45arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231
Tadej Urh
Lepa starost je starost v skupnosti
Ne pozabi me. Idejna zasnova skupnosti za osebe z demenco na primeru 
prenove vasi Pristava pri Štjaku
Tadej Urh, magistrsko delo 
Mentor: doc. Mitja Zorc, univ. dipl. inž. arh.
Konzultant za področje demence: dr. Vid V. Vodušek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Konzultantka za krajinsko arhitekturo: doc. Darja Matjašec, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Simon Petrovčič, univ. dipl. inž. grad.
Kraj, datum: Fakulteta za arhitekturo, UL, Ljubljana, december 2020
Propadajoč stavbni fond in neustrezno bivalno okolje za osebe z demenco sta dve ločeni problematiki našega časa in prostora, ki ju študija celostne prenove 
zapuščene vasi Pristava pri Štjaku v okvirih magistrske naloge skuša razmišljati hkrati. V vasi iz 19. stoletja si zamisli nov-star prostor za bivanjsko skupnost, 
prilagojen osebam z demenco in drugim starejšim s Krasa in okolice.
Približno 60 praznih vasi v Sloveniji, med katere sodi Pristava, si lahko razložimo 
kot spremembo razmerij v poselitvi krajev. Kljub nizki stopnji urbanizacije pri 
nas (trenutno v mestih živi 50 odstotkov ljudi, medtem ko je povprečje v Evropi 
73-odstotno (SURS, 2015)) je na odročnejših delih države, predvsem v prej-
šnjem stoletju, prišlo do izseljevanja mlajših generacij iz vasi v večja mesta ali 
bližnja lokalna središča, po vojnah tudi čez mejo in dlje. To je privedlo do posa-
meznih primerov krajev, ki so ostali brez stalnega prebivalca. 
Tema praznih vasi je posredno povezana s problematiko praznih stavb, ki so po 
izgradnji in prvotnem namenu ostale brez programa. Pogosti so primeri, ko se v 
zadnjega pol stoletja naselja po površini znatno večajo, čeprav se število prebi-
valcev Slovenije povečuje nesorazmerno počasneje. Naselja, zlasti suburbane 
predele okoli večjih mest, so poselile prostorsko potratne enodružinske hiše in 
industrijsko-storitvene cone, ki so vase pogoltnile okoliška polja (npr. Ljubljana 
in njeni predmestni predeli ter mesta v radiju 30 km, kot so Trzin, Domžale, 
Grosuplje, Škofljica …). 
Če poenostavimo: za enako število prebivalcev ustvarjamo vedno več grajene 
površine, obenem pa znotraj zazidalnih območij zevajo ostanki, polruševine, ki 
čakajo na propad. Ali pa na ponovno uporabo …
Študija primera vzame Pristavo v obravnavo kot tovrsten stavbni fond. Ključno pri 
tem je, da ne gre le za že vloženo energijo v obliki zloženih kamnitih zidov, ki bi jo 
bilo škoda zavreči, ampak predvsem za prepoznavanje širokega nabora kvalitet, ki 
jih ima obstoječa zasnova. Gre za širše merilo okolice, sosednjih vasi, kulturne in 
naravne krajine, dobre dostopnosti, ter za specifične lastnosti vaške zasnove, od 
ulične osi in zasnove domačij do kakovostnih arhitektonskih detajlov kamnite gra-
dnje. Razmislek skuša seči korak dlje od »romantičnega« odkrivanja palimpsesta 
stare gradnje, jo prevesti v stanje »tukaj in zdaj« ter zastaviti vprašalnice kaj, 
kako, zakaj. Obstoječo zasnovo vzame v obdelavo kot »živo« arhitekturo in si v 
skladu s programom življenja nove skupnosti zamisli njeno prihodnost kot eno od 
možnih prihodnosti. A zakaj je v vlogi prihodnosti ravno demenca? 
Ko govorimo o demenci, gre istočasno za možgansko bolezen, za vsakodnevno 
zmedenost v času in prostoru, za stiske posameznika, za čustveno in fizično 
obremenjenost svojcev, za staranje naše družbe, za oblikovanje grajenega oko-
lja ter za svetovni problem, ki bo v prihodnjih desetletjih spremenil ustroj dolgo-
žive družbe. Bolezen nam je poznana že dolgo, nanjo pa se odzivamo razmeroma 
počasi. K temu precej pripomore kar počasnost poteka bolezni same, podobno 
kot nas počasnost propadanja praznega stavbnega fonda uspava pri naši kon-
kretnejši re-akciji. Ker gre pri demenci v veliki večini za bolezen starejše genera-
cije, je ta v diskurzu kakovosti življenja pogosto zapostavljena, saj »tako ali tako 
zaključuje svoje življenje«. Táko prepričanje je v osnovi napačno in krivično. Bi-
vanje starejših ni le bivanje nekega ločenega dela celotne populacije, ampak se 
tiče bivanja družbe kot celote. Pri bivanju pa je ključnega pomena njegova kako-
vost. Starajoča se dolgoživa družba je družba evropske prihodnosti. Če ta trend 
povežemo z glavnim dejavnikom tveganja za bolezen demence – starostjo, je 
nagla rast števila obolenj za demenco samoumevna.
Osamljeni in socialno izolirani posamezniki imajo po izsledkih švedske raziskave 
tudi do 50 odstotkov večje tveganje za razvoj demence, zlasti Alzheimerjeve bo-
lezni, saj so deležni manjše kognitivne in socialne stimulacije, kar pogosto vodi do 
upada kognitivnih funkcij (Sundström idr., 2020). Snovanje skupnosti starejših s 
poudarkom na bivanju oseb z demenco želi stanovalcem nadomestiti izgubo so-
cialnih stikov, jim omogočiti življenje v skupnosti in udejstvovanje znotraj nje. Sta-
novalci, ki so pri močeh, lahko v tem primeru sodelujejo pri številnih vsakodnev-
nih opravilih in po želji pomagajo tudi tistim, ki imajo z dnevnimi opravili večje 
težave. Bivanje in oskrba sta v domeni zaposlenega osebja vasi, ki organizira de-
javnosti, zagotavlja pomoč pri vsakodnevnih opravilih in skrbí za nego, ko jo sta-
novalci potrebujejo. »Vaščani« so razdeljeni v tri gospodinjske skupine s po 6 do 8 
osebami in bivajo v enoposteljnih enotah ter si delijo skupne prostore s kuhinjo, 
jedilnico in dnevno sobo, ki se obračajo na skupni zeleni vrt. Soba, kuhinja in (te-
rapevtski) vrt so trije soodvisni prostori, ki skupaj zagotavljajo optimalen bivalni 
prostor. Ne gre le za dejanske fizične prostore, ki jih je možno klasificirati pod 
»sobo, kuhinjo ali vrt«, ampak za sobo, ki predstavlja najintimnejši del bivanja v 
skupnosti; kuhinjo, ki zajema vse notranje skupne prostore in aktivnosti v njih; in 
vrt, ki predstavlja svobodo gibanja v zunanjem, zelenem prostoru. 
Vsaka skupina ima potek dneva prilagojen glede na lastne želje in potrebe, skupaj 
pa tvorijo vaško skupnost, ki jo povezuje obdajajoč terapevtski vrt z zelenjavnimi 
vrtovi, krožno sprehajalno potjo in skupnimi prostori, ki zagotavljajo možnost 
zdravniške oskrbe in skupnih aktivnosti. Ob zagotavljanju univerzalne dostopnosti 
in ustreznih pogojev za osebe z demenco je glavno vodilo oblikovanja vezano na 
značilnosti lokalnega grajenega in zelenega. Bivanje v vasi je namreč v prvi vrsti 
namenjeno starejšim iz okolice, ki so življenje preživeli v sorodnem podeželskem 
okolju. Na ta način s seljenjem v prenovljeno vaško strukturo Pristave ostajajo v 
njim domačem prostoru, v svetu enakih rastlin in vonja, sorodne arhitekture in 
interierja, kar je še toliko bolj pomembno pri osebah z demenco. Selitev v domove 
je za številne starejše namreč stresna, pogosto se znajdejo v stiski, ko se v tretjem 
življenjskem obdobju nekateri sploh prvič selijo (Sendi idr., 2002). Selitev je še to-
liko bolj groba, kadar gre za menjavo podeželskega okolja za velike primestne do-
move druge generacije, katerih zasnova spominja na bolnišnične trakte večjega 
merila, ki delujejo po togih pravilih funkcionalne izrabe (Imperl, 2012). Taka oblika 
bivanja za starejše predstavlja tuje okolje, ravno občutek domačnosti pa je pri 
zagotavljanju dobrega počutja v novem domu izrednega pomena.
Razmislek se torej osredotoča na dvoje. Po eni strani gre za zapuščeno vas, ki je 
v obravnavo vzeta kot živ organizem in se skladno razvija naprej v eno izmed 
možnih prihodnosti, po drugi strani gre za prevpraševanje o oblikovanju kvali-
tetnega bivalnega okolja za osebe z demenco, o iskanju novih modelov bivanja 
v skupnosti. S tem se vzpostavi alternativna možnost obstoječemu sistemu, 
tako da znotraj dveh glavnih uveljavljenih praks – institucionalnega bivanja v 
domovih za starejše in bivanja na lastnem domu – išče novo, srednjo pot, pri 
tem pa nadaljuje življenje zapuščene vasi, ki ga premisli znova. 
46 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231
Viri 
Statistični urad RS (2015). Svetovni dan prebivalstva. Pridobljeno 21. 8. 2020, s: https://www.stat.
si/StatWeb/News/Index/5314
Sundström A, Adolfsson AN, Nordin M, Adolfsson R. (2020). Loneliness Increases the Risk of All-
Cause Dementia and Alzheimer's Disease. J	Gerontol	B	Psychol	Sci	Soc	Sci. Pridobljeno 21. 8. 2020, s: 
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31676909/
Imperl, F. 2012.	Kakovost	oskrbe	starejših	–	Izziv	za	prihodnost. Logatec, Seniorprojekt d.o.o.
Sendi, R., Černič Mali, B., Jakoš, A., Filipovič, M. (2002). Stanovanjske	 potrebe	 upokojencev	 in	
drugih starejših oseb. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS.
Alternative za lepo starost
315 MSL
310 M
SL
320 MSL
330 MSL
308
316
314
313
312
311
309
317
318
319
321
322
323
326
329
327
332
333
1 4
7
9
11
12
13
14
15
10
8
6
3
2
5
1 > prostor za duhovno oskrbo; 
2 > prostori za hišnika; 
3 > pritličje (p) ambulanta, nadstropje (n) fizioterapija; 
4 > (p) kavarna, družabni prostor, (n) delovna terapija; 
5 > hiša za obiskovalce; 
6 > vhodni povezovalni prostor s stopniščem 
      in dvigalom gospodinjske skupine (GS) 2 in 3; 
7 > (p) sobe GS2, (n) sobe GS3; 
8 > (p) skupni prostori GS2, (n) skupni prostori GS3; 
9 > (p) sobe GS2, (n) sobe GS3; 
10 > (p) skupni prostori GS2, (n) skupni prostori GS3; 
11 > (p) sobe GS2, (n) sobe GS3; 
12 > (p) sprejemna soba, (n) skupni prostori GS1; 
13 > vhod GS1; 
14 > skupni prostori GS1; 
15 > sobe GS1
Sl. 1: Shema - obstoječe in novo.
Sl. 2: Aksonometrija.
2
< obstoječe
< novo
1
47arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231
27,23
11,44
11,89
6,
14
6,
14
20
,5
1
3,
08
5,25
5,52
12,92
9,02
4,44
14
,2
9
6,44
7,99
7,5 7
,56
4,78
4,73
6,58
5,46
5,42
12,08
4,69 15,94
6
12
12
12
6
3
3
3
4,38
6,25
5,94
7,2
3
7,9
4,72
8,54
4,0
1
7,9
2 6,17
7,32
6,4
8,4
7,78
5,83
4,5
4,65
6,9
terasa GS2
terasa GS1
‘Borjač’
‘Novi trg’
zelenjavni vrtovi
< D
olenje
sadovnjaki
terapevtski vrt
< ‘Na hribu’
sadovnjak
< Mah
niči, do
stop
vinograd >
Hribi >
‘Ob vodnjaku’
‘Ulica’
‘Pod orehom’
terasa GS3
parkirna mesta
gozd
-3,50
-1,40
-1,20
+1,10 +3,80
+4,30
+2,70
+6,10
+4,80
+4,20
+3,60
+1,00
-2,60
-3,20
0,00 =
324 m.n.v.
+0,20
-2,00
gozd
gruča stavb A
GS1
gruča stavb B
GS2, GS3
gruča stavb C
skupek stavb C
gostje
S
62 Situacija, merilo 1:500
Tadej Urh
3
4
5
6
Sl. 3: Ulični fasadi.
Sl. 4: Zračni pogled na obstoječo vas.
Sl. 5: Pristava danes.
Sl. 6: Situacija.
48 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231
Alternative za lepo starost
7
8
Sl. 7: Tloris nadstropja. 
Sl. 8: Tloris pritličja.
49arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231
12
9
Tadej Urh
Sl. 9: V starem delu vasi se nove stavbe na obstoječe prislonijo s hrbta, v novem delu pa so umeščene samostoječe.
Sl. 10: Maketa prenovljene Pristave: leseni volumni = obstoječe, beli volumni = novo. 
Sl. 11: Fasadni pas - shema.
Sl. 12: Fasadni pas.
10
10
11
50 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231
Alternative za lepo starost
13
14
15 16
Sl. 13: Ulica je osrednji prostor srečevanja in prehajanja. 
Nove stavbe so na obstoječe prislonjene s hrbtne strani.
Sl. 14: Skupek obstoječih in novih stavb je z vseh strani obdan 
s terapevtskim vrtom.
Sl. 15: Skupni prostori so povezani v odprt, zračen in svetel prostor, 
ki se odpira proti vrtu.
Sl. 16: Prostor sobe je osrediščen okoli okenske niše.