članov se je povečalo za prek 100 in kar je še važnejše — v okoliških gozdovih, kot ocenjujejo stari gobarji, je vse več nabiralcev teh gozdnih dobrot. Mnogi še neizkušeni gobarji po ogledu razstave morda s pretirano samozavestjo že nabirajo domala vse gobe, ki jih najdejo. Nekateri pri tem že kar precenjujejo svoje znanje, kar je lahko včasih tvegano. Nekatere vrste zajčkov, zelenk m drugih je zelo lahko zamenjati z neužitnimi ali celo z deloma strupenimi gnbami. Zlati še, ker ime* mo v sedanjem jesenskem času celo vrsto gob različnih od pomladanske in poletne sezone. Da bi onemogočili morebitne nevšečnosti, odpraviti negotovosti posameznikov in ob tem razširjali poznavanje gob in povečali število ljubiteljev tega koristnega razvedrila, so naprosili posebnega strokovnjaka, ki bo prihajal iz Ljubljane vsak torek v krajevno skupnost Zlato polje ter od 17. ure naprej pregledovat nabrane gobe in dajat pojasnila ter navodila nabiralcem. Gobarji, izkoristite to ugodnost! Cfltarota družina Kranj (Nadaljevanje in konec) Našo sobotno pripoved o vrlem beneško-slovenskem duhovniku Antonu Cuffoli — Bevkovem Martinu čedermacu — smo zaključili z dogodkom ob koncu druge svetovne vojne. — Domačini pa vedo povedati o tem še tole podrobnost: »Lazanje (t.j. prebivalci Laz) ne bomo nikoli pozabili mrzlega novoletnega dne 1945, ko so hoteli Nemci požgati vso vas. Vsi smo trepetali v svojih hišah in čakali, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Naš gospod nunec (t.j. ka-plan-vikar Anton Cuffolo) pa je celo noč klečal v cerkvi pred oltarjem in molil. Drugo jutro je junaško stopil pred nemškega poveljnika in sebe ponudil kot talca, da le njegovim ubogim ljudem prizaneso. Tako je naš nunec rešil našo vas Laze pred gotovim uničenjem, ljudi pa pred smrtjo.« Da je bil Bevkov model za roman o kaplanu Martinu Čedermacu res iz krvi in mesa, narodnjak in vseskozi plemenitega čustvovanja, priča pisatelj sam v spominih, širši javnosti še malo znanih. Naj zato sledi nekaj odlomkov: PISATELJ PRIPOVEDUJE Ko sem zvedel za bolečo novico, da je Anton Cuffolo, vikar v Lazah pri Podbonescu v Beneški Sloveniji umrl v čedadski bolnišnici, sem se zdrznil. Moj Martin čedermac!« »Predolgo sem se pripravljal, da bi ga še enkrat obiskal. Ni me čakal .. .« Potem seže Bevku spomin več desetletij nazaj: »Tedaj, ko sem nabiral gradivo za roman, v katerem bi opisal boj Beneških Slovencev za svoj jezik, sem nekajkrat obiskal kraje in ljudi ob Nadiži. Največkrat sem se oglasil pri kaplanu Cuffoli (italijanska oblika za našega Kafola). Priporočil mi ga je njegov vzornik in učitelj Ivan Trinko, profesor bogoslovja v Vidmu in slovenski pesnik. Pot me je vodila skozi Čedad, mimo sv. Kvirina in skozi Št. Peter Slovenov do Lipe, a od ondot na desni breg Nadiže in v Laze na položnem pobočju.« »Cuffolo me je vsakikrat prijazno sprejel. Bilo mi je nerodno zaradi njegovega gostoljubja, zakaj beneško-slovenske duhovnije so zelo revne, glavne dohodke poberejo dekani.« »Ni bil podoben slokemu, že osivelemu Martinu čedermacu iz moje knjige. Toda Čedermacova notranja podoba je v knjigi večji del njegova. Gledal me je z mirnimi, razumnimi očmi in že po prvih besedah doumel, s čim mi kot pisatelju lahko ustre-že. In ker je bil v središču boja za pravice slovenskega jezika v cerkvi, je to storil s srčno zavzetostjo.« »Obzirno, a vendar brez strahu mi je govoril o deležu svojih stanovskih tovarišev v tistem boju za pravice slovenščine. A najdragocenejša so mi bila njegova osebna doživetja z žigom iskrene zavzetosti. Zaradi tega sem se pri pisanju največ opiral nanj in na njegovo okolje. Domačinom pa ni bilo težko uganiti, da sem opisal njegovo duhovnijo in njegovo delovno sobo. On je tudi doživel, da so mu ponujali denar, če odstopi od svojega trdnega stališča. On je bil, ki je v temni noči nesel slovenske katekizme v neko samotno cerkev, da jih je rešil pred zaplenitvijo. Njega so vašča-ni opozorili, da ga iščejo fašisti in je nato sredi noči v temi pobegnil skozi samote v Videm pred nadškofa, s katerim se je zapletel v razburljiv razgovor.« Potem se Bevk še spominja, kako je dobil v partizane pismo, naslovljeno nanj, na »Pisatelja Martina Čeder-maca«. Velika, dvojna pola črtanega papirja je bila popisana na treh straneh. Pi- Laze — bcneško-slovenska vas ob Nadiži — domovanje Antona Cuffola, Bevkovega Martina čedermaca satclj pravi, da ga nobeno pismo v življenju ni tako prevzelo kot prav to. Bral ga je med drdranjein strojnic in pokanjem topov. Pismo je bilo kot en sam krik, porojen iz srčne bolečine. Črke so vpile in prosile, izražale upanje, da bo Osvobodilna fronta napela vse sile za rešitev Beneških Slovencev pred neizbežnim poginom. »Pismo, je bilo podpisano: »Več čedermacev.« »A za vrsticami pisma, ki so izražale strah in bolečino vseh rodoljubov Beneške Slovenije, in za tem podpisom, sem že tedaj slutil obraz Antona Cuffola, Ni bilo priložnosti, da bi mi sam to potrdil, a sem še danes prepričan o tem.« CUFFOLOV TESTAMENT Na jesen leta 1959 je vikar Anton Cuffolo hudo zbolel. Opešalo mu je srce. Hitro je podlegel. Dne 15. oktobra 1959 so ga pokopali na vaškem pokopališču v Lazah. Kristalno čist poštenjak, zaveden Slovenec, plemenit mož! čustvoval je: »Beneška Sloveri^j. siromašna, lepa zemlja, stokrat bičana in križana, ti in srca, ki te ljubijo! Ali res nc boš nikoli svobodna in srečna?« Morda bo za prijatelja Glasa zanimivo, če bodo prebrali tudi nekaj v beneški slovenščini. Zato objavljam del pripovedi domačina iz Laz nad Nadižo, v kateri se spominja smrti njihovega nunca (= duhovnika) Antona Cuf-fole: Vjedu je de adankrat bo paršla smart tudi za njega in je zatuo narediu testament. Takuole je zapisu: »če umrjem u špitalu, želim da me prepeljejo u Laze. Dajo me naj u kaselo iz trdega lesa, a nečem nobedne-ga luša. Na mjesto koron in kranceljnu naj se da za duobre namjene. Ne želim nobednih govorou.« An kukar je želeu, takuo smo naredili. Ludje z bregov' use Nediške doline so ga paršli kropit. Vasjani so bili vso nuoč u cjerkvi pri njegovem truplu. Drugi den je pred pogre bam mašavu gospuod dekan iz Špjetra, ki je spred altar-ja prebrau pismo od videm-skega nadškofa ljudem ob izgubi tega duobrega an zglednega slovjenskega nunca. Črtomir Zoreč Pionirji pozor! knjižne na si Že zadnjič sem zapisal, da smo tudi letos Za vas pripravili celo vrsto lepih knjižnih nagrad. Vendar pa odločitev o tem, komu jih bomo poslali, ne nameravamo več prepuščati Sfeči oziroma muhastemu žrebu, ampak' vam samim, dragi mladi sodelavci. Vsak mesec bo Posebna komisija novinarjev in slavistov določila tri najboljše prispevke ter avtorjem poslala po eno literarno delo. Mislim, da je novi način dovolj pravičen, saj nagrajuje pisce, ki Poznanje zares zaslužijo. In še nekaj; učenci nižjih razredov, nikar ne obupajte in ne mislite, da so knjige že vnaprej oddane starejšim, bolj lzvežbanim vrstnikom. Ne! Upoštevali bomo namreč tudi starost pošiljatelja, zato poleg svo-lega imena in šole, ki jo obiskujete, vselej navedite RAZRED, v katerega hodite. Bodite izvirni, zanimivi, kajti vsebina storije ni nič nianj važna kot vejice, pike in velike začetnice, *■} so sicer marsikomu odveč, a vendar zelo Zelo pomembne. Na delo torej. In če prvi mesec ne boste med srečno trojico, nikar ne vrzite Puške v koruzo. Leto je dolgo, nagrad pa kar 30. UREDNIK Pes - človekov zvesti prijatelj I\a terasi smr? lce so za nami in že lu " tretješolci. Pri predme-žb. navanje narave in dru- čini SC mo učili ° naši ob" V m zlvlJenju okoli nas. Šolo "JJJj* smo se zbrali pred stavhn i 1, Srao do uPravne nikov skih tovarn hladil- v'sokana Trati" To je PreceJ s«no t *gradba- Z dvigalom kater dviSni!i do terase. Ne-n So Prvič videli dvigalo in pri tem zelo uživali. S terase se je lepo videlo Sorsko polje. Pogovarjali smo se o straneh neba. Nato smo odšli nazaj v šolo, kjer smo vse, kar smo pravkar videli, še enkrat z besedami obnovili. Andreja Potokar, 3. razred oš. š. Cvetko Golar, Trata Mislim, da si je vredno podrobneje ogledati zgodovino človekovega najboljšega prijatelja in varuha med živalmi - psa. Že naši davni predniki so namreč krojili volkove, divje zveri, ki pa se jih je dalo zlahka dresirati. Bili so odličen pomočnik pri lovu. Ukročeni volk je polago ma izgubljal značilnosti svojih sorodnikov in se spremenil v psa. Toda še vedno je čredna žival, ki potrebuje vodnika, se pravi človeka. Tudi zobje so ostali nespremenjeni. Nekatere, zlasti lovske pasme, imajo odlično razvit voh in znajo ločiti zajčjo sled od srnine. Tako pes kot volk sta odlična tekača. Njune šape so opremljene s krepkimi kremplji, ki se sproti obrusijo. Ni je živali, ki bi bila človeku bolj vdana kakor pes. Ljudje so ga izurili za najrazličnejše naloge. Dobro' namreč plava in skače, je hraber ter zato vsestransko uporaben. Zvesto izpolnjuje gospodarjeve ukaze, čeprav jih ne razume in se le spominja kaj je moral ob podobnih znakih storiti že neštetokrat poprej. Z lajanjem opozarja človeka, da se je nekaj zgodilo, ali pa ga kliče k sebi. Žalost, jezo in strah kaže na različne načine. Zelo je vesel pohvale. Psi so se v tisočletjih razvili v različne pasme — pač odvisno od nalog, ki jim jih je človek zastavljal. Volčjak spretno brani svojega gospodarja, čuvaj varuje dom, veliki bernardinec rešuje ljudi izpod snežnih žametov, šar-planinec zna zelo spretno usmerjati čredo in jo ščititi pred zvermi, jazbečar izganja iz brlogov jazbece in lisice ... V asfaltni bazi o Nekes bjš" "Uga dne so v Preddvoru, na grad-se t ancar1ia' pripeljali stroje. Pričelo Kot*0 gradn'a cest, ki so bile že začrtane dob PrV* "*e nastopil buldožer. Ko je do-2 r.a razril traso, so ga zamenjali bagri. Po"Jlrn kop|ici° Jarke za telefonski kabel no Cy> S° dc*avc' zemljo zravnali in jc do - S plastJ° Peska. Pesek je bilo treba ^ vazat; i2 asfaltne baze v Naklem. Tudi J stric ga je vozil in prosil sem ga naj !sta: me vzame s seboj. Privolil je. Vozila sva ves dan. Pot je bila vedne Talf 12 Preddvora do Naklega in nazaj nimT Sem -prvič videl asfaltno bazo' Za" čen me ^e m vzlrajal sem do konca, rav me je potem ata strogo vprašal sem hodil. vepk 8° 'Utto so Pr!PelJali finišer. To je So str°J za polaganje asfalta. Pripeljali kol^3 na P^kolici, izpod katere je zadnja tc esa mogoče zlahka odstraniti. Stroj podel i-eZ ^^v spravijo dol. Nato zadnji ovignejo in znova namestijo kolesa. so ^Sfaltirati so začeli že navsezgodaj. Ma kje ° d°važali tovornjaki, in sicer iz Na-ga V bazi zapelje Šofer vozilo pod ne- kakšen silos, ki mu pravijo amanca. Stene in tla tovornjakovega zaboja morajo poškropiti z nafto, da bi se asfalt ne prilepil nanje. Potem delavec pritisne na gumb in asfalt se sam od sebe naklada. Ko ga je dovolj, zapro vratca, naloženi asfalt pa pokrijejo, da se ne ohladi. Prav tiste dni so v Naklem kopali temelje za novo, povsem avtomatsko bazo, ki zmore zmešati sto ton asfalta na uro. Videl sem tudi sdose za pesek, ki ga tekoči trakovi odvažajo do bobna, kjer se meša s smolo. Pesek naklada poseben bager Trojan. V stari bazi so štirje amanci in prav toliko bobnov, medtem ko ima nova štiri amance in samo en boben, vendar proizvede še enkrat več asfalta. Delajo različne vrste asfalta — od zelo grobega do najfinejšega. Upam, da bom še kdaj imel priliko obiskati bazo v Naklem, kajti bilo je zelo zanimivo in bi o tem lahko napisal precej več kot samo tale prispevek. Janez Štros, os. š. Matija Valjavec, Preddvor Policijski psi po sledeh na tleh lahko odkrijejo zločinca Posebno inteligentne vrste rabijo kot vodiči slepim in znajo gospodarja varno peljati tudi skozi najgostejši promet. Z 12 leti pes navadno ostari. Ker postane kratkoviden, gluh ter betežen, ga je treba ubiti. Ustreliti ga moramo tudi, kadar ga napade strašna bolezen steklina, ki je človeku smrtno nevarna. Svetovna literatura pozna mnogo del, v katerih je pes glavna oseba. Opisujejo ga pisatelji Ribičič (Kala), Šega (Zgodbe o živalih), Knight (Lassie se vrača) in London (Beli očnjak). Ljubica Horvatin, Zvirče 11, Tržič i[;i!tiiuiuiniiiiiiiiiiisiHni::i!uiuiiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiuiiuiU!i!ii:iii!iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii!iiiiiii:it 9 sem iaz V ulici XXXI. divizije ali v Valjavčevi ulici pogosto lahko srečate veselega fanta rjavih las, svetlih obrvi, temnih trepalnic in modrih oči na podolgovatem obrazu. To sem jaz. V prostem času nosim modro srajco in modre kavboj-ke. Na kavbojkah imam velike žepe in sliko kavboja. Izpod hlač kukajo rjave nogavice z belo in oranžno liso. V igri rad merim svoje sposobnosti s sovrstniki. Sem srednje postave in srednje močan. Rad telovadim, da bi postal odpornejši in spret-nejši. Mamica pravi, da sem preglasen, posebno kadar se kotalkam ali kolesarim okrog blokov. Zelo rad hodim v šolo in se učim. Sodelujem tudi v taborniški organizaciji, pri turistih in planincih, Marko Žibert, 4. razred os. š. Franc. Kranj Izlet Prejšnjo soboto smo se pio- I nirji planinci z osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur odpravili na izlet na Kališče | (1540 m). Kar precej nas je ' bilo. Sonce je sijalo, ko smo jo po strmi, vijugasti poti iz Preddvora ubirali proti vrhu. Na cilju nam je bilo seveda vroče, zato smo popili vroč čaj. Potem smo si ogledali okolico. Daleč spodaj je čepela naša vas, nekoliko stran letališče Brnik, pa Kranj in drugi kraji. Preden smo odšli v dolino, smo se še vpisali v.spominsko knjigo in v planinske izkaznice pritisnili žig. Domov smo prispevali v mraku. Nekatere učence so naslednji dan bolele noge, a vseeno je bilo lepo. Marko Markuta, 2. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Moja putka Imam putko, ki ji je ime Kokica. Zelo domača in ljubezniva je. Bila je še čisto majhna piska, ko sem jo nosila v kuhinjo, jo pestovala in hranila. Prvo jajce je znesla, ko je imela komaj štiri in pol meseca. Nekega dne sem dala na skrito mesto v kuhinji zaboj s senom. Na vrh sem položila jajce, še istega dne sta bila v zaboju dva jajčka. Od takrat dalje nese putka v zaboj v kuhinji. Je zelo pridna, saj smo v enem letu od nje dobili že 252 jajc. Seveda vsakokrat zahteva plačilo — najraje v obliki mesa ali makaronov. Kadar pozabim nanjo, Kve vleče za krilo. Včasih se zgodi, da ni ni kogar doma. Tedaj nestrpno stoji pred vrati in čaka. Ko pridem in odklenem vrata, hitro steče v kuhinjo, na svoje gnezdo, in znese jajce. Vsem je v zabavo, zato mi bo zelo žal, ko jo bomo zaradi starosti morali zaklati. Mateja Eržen, 5. razred os. š. Lucijan Seljak, St razišče S ŠOLSKIH KLOPI GLAS Di HIŠA Za jesensko-zimsko sezono 70—71 je Modna hiša v Ljubljani pripravila bogato kolekcijo ekskluzivnih modelov ženskih plaščev in kostimov v aktualnih materialih, barvah in krojih, tako da bo lahko vsaka ženska našla sebi primeren model. Marta odgovarja S. K. iz škofje Loke — Rada bi imela jesenski kostim, ne preveč športen, pa nc vem, kako naj bo ukrojen. Rada bi ga namreč nosila tudi drugo spomlad. Razmišljala sem tudi o svetli obleki za svečanejše priložnosti. Imela naj bi kak modni dodatek kot je pas, šal ali kaj podobnega. Kakšen kroj bi mi pristojal? Stara sem 22 let, temnih las, visoka 165 cm in tehtam 53 kg. Marta — Narisala sem kostim z zelo dolgo jopico. Rokavi so dolgi in ozki, ovratnik okrogel in ne pretirano velik. Zapenjanje je svojevrstno. Gumbi, ki so vidni, so le kot okras. Jopica se zapenja namreč nevidno vse do rame pod ovratnikom. Gumbi so tudi na žepih. Krilo je gladko in nekoliko zvončasto. Za vas sem izbrala obleko bele barve. Malo pod rameni IHa^ieni mleček V zadnjih letih se mnogo govori o matičnem mlečku in o njegovih lastnostih ter vplivu le-teh na človeški organizem. Nekateri so te lastnosti pretirali do trditev, da mleček pomaga proti vsem težavam človeškega telesa posebno pri starostni onemoglosti in pri splošni telesni oslabelosti. Vendar tak živ-Ijenski eliksir matični mleček ravno ni. Res pa je, da je v njem precej snovi, ki veljajo za zdravilne. Posebno veliko je vitaminov D kompleksa. Ce primerjamo z mlečkom razne zdravilne preparate B vitaminov, opazimo, da so v njem enake sestavine, samo v drugačnem količinskem razmerju. Matični mleček nastaja pri čebelah delavkah v krmilnih žlezah v glavi in oprsju. Čebele z njim hranijo matico. Proizvajajo ga iz cvetnega prahu in peloda, ki vsebuje veliko beljakovin in vitaminov, zlasti B in C. Čebelji organizem pa obogati mleček še s hormonskimi snovmi. Matični mleček lahko uživamo skozi usta ali pa ga vbrizgavamo z injekcijami. Ugodno deluje na okrepitev organizma pri raznih oslabelostih telesa, kot so stanje po operaciji ali po dolgotrajnih boleznih. Pomaga tudi pri slabokrvnosti. Matični mleček priporočajo tudi slabotnim v rasti zaostalim in neodpornim ljudem. Pri mnogih živčnih boleznih pripomore k izboljšanju. V večjih čebelarskih obratih odvzemajo matični mleček iz satnih celic z drobnimi sesalkami. Na 100 g medu dodajo 1 g mlečka, mešanico pa obogate še s pelodom. Priporočajo pa zmerno uživanje, ker pretirana uporaba lahko privede do hipervitaminoz in hormonske neuravnovešenosti. je prednji del rezan in nabran. Obleka ima na prednji strani dolg razporek. V pasu je stisnjena s trakom. Krilo ima na vnr.ki strani po tri na pol zašite in zalikane gube. če vam gube ne ugajajo, je krilo lahko rezano v zvon. Okoli vratu nosile svilen šal. KAJEM JE (II) Če kadilcem očitamo njihovo razvado, nam kaj radi pokažejo stare ljudi, še krepke, ki pa že cela desetletja kade velike količine tobaka. To je znani izgovor in veliko ljudi je zato prepričanih, da kajenje ni nevarno. Taki krepki stari kadilci so le zelo odporni, ne le proti slabemu vplivu tobaka, pač pa tudi proti drugim boleznim, če pa bi malo pogledali statistiko, bi videli, da kronični kadilci obolevajo pogosteje raznimi pljučnimi boleznimi kot so kronični pljučni katar, pljučni em-fizem in rak. Kronični kadilec shujša in se ne more porediti, dokler ne opusti kajenja. Nekaj dima pride tudi čile in to je precej pomembno pri nastanku katarja želodčne sluznice In želodčne razjede. Dim draži želodčno sluznico in ta Izloča več. prebavnih sokov in želodčne kisline, kar tudi pospešuje nastanek želodčne razjede. Vpliv nikotina na ožilje se kaže tudi Pr* arteriosklerozi aH poapnenju žil. Telo, posebno srce in možgani, že tako pri takem bolnik i dobe premalo sveže krvi. Nikotin pa ž!le, ki kri dovajajo, oži in s tem se Pr°" ces poapnenja pospeši oziroma se stanje slabša. Velik je tudi vpliv kajenja pri nastanim pljučnega raka. Ko so analizirali obolevanjc angleških zdravnikov v večletnem obdobju, so ugotovili zanimive reči: kadilci obolevajo v dosti večjem odstotku kot nekadilci. Od kadilcev obolevajo pogosteje tisti, W kadijo cigarete kot pa t' sti, ki kade pipo. Tudi kajenje cigar je manj varno kot pa kajenje cigaret. Kdor že kadi cigarete, naj bi uporabil i"" ter, ki zadrži katransk« snovi. Te se sproščajo tobaka pri t Jer. ju in so pomemben faktor P*1 nastanku pljučnega raka-Menijo, da se precej teh zadrži tudi na stena* ustnika. Torej ga vetja uporabljati. Verjetno J* boljše, če je daljši. dr. T. Kosi«* Oblačilo te jeseni bi lahko rekli kompletu na sliki. Spet so prišle do modne veljave široke in udobne pelerine. Spodaj nosi manekenka dolgo ozko krilc, ki se na sprednji strani zapenja z gumbi. Nogavice in čevlji so iste barve kot krilo. DRUŽINSKI POMEN KI GLAS * 19. STRANJ je ta sra\ca\ bprana je v n\\M\u z bio-oxylar.om. ki perilo melizira. Per'\\o je belo in mehko hkraii Mrmram nmWo je lepše! V pra\n\ +biooxyl<»1 Modna konfekcija Krim obrat Kranj Zaradi uvedbe druge izmene sprejmemo več kvalificiranih in polkvali-ficiranih krojačev in šivilj za nedoločen čas. Pismene prijave pošljite na naslov: Modna konfekcija Krim, obrat Kranj, Cesta JLA 5, ali osebno v Pisarno obrata od 6. do 14. ure. Živilski kombinat ŽITO Ljubljana, šmartinska 154 objavlja naslednje prosto delovno mesto za DE GORENJKA LESCE 1 MLINAR SLADKORJA (delavec za priučitev) Za navedeno delovno mesto je kot poseben pogoj poskusno delo, ki traja 2 meseca. Prednost za nastop dela imajo kandidati z odsluženo vojaščino in urejenim stanovanjem. Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe sprejema DE »Goienjka< Lesce. Veletrgovina ŽIVILA Kranj /^jy\ teden .....m\= gospodinjske = rl^" opreme v Blagovnici Cerklje od 4. do 10. oktobra Ugoden nakup gospodinjske opreme in tehničnega blaga pod izrednimi pogoji na kredit in s 5 °/o popustom. Priporočamo se za obisk Izbrala je okno *U7 JELOVICA. Tudi H lahko nabavite naše stavbno pohištvo v ma-lopro ajni trgovini »Jelovica« v škof ji Loki in poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Sloven'jales« Ljubljana, »Lesnine« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira- PM>f. Alpina Žiri Cenjeni potrošniki izkoristite! Predsezonska prodaja ženskih škornjev in smučarske obutve po znižanih eenah v prodajalnah Alpina Kranj, Škofja Loka in Jesenice Ekstra — eksport Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 # radijski sprejemniki za avto blaupunkt 9 naprave za centralne kurjave # gorilniki na olje od 70.000 lir dalje Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj razpisuje na podlagi 31. člena Zakona o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS št. 5/68 in št. 20/70) delovno mesto RAVNATELJA VZGOJNEGA ZAVODA v Preddvoru pri Kranju Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo visoko ali višjo izobrazbo defektološke smeri s strokovnim izpitom ter deset let neposredne prakse v posebnih vzgojnih zavodih ali vzgojno izobraževalnih ustanovah. Izpolnjevati morajo tudi druge razpisne pogoje, določene z zakonom. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 1,00 din, življenjepis in dokazila o strokovnosti, vzgojno izobraževalni praksi, strokovnem izpitu in nekaznovanju na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1. Mercator do 10. OKTOBRA REKLAMNA PRODAJA KEKSI petite beurre Koestlin ORANŽNI SIRUP Dana JETRNA PAŠTETA Sljeme MESNI DORUČAK Sljeme 500 g 4,50 din liter 7,50 din 100 g 1,85 din 200 g 3,80 din ter vino, belo in rdeče Mercator »en starček« po reklamni ceni III. SEJEM OBRTI IN OPREME V KRANJU OD 10. -19. X. 1970 Na podlagi sklepa upravnega odbora TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ razpisujemo prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA DELAVCA TRGOVSKE STROKE v kiosku BOHINJSKA BISTRICA za nedoločen Čas Pogoji: 5-letna praksa na podobnih delovnih mestih, znanje tujega jezika (zaželena nemščina), lastno stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku in dogovoru. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA AVTOMOBILA osebni avto RENAULT R 10 letnik 1965, začetna cena 5000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede 7. oktobra, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA DELOVNA ENOTA KRANJ mesarsko podjetje Tržič prodaja naslednja osnovna sredstva: 2 kamiona znamke esepel, 4,5-tonska v nevoznem stanju 2 mopeda — furgona, nosilnosti 250 kg, v nevoznem stanju Licitacija bo 15. oktobra v Pristavi pri T žiču za družbeni sektor od 8. do 9. ure, kasneje pa za ostale interesente. Obvestilo Cenjene igralce blagovno denarne loterije športnega društva »Borec« Kranj obveščamo, da je v programu loterije 800 denarnih premij po 50 din in ne 200 kakor je pomotoma označeno na zadnji strani srečke. GLAS * 21. STRAN Prodam dvoje levih novih BALKONSKIH VRAT. Pegam Marjan, Zg. Besnica 68 4320 Prodam HRUŠKE tepke in drobni KROMPIR. Sp. Duplje 72 4324 Zimska JABOLKA jonatan, zlata reneta, blenhajmska, ontario in HRUŠKE prodam. Odjemalce prosim, da prijavijo količino. Cene zmerne. Dr. Ivan Kavčič, Partizanska 1, Bled 4340 Prodam GAJBICE in BUTARE. Dolinar, Zminec 22, Škofja Loka 4341 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 1, Golnik 4342 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec in HRASTOVE PLOHE. Križaj, zg. Senica 10, Medvode 4343 1 leto stare kokoši, 3 mesece stare jarčke in sveža jajca prodaja vsak torek, sredo in soboto VALILNICA NAKLO. Prodam ali zamenjam dobro lovsko PSICO, kratkodlako istrijanko za zanesljivega nočnega čuvaja ali čuvaj ko in poceni prodam mlade istrijančke, stare 6 tednov. Zaradi bolezni prodam tudi KRAVO, dobro mlekarieo in TELICO (obe breji), r°čno SLAMOREZNICO in Je nerabljen nov ŠTEDIL-NIK na dve plošči. Peternel Jakob, Hotovlje 30, p. Poljane 4344 Prodam levi ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Bo-žnar Vinko, Gorenjesavska 42, Kranj 4345 Za radi selitve prodam SOBNO POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku 4346 Prodam KOMPRESOR za avtoličanje. Knapič, Predore 35, Kranj 4347 . Ugodno prodam novejšo pijansko PLINSKO PEČ kol Sto Set na električen vžig. H na kolesih. Pševska 3, Stiažišče, Kranj 4348 Prodam zimska JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 4349 . Prodam žitno SEJALNICO •» TROSILEC hlevskega gnoja- Trata 18, škofja Loka 4350 Prodam drobni KROMPIR. Brcg 6, Križe 4351 Prodam 45 do 50 in2 OREHOVE KORENINE, debel in j 1 mm. Prevodnik Ivana, Okolja Loka, Kidričeva 15 4352 Prodam novo OKNO za dnevno sobo, veliko 2,60 X M0 m. Maček Marjana, Šenčur 216 4353 Prodam pet let starega Prodam 500 kosov PORO-LITA za oblaganje. Retnjc 18, Tržič 4357 Prodam NJIVO in TRAVNIK. Pšenična polica 9, Cerklje 4358 Prodam ŠTEDILNIK go-ran, 75-litrski PARNI KOTEL in dvodelno OKNO z roleto 130 X 90 — vse v dobrem stanju. Cerklje 122 4359 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Poizve se v trafiki Cerklje 4360 Prodam otroški športni VOZIČEK. Ulica 31, divizije 64, Kranj 4361 Ugodno prodam PEČ na centralno kurjavo. Gradišar Peter, Zg. Duplje 66 4362 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Žnidaršič, Šor-1 i jeva 20, Kranj 4363 OTROŠKI VOZIČEK, modre barve, lepo ohranjen, prodam. Kranj, Cesta 1. maja 7, telefon 21-189 4364 Prodam 175-litrski HLADILNIK, skoraj nov in 150, kg ČESNA. Naslov v oglasnem oddelku 4419 Prodam skoraj novo cementno strešno opeko 110 m2 po 50 S din. Gašperšič Her-mina, Jezersko 63 4420 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jcršin, Kranj, Ulica 1. avgusta 3 4365 Prodam 1300 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 6 mm in 400 kg premera 10 mm. Ponudbe poslati pod »210 — 950« 4366 Poceni prodam PLETILNI STROJ. Servis zagotovljen. Pintar Jože, Šenčur 48 4367 Prodam starejšo KRAVO s teletom, dobro mlekarieo ah zamenjam za KONJA. Poljska 13, Zg. Gorje 4368 Prodam tri mesece starega nemškega OVČARJA. Opeka, Smledniška 4, Kranj 4369 Zaradi selitve prodam ŠTEDILNIK na drva. Moša Pi-jade 46, stanovanje 1, Kranj 4370 Staro SOBNO POHIŠTVO z odejami poceni prodam. Trojarjeva 33, Stra/išee, Kranj 4371 Prodam eno loto stare KO KOSI nesnice. Naklo 100 Prodam kmečkega KONJA, starega 8 let. Visoko 66, Šenčur 4373 Prodam avtomatični ŠIVALNI STROJ singer. Breg ob Savi 9, Kranj 4374 Prodam 90 do 100 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 15, Cerklje 4375 Prodam delovnega VOLA in KRAVO po teletu. Kepic, Dvorje 7, Cerklje 4376 Prodam nemško avtoličar-sko ELEKTRIČNO PIŠTOLO. Zg. Brnik 81, Cerklje 4380 900 kosov OPEKE italijanski »modelare« odstopim. Dobava v treh tednih. Mar-kuta, Šenčur 111 4381 Prodam 9 tednov stare PRAŠIČKE. Luže 9, Šenčur 4382 Prodam male PRAŠIČKE. Praprotna polica 5, Cerklje 4383 Ugodno prodam avgusta kupljeno pony KOLO. Mrakova 10, Kranj 4384 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, čadovljc 3, Golnik 4421 KUPIM Kupim 8 do 10 let stareg KONJA, vajenega kmečkih del, težkega nad 600 kg. Tu-šek Franc, Rovt 10, p. Selca nad škof j o Loko 4385 od 16. do 19. ure. Rezervne dele preskrbim na željo kupca 4396 >'»■■■■■■ I ■..................II- V Kranju ali bližnji okolici iščem dvosobno STANOVANJE. Plačam zelo dobro. Rogelj Polde, Koroška 37, Kranj 4397 Solidna zakonca iščeta začasno skromno STANOVANJE ali večjo sobo v okolici Kranja. Plačata po dogovoru, tudi v naprej. Naslov v oglasnem oddelku 4398 Mlada zakonca z otrokom iščeta skromno STANOVANJE ali večjo sobo. Ponudbe oddati na telefon Kranj 23-343 4399 Sprejmem DELAVKO po urah za ročno barvanje in HIŠNO POMOČNICO začetnico. Hrana in stanovanje v hiši ter plača. Franc Konje-dič st., Delavska cesta 39, Kranj 4410 Prodam MOPED T-12. Stra-hinj 38, Naklo 4386 FIAT 1100, letnik 1963, z novim motorjem zaradi selitve poceni prodam. Brez doplačila pridani star kompleten motor. Telefon 23-257 Kranj 4387 Ugodno prodam karamboJi-ran AVTO znamke moskvič, letnik 1965. Prodam ga tudi za rezervne dele. Sr. Bitnje 11, Zabnica 4388 Prodam FIAT 750. Visoko 88, Šenčur 4389 Poceni prodam AVTO RADIO blaupunkt in »PRTLJAŽNIK« za avto. Šlogar, Cesta na Klanec 31, Kranj 4390 Prodam AVTO NSU-SC 110. Zaplotnik Marjan, Pristava 34, Tržič 4391 Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avto mobile proti koroziji (rji) z gumlnolom in kozol lakom, garancija, AVTO-PRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 pa itn siarega KONJA ali zamenjam za mlado goved. Jama 32, Kranj 4354 Prodam skoraj nov »CIR-J-ULAR«, Mihovec Andrej, Sv°tje 79, Medvode 4355 Prodam suhe borove PLOHE Hlebce 26 pri Lescah Tri mesece stare JARČKE dobite vsak dan v Strahinju št. 38, Naklo KRAVO po teletu, dobro mlekarieo, zamenjam za BIKA. Golnik 48 (Rozmanova) Prodam GARAŽNA VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 4378 Poceni prodam rabljena VRATA, negorljiva. Primsko-vo, Jezerska cesta 28, Kranj. Ogled v zgodnjih popoldanskih urah 4379 Ugodno prodam AVTO simeo. Jugovic Ivan, Dorfar je, Žabnica 4392 GARAžO ob Vodovodnem stolpu oddam najboljšemu ponudniku za plačilo eno leto naprej. Ponudbe poslati pod »garaža« 4392 ' GARAŽO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati pod »Vodovodni stolp« 4393 OPEL REKORD, letnik 1965. 1500 cem, 4 prestave, prodam. Telefon 22-336, Kranj 4394 Prodam TOVORNI AVTO stevr 380, »kiper«, v voznem stanju. Struževo 86, Kranj, telefon 23-629 4395 Poceni prodam VOLKSVVA-GEN, tip 1200, letnik 65,ka-rambolirana leva sprednja stran. Resni interesenti naj se zglasijo na Bledu, Prešernova 28, vsak dan popoldne PARCELA V PREDDVORU — dokončan izkop, sortiran material, nova gradbena baraka, kompletna veljavna gradbena dokumentacija — zelo ugodno naprodaj. Informacije na naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu Ljubljana 314-392 vsak dan od 13. do 14. ure in od 19. do 20. ure 4400 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Poizve se na Visokem 27, Šenčur 4401 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 4402 Prodam GRADBENO PARCELO, primerno za vikend, elektrika na parceli, voda v bližini. Povhc Milica, Raka 49 pri Krškem 4403 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (755 m2) z gradbenim dovoljenjem 3 km od Kranja. Voda na parceli, elektrika v bližini. Prednost imajo kupci z gotovino. Naslov v oglasnem oddelku 4404 HIŠO - enonadstropno v Lescah, zgrajeno do tretje laze, zamenjam za manjšo v bližnji okolici ali Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 4405 Kupim dobro zaraščen GOZD. Ponudbe oddati pod »Škofja Loka« ' FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Franc Pire, 1 Cankarjeva 8, Kranj 4208 i V Kranju iščem mlajšo i UPOKOJENKO za varstvo ■ dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 4333 I FRIZERSKO VAJENKO j sprejmem takoj. Kolman Vi-! ktor, Grajska 16i Bled 4406 Za trikrat tedensko popoldne iščem UPOKOJENKO za varstvo treh otrok. Dr. Ko šir Marija, Kranj, Partizan-' ska 2 4407 Iščem kmečko DEKLE, ! najraje iz Selške ali Poljan-j ske doline, staro od 16 do 18 , let za pomoč v gospodinj-j stvu in gostinstvu. Naslov v . oglasnem oddelku 4408 ! STROJNI TEHNIK — strugar išče začasno zaposlitev. 1 Tekavc Branko, Potočc 29, i Preddvor 4409 SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Iščem PLETILJO ali dekle, ki ima veselje in smisel za pletenje. Knific Jožica, Kranj, Oprešnikova 29 4411 Iščem zastopnika za nabiranje naročnikov. Ponudbe oddati pod »najmanj 500 din« 4412 LETALIŠČE LESCE! Prosim najditelja črne žepne URE, da jo proti dobri nagradi vrne na upravo letališča Lesce 4413 POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Kraš-nova 3 4414 KOTLE za ZGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 4415 Preklicujem vse trditve, ki sem jih izrekla pred sodelavkami o Zadnikar Alojziji I iz Hotemož in njej, kot ne-I resnične. Jesenovec Štefka, t Kranj, Gradnikova 3 4416 VOL ZA NAGRADO! AVTOMATSKO KEGLJIŠČE »PRI JOHANCl« v Britofu vabi: Gost, ki bo v soboto popoldne ali v nedeljo v treh lučajih podrl največ kegljev, bo dobil za nagrado VOLA, druga nagrada OSEL, tretja OVCA itd. Vsak gost ima pravico do neomejenega števila nastopov. Zabaval vas bo kvintet FRANCA OSTERMA-NA. Vabljeni! 4417 NEDELJSKI MLADINSKI PLES v delavskem domu v KRANJU v nedeljo, 4. oktobra, od 17. do 21. ure. Igra ansambel NOVA POT iz Maribora (rdeči dečki in inkvizicija). Vabljeni! 4418 nesreče KOLESARJA STA TRČILA Na kolesarski stezi na Cesti maršala Tita na Jesenicah sta v torek, 29. septembra, dopoldne trčila dva kolesarja. Marko Frecc z Jesenic je zapeljal v desni nepregledni ovinek po levi strani kolesarske steze. Iz nasprotne smeri p# se je na kolesu pripeljala Helena Beljan. Oba sta sc hotela izogniti trčenju tako da sta zavila v levo oziroma desno stran, kljub temu pa sta se zadela. Pri padcu sc jc Helena Beljan huje ranila in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Na cesti prvega reda v Gozdu pri Kranjski gori se je v četrtek, 1. oktobra, dopoldne pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila avstrijske registracije Karlu Rohanu. Voznik jc hotel v nepreglednem ovinku prehiteti tri vozila, pri tem pa ga je zaneslo v levo, kjer jc trčil v leseno ograjo in električni drog ter obstal na travniku. V nesreči jc bil voznik laže ranjen, njegov sopotnik pa težje. Prepeljali so ju v jeseniško bolnišnico. Izposojevalec avtomobilov Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo na leto in pol zapora in na povrnitev škode 19-letnega Zlatka Skrinj ar j a iz Maribora. Kriva pot mladega fanta se je začela letos spomladi, ko je ostal brez zaposlitve. Na cesti Staneta zagarja v Kranju je vlomil v kiosk in odnesel za 770 din raznih predmetov, čez dva meseca pa je v stanovanju v Tomšičevi ulici v Kranju vzel iz omare 300 din in se še isto noč v ukradenem avtomobilu odpeljal proti štajerski. V Mariboru je avtomobil, ki se mu je pokvaril, zamenjal za drugega. Organi milice so ga prijeli v Ormožu. Po desetih dneh, ki jih je prebil v radovljiških zaporih, kazen mu je naložil občinski sodnik za prekrške, se je spet lotil izposojanja avtomobilov. Z avtomobilom, ki ga je vzel izpred kina Center v Kranju, se je vozil 3 dni po Primorski. Od tam so ga spet pripeljali v Kranj v preiskovalne zapore. Od tu pa je pobegnil in se zatekel k sorodniku v Lipnico pri Radovljici. Kmalu si je spet -— vendar tokrat zadnjič — izposodil avtomobil v Kranju in se z njim odpeljal v Ormož, kjer pa so ga že naslednji dan aretirali. Požari V ponedeljek, 28. septembra, je v Loki pri Tržiču do tal pogorel čebeljnak s 13 panji. Gasilci so uspeli rešiti le dva panja. Požar je nastal, ko je lastnik Janez Praprot-nik nepazljivo odvrgel še kadečo se krpo poleg čebelnjaka, potem ko je v njem 0 krpo kadil kot vsako leto. škode je za okoli 7850 din. V torek, 29. septembra, zvečer se je spet vnelo v prekajevalnici klavnice KŽK Kranj na Savski cesti. Vnele so se saje v dimniku, po".ar pa je pospešila še mast, ki se je cedila s sušečih se klobas. Požar so pogasili kranjski gasilci. Pogorelo je okoli 700 klobas, škode je za 3000 dinarjev. V četrtek, 1. oktobra, dopoldne jc začelo goreti v stanovanju Lovra Meglica na Jesenicah. Dim so opazili sosedje in poklicali gasilce. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je lastnik stanovanja pustil na postelji prižgano svetilko. Odeje so se še enkrat vnele naslednjo noč, ker so tlele še od prejšnjega dne. Škode je za 1000 din. Zahvala Ob izgubi naše drage Mihaele Štern se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji krajšali dolge ure ob hudi bolezni in nam nesebično pomagali ob smrti. Hvaležni žalujoči mož, hčerki in vnuki Jeaersko, 27. septembra 1970 Obletni spomin Minilo je leto, od kar sc naš dragi Riko Salberger s Triglava ni mogel več sam vrniti med nas. Njegov duh jc vedno prisoten med nami, videli pa smo, da jc še živ spomin nanj med njegovimi tovariši. Ob tej žalostni obletnici se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, č. duhovščini, alpinistom, gorskim reševalcem, planincem, prijateljem in znancem za vse, v tem letu prineseno cvetje, ki je krasilo njegov grob, za vse darovane molitve in za prižgane lučke, ki so oživljale spomin nanj, ki nas je moral tako mlad zapustiti. Iskrena hvala za postavljeno spominsko obeležje v vznožju Triglava, vsem prisotnim ob odkritju, alpinistu Matjažu za izbrane besede, pevcem bratov Zupan za ganljive pesmi, hvala za obletni obred v kapelici v Vratih. Žal vse to ne more našega dobrega Rilca več priklicati nazaj v življenje, njegovo mesto jc ostalo prazno. V žalosti — svojci Zahvala Ob bridki izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jerneja Jenka upokojenega mlekarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč in nam v težkih urah pomagali. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice za njihovo zavzetost, da bi mu rešili življenje, kolektivu mlekarne Bled, hotelu Jelovica, č. gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter jeseniškim pevcem za ganljivo petje. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem prijateljem in znancem za iskreno sožalje in sočustvovanje ter vsem, ki so ga spremili v njegov tihi dom. žalujoči: žena Marija, otroci in drugo sorodstvo Bled, Kranj, Loka, Ljubljana, ZDA, 27. septembra 1970 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage Marije Tomazin roj. Vidic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje, dobrim sosedom za nesebično pomoč, dr. Bajžlju Janezu in dr. Novaku, kolektivu KŽK — Komercialni servis, pevcem iz Naklega. Vsem še enkrat najlepša hvala za tiho sožalje. Hči Mira z družino v imenu vsega sorodstva Naklo, Ljubno, Radovljica, 29. septembra 1970 Zahvala Ko jc ugasnilo življenje našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica Franceta Nastrana se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Borutu Rusu z Bleda za prizadevno zdravljenje ter zdravniškemu in strežnemu osebju Inštituta za TBC Golnik za vso skrb ob njegovi bolezni.^Iskreno se zahvaljujemo č. duhovščini, Akademskemu pevskemu zboru iz Ljubljane, krajevni org. ZB, podjetju Merkur, tovarni Planika, Gorenjski kreditni banki Kranj ter podjetju Tekstil iz Ljubljane, prof. Kalanu in tov. Janezu Poru za poslovilna govora, še enkrat vsem, ki ste nam ob težkih dneh stali ob strani, naša iskrena hvala. češnjevek, 29. septembra 1970 žalujoči domači Gorenjska rokometna liga V vodstvu Sešir V četrtem kolu gorenjske rokometne lige so bili doseženi Pričakovani rezultati. Škofjeloški Sešir je v Kranju katastrofalno premagal ekipo Save in tako prevzel vodstvo. Kranj B je na vročem igrišču v Tržiču premagal Tržič B, Križani B Pa so na domačem terenu odpravili pomlajeno ekipo Žabnice. tekma med Jesenicami in Radovljico je bila preložena. Rezultati: Tržič B : Kranj B 14:18 (7:10), Sava : Sešir 14:28 JJ-18), Križe B : žabnica 11:7 (2:2), Alples : Kranjska gora «:9 (4:6), Jesenice : Radovljica preložena. 8 8 6 4 3 3 3 2 1 0 Tudi v drugi gorenjski rokometni ligi so bili doseženi Pričakovani rezultati Ekipa Preddvora je tekmo z Radovljico B dobila z 10:0, ker je v ekipi nastopil Ravnikar, ki nima Pravice nastopanja. Tekma med Alplesom B in Dijaškim do-mom je bila zaradi mraka prekinjena. Rezultati: Duplje B : šešir B 20:9 (8:4), Kranj C : Storžič 10:0, Preddvor : Radovljica B 10:0, Alples B : Dij. dom 14:13 (9:8), Krvavec : Besnica 18:17 (10:7). Na lestvici vodi Krvavec ter Kranj C oba z osmimi točkami. Gorenjska nogometna liga Trboje : Jesenice 1:1 Lestvica: SESIR 4 4 1) 0 76:38 ALPLES 4 ■1 0 0 70:37 JESENICE 3 3 0 0 55:29 KRANJ B 4 2 0 2 65:70 RADOVLJICA 3 1 1 1 52:54 SAVA 4 1 1 2 41:57 KRIŽE B 4 1 1 2 59:64 KR. GORA 4 1 0 3 54:66 TRŽIČ B 4 0 1 3 47:67 ŽABNICA 4 0 1) 0 40:77 V gorenjski nogometni ligi so člani minulo nedeljo od-igiali peto kolo in dosegli naslednje rezultate: Podbrezje : Naklo 1:3, Trboje : Jesenice 1:1, Šenčur : Kropa 9:1, Lesce : Predoslje 9:0, Preddvor : Alples 9:1. Presenečenje so napravili v tem kolu Trbojčani, ki so favoritom za prvo mesto odvzeli dragoceno točko. V vodstvu je Šenčur z 8 točkami, drugi je Alples 8, tretji Jesenice 7 itd. Mladinci pa so dosegli naslednje rezultate: LTH : Tržič 4:0, Kranj : Jesenice 2:4. Prvi je Triglav, ki ima 8 točk. Pionirji so med tednom odigrali osmo kolo. Rezultati: Alples : Triglav A 0:12, Podbrezje : LTH 3:3, Tržič : Trboje 0:2, Jesenice : Lesce 3:4, Predoslje : Kranj B 5:2, Naklo : Kranj A 2:5, Šenčur : Triglav B 4:0. V nedeljo pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Podbrezje : Triglav A 0:12, Trboje : Jesenice 4:0, ! Lesce : Predoslje 2:0, Kranj B : Alples 1:1, LTH : Naklo 3:0, Tržič : Triglav B 0:5, Šenčur : Kranj A 4:4. Zanesljivo je v vodstvu kranjski Triglav s 16 točkami in odlično razliko v golih. Druge so -Lesce, tretji Kranj A itd. P. Novak Ljubljanska conska rokometna liga — moški Jutri derbi v Križah V šestem kolu ljubljanske conske rokometne lige so gorenjske ekipe zabeležile pomembno zmago. V derbiju kola so v Dupljah domači rokometaši premagali vodečo Olimpijo. Lep uspeh pa so dosegli tudi Križani, ki so v gosteh premagali solidno ekipo Mokerca. Jutri bo v Križah zanimivo srečanje, saj se bosta pomerila za točke dolgoletna rivala Duplje in Križe. Rezultati: Mokerc : Križe 13:20, Sevnica : Kamnik 26:22, Duplje : Olimpija 17:16. Ekipa Kranja pa je bila prosta. Lestvica: Sevnica Križe Hrastnik Olimpija Kranj Zagorje Duplje Kamnik Krmelj Mokerc Medvode 105:87 104:97 93:74 101:83 81:57 96:81 72:63 118:129 77: §3 77:93 90:157 V ženski conski ligi pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Slovan B : Kamnik 16:13, Šešir : Olimpija B 5:15, Usnjar : Bore 14:11, Sava : Kranj 8:2, Alples B : Steklar B 2:13. V vodstvu je Slovan B pred Kamnikom. J. Kuhar Prejeli smo... Redno spremljam vaše glasilo, ki obravnava aktualno Problematiko Gorenjske. Sportu, še posebej smučanju, Posveča Glas veliko prostora, kar me zelo veseli. Mislim pa, da so nekateri Članki in dopisi v športni rubriki preveč enostransko osvetljeni, tako da gorenjska športna javnost nima popolnoma jasne slike. Zadržal bi se samo na člankih o smučanju. Pod naslovom: »Kranjski skakalci odpotovali v ČSSR« U6. 9. 1970) je vaš športni Urednik Jože Javornik med drugim napisal, da ... »državna reprezentanca v ČSSR letos ne bo trenirala, ker Smučarski zvezi Jugoslavije ni uspelo obdržati stikov s češkoslovaško smučarsko zvezo in Ima zdaj samo Triglav možnost treningov v tej državi« čudim se, odkod so taki Podatki, ker mi je poznano, da so v oktobru in novembru P'anirani treningi v Rožnovu !n Trutnovu, ter se jih bo, kot vse kaže, jugoslovanska ^Prezentanca tudi udeležila. pred dnevi je Smučarska zve-*a dobila obvestilo iz Beograda, da češkega trenerja ne Do» da pa so jugoslovanski : c-Prezentantje dobrodošli na jreningih čeških tekmovalcev m na tekmovanju v Rožnovu. L sPortni komentar med svetnim 8, — prvenstvom v amr cm Plesu (17. 2. 1970) »Ne Štrb- zaupnica trenerju Omanu« pa je med dobronamernimi smučarskimi delavci sprožila plaz ogorčenja! Spomnimo se nekaterih izjav tov. Javornika v omenjenem članku, kjer je ostro napadel bivšega zveznega trenerja Omana, ker ni uvrstil na tekmovanju na 70 m skakalnici v reprezentanco Jugoslavije člana Triglava Marjana Mesca ... »trener Oman se je spet .izkazal' za velikega .strokovnjaka'.« ... Vprašujemo se le, koliko časa ga bodo smučarski organi še držali na tem mestu? ... AH ni škoda vsega denarja, ki smo ga vložili v priprave skakalcev, če nato trener, predvsem iz osebnega maščevanja, prepreči nastop najboljšemu skakalcu na svetovnem prvenstvu ...« Ne nameravam braniti strokovnost in postopek bivšega trenerja Omana, ker je to domena tehnične komisije Smučarske zveze Jugoslavije osebno pa menim, da je Mescu bilo mesto v reprezentanci tudi na 70 m skakalnici). Vsak trener, še posebno pa mlad in neizkušen, dela napake, toda za to mu še ne bedo odrezali glave! Tehnična komisija je ob upoštevanju vseh okolnosti pozitivno ocenila trenersko delo Mira Omana. Te dni pa je Smučarski savez Jugoslavije Miru Omanu izplačal tudi denarno nagrado za uspešno delo v opravljanju poslov trenerja državne reprezentance. O tem poseben komentar ni potreben. Pristransko pisanje, ki ni popolnoma verodostojno, je v veliko škodo in ne v korist (člen od vzrokov, da je Oman podal ostavko na svoj položaj zveznega trenerja ter se je popolnoma pasiviziral v smučarskem športu, je po njegovi izjavi tudi omenjeni članek), kar je najlaže javno žigosati in kritizirati, še posebno pa delo trenerjev. Konstruktivna strokovna kritika je vedno dobrodošla na mestih, ki so za to določena, medtem ko ostri in javni napadi prek sredstev obveščanja zelo škodujejo športu nasploh. V zadnjem času že tako maloštevilni amaterski in profesionalni trenerji !n športni delavci prav zaradi tendencioznih člankov, javnih napadov in klubaštva za puščajo športne vrste. M. Rutar ... in odgovor V zvezi z dopisom sekretarja SZS tovariša Rutarja dajemo naslednje pripombe: 1. Vse, kar je bilo doslej napisano v našem časopisu na športni strani je bilo preverjeno, preden je šel neki članek v objavo. 2. Tov. Rutar izpodbija našo trditev, da najboljši jugoslovanski skakalci letos ne bodo trenirali v ČSSR. Infor-maciio je dobil pisec članka iz dokumentiranega zapisnika sveta za skoke SSJ z dne 31. 8. 1970, kjer je med ostalim navedeno tudi naslednje: »Popolnoma nejasno je, ali bo prišel Remza ali ne. Ves jesenski program se je vezal nanj oziroma na njegov predlog, ki ga je dal predstavniku SSJ junija v Pragi. Tako bi že 10. septembra odšli na trening v Rožnov, kar pa je že jasno, da odpade, saj ni nobenega glasu s tem v zvezi iz ČSSR ...« Prav pred odhodom ekipe Triglava v ČSSR pa je tov. Rutar zaprosil te-lefonično vodstvo referata za skoke SK Triglav, da bi poskušal Triglav v ČSSR tudi za jugoslovansko reprezentanco vzpostaviti ponovne stike s češkoslovaško smučarsko zvezo. Novi trener za člane drž. reprezentance je zaradi tega sestavil nov program tre ningov, ki obsega le vadbo na domači plastični skakalnici ln v ZRN. Program je bil potrjen tudi na seji komisije za skoke 8. septembra, naš prispevek pa jc bil objavljen 16. septembra Po teh dveh sejah ni bilo nobenega sestanka organov za skoke, da bi karkoli spreminjali program. Čudimo se, da tov. Rutar spodbija stvari, ki so bile sklenjene na seji nekega organa za skoke, za katere bi moral vedeti kot sekretar SZS. 3. Tov. Rutar se nekam pozno spušča v vsebino članka, ki je bil objavljen v našem listu pred več kot sedmim! meseci. To je primer njegove »ažurnosti«, članke s podob- no vsebino so v februarju objavili tudi ostali jugoslovanski časopisi in RTV, vendar, kot kaže, pa se ni spuščal v vsebino ostalih piscev. Vsi vemo, da je bivši trener Miro Oman prejemal mizerne osebne dohodke, tako nizke, da ne bi za tak denar nihče od trenerjev opravljal to odgovorno funkcijo. Zato je prav, da je prejel po prekinitvi delovnega razmerja s SSJ manjkajoči del sredstev kot nadomestilo za OD, pa najsi bodi to v kakršnikoli obliki. Povsem logično je, da je bil to eden izmed bistvenih vzrokov, da Je zapustil smučarski šport, kot ga je doslej že več oziroma ga bo, če bodo vladali v SZS, vsaj na področju skokov takšni nemogoči odnosi kot jih nfkdar ni bilo, ko je bil trener Lojze Gorjanc. Nesporna je trditev, da pomeni minula sezona padec v kvaliteti naših skakalcev (člani) v mednarodnem merilu in besno tudi v prihodnjih sezonah drseli navzdol, če se razmere v SZS ne bodo uredile. Prispevek tov. Rutarja zaradi tega m