Ptui 31. decembra 19S7 Srev. LETNIK X, Uprava tn uFednižtvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, ffB PteJ 6tev. МЗ-Т-20в — Ure- juje uredniékj odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov n« vračamo — T telca Maaiboraka tisdcarna — Cena 10 <ün — Letna naročnina 500 din. poDetna ЗВО dBaarjev V ć»s« pífvd iK»voJetnim dnem öiüvek n<»foote 7Л|»ade v neko razanižijenrje. Morda ga privede k temu dejtóvo, da je zopet mi- nilo neko oíKJohje, cas, ki se ne pcvrne nikdar več. Ob tej prilož- noeti potem ugotavlja, ali je bil čas, ki je miniá, koristno in pa- metno uporahljpn, ali bodo za njim ostaii trajiw in koristni s!e- ctovl, aii pa je prešel v preteklost kot obAAje, ki se ga nerad spo- minja. Takšna so navadno novoletna razctišijaaja nas vseh posamez- nikov — matih ljudi, ki se mno-: eo več ukvarjajo z lastnimi drob- nbni prot>lemi in težavami, mno- SK> manj pa premišljujemo o tem, v kakšni meri so te naše drobne težave m problemi od- visni od velikega dogajanja v svetu, od na^M-edovanja ali naza- dovanja tistih sil, ki stremijo k , naipretSai človeštva. , Na pet< k temu cilju so velike ovire. Z zen»eij^e površine še ni zbrisana neprestana vojna ive- Í katere posledica — I oboroževalna tekma — brezduš- - no požira sadove žuljev milijo- nov in milljcnov delovnih ljudi. Ta nevarnost je često celo mno- 90 hupa, kakor si povprečni človek predstavlja. Obstoj OZN äovestva v tem ^oglaán še zda- leč v celoti ne pmnirjule, saj iz- kušnje s Korejo, Egiptom, Ma- džarsko ali Alžirom niso niti ta- ke Ć,'ieč. VelSca¿iski del človeštva živi kljub neshitenemu civilizacijske- mu na|M-edku v n 3katerih prede- Lh sveta v obupni bedi, kakršne si Evropeja pravzaprav niti pred- stavljati ne moremo, brez najpo- trebeejše hrane, obleke in stre- he nad glavo. Mnogo, zelo mnogo ljudi živi Se danes v sponah kolonijalnega jamia in celo tu, pred očmi Ev- rope in vsega sveta, v severni Aîrfici bijejo ljudje obupen boj za svoje tolikokrat svečano pro- klamgrano in že zdavnaj vsem ob!,iubljeno pravico do samo- odločbe. Izredno mnoigo ljudi v svetu še dîiîïee živi pod vplivom zastare- li nazorov o človeku kot pojavu v prirodi, ki ga omenujejo in /ožujv^jo njegovo polno življenje, če si je že ustvaril za to vse ostale pogoje, ali pa ga ti zasta- rel nazori ovirajo, da bi si po- goje ustvaril. Ti in drugI prtAlemi, ki jim človeštvo trenutno še ni kos, so huda ovira hitrejšemu razvoju človeštva, so huda ovira miru in naporom za kulturni in civiliza- cijski napredek. Ob razmišljanju o takšnih raz- mei"ah v svetu, se nehote in sa- mo po sebi postavi vprašanje, ali smo mi, jugoslovanski narodi, ki smo si zapisali na svojo za- stavo parolo, ki poziva na boj za boljše odnose med ljudmi, v tem pogledu storili svojo dolžnost? Odgovor glede tega res ni te- žak, saj nScdo na vsem svetu ne more niti ne podvzema trditi, da besede MIR, KOEKSISTENCA, SOCIALIZEM, izgovorjene toKko- krat iz ust najodgovornejših ju- goslovanskih predstavnikov ш resno zavzemanje za njih, ob vseh prHožnoetih boja za uredi- tev mednarodnih odnosov, niso bile mišljene resno in iskreno. Ob zavesti, da ravno te besede pomenijo najostreJSo negacijo tiatega negativnega, kar smo zgoraj našteli in kar teži še to- liko in toiiko ljudi na svetu, kar predstavlja tako težko oviro splošnemu napredku človeštva, smo lahko srečni in zadovoljni, da je prav naša država tako vi- soko ¿vignila zastavo boja za se- daj že vsepovsod znane, vendar še ne vsepovsod pri;mane pojme, kot je alrtivna koeksistenca, ne- vmešavan^ v tuje zadeve, pri- znavanje enakopravnosti, pravica do samoodločbe. tli^hi, ki so jih jugoslov^ski narodi dosegli v tem boju, so največja s|»odbuda za nadaljnje zavzen»anje v tej smeri in ob za- četku novega leta 1958, ko se odpira pred našimi očmi nov, še prazen, list svetovne zgodovine, vemo popolnoma zagotovo, da bo naš del popisan s čaetnimi in človeštva vrednimi dejanji, da bi MIR, KOEKSISTENCA in SO- CIALIZEM zavladali na vsem svetu, da bi ne bili več skoraj nedosegljiv ideal, pač pa vsakda- nje življenje vseh ljudi vsega sveta. Pod tem igieslom naj velja SRECNO novo LETO 1958 prav vsem, ki so enotni z nami v že- lji in prizadevanju, da bi bil srečnejši vsak dan, ki prihaja, vsalco novo leto pa velikan'áci ko- rak k sreči vsega človeštva. Dedek ftfrez je sapet med nami Za zaključek letošnjega leta je značikio obdobje čakanja in ne- odločnosti, kar je običajno po- sledica večjih diplomatskih sre- čanj. Konferenca Atlantske 2:ve- ze je že za nami, države članice pa še vedno niso jasno povedale, kakšno politiko bodo zagovarjale. Na poslanice, ki jih je poslal predsednik sovjetske vlade Bul- ganin še pred zasedanjem NATO, zapadne države še niso odgovo- rile in sedaj čakajo vsi na odlo- čitev Amerike. Rade bi vedele, kaj bodo storile ZDA v odnosu do Sovjetske zveze, prav poseb- no pa glede razgovorov o raz- orožitvi. Atlantska konferenca pravza- prav ni dosegla tistega smotra, ki ga je hotela doseči Amerika, namreč stremela je po tem, da bi vse zapadne države strnili v napad proti korminizmu. 2^ad- noevropske države pa so poka- zale drugačno stremljenje: hoče- jo jamstvo za mir in pa za raz- orožitev. Toda, sovjeti so poka- zali za vse predloge, ki jih za- padnjaka niso izrazili povsem natančno, zelo malo razumeva- nja. Predlog, da bi se ses+.ali zuna- njd ministri, je Gromiko odbšl, čeprav so sçiomladi to predla;gali prav sovjeti, in vztrajal, da bi se zaradi razorožitve morali se- stati na izrednem zasedanju Ge- neralne skupščine. Iz tega lahko ^lepamo, da se gredo veliike dr- ža.ve pravzaprav slepe miši. Naj- prej predlaga eden, drugi cobije, kasneje, ko predlaga drugi pred- log prvega, zavrne predle^ prvi. Bržda hočejo sovjeti izkorist'ti svojo strateško prednost za to, da bi prisilili zapadni s'Pet na politična kolena. Tako je tudi trenutno stanje. Državniki xigibajo, se posvetuje- jo in predlagajo, verïdar pa v vsem tem ni nič odločilnega. Vse to čakanje vpliva seveda tudi na notranjepolitično življe- nje v posameznih z^>adnih dr- žavah. Francija je pred hrtdo go- spodarsko krizo, če ne bo dobila ustreznega' mednarodnega po^ jila. Vlada rešuje trenutno raje probleme okrog revizije tistave, narr>eeto da bi rešili gos¡podarskl položaj. Cene rastejo, breziposel- nost je vsak dai večja, vkida pa razpravlja. Dogodek tedna je vseksaácsor In- di konferenca solidamosti az^- sko-afrLških dežel. Posamezne delegacije, ki so priäe na kon- ferenco, zastopajo politične siku-' pme, ne pa vlad in zaradi tega marsikateri sklep Ironference ne bo izvedljiv. Predvsem ne bo iz- vedljiv o osvoboditvi vseh kolonij. Da posaroesme đcžawe îtœo ргвн več zadovoljne s kanferenco, ker jo sodijo za nepotrebno, vš— d imo po pisanju mdtjärfceiga tiska, KcMiferenco so oceriiK kot nepo- trebno zbiranje ljudi, ki govori- jo o svojih političnih prepriča- njih. Za prihodnje leto, poseí»© j» januar, lahäco simšamo Tjgotoviti «snovno linijo, ki jo bodo vodile posamezne države. И>А bodo odlašale odločitev o raagovca^ih s sovjeti in ta čas bodo poraibili za- združevanje zapadnih držar. Sovjeti bodo prav tako stali ohi strani,. kajti njihova polîtSca je taka: ponujeno vam токо, toda damo vam je le, če sprejmete to, kar je v njej. Zapednjaki delajo podobno in kako naj se dve ve- lesili zedfneta v osnovnem vpra- šanju o razorožitvi in o prepo- vedi jedrskega orožja. v dvorani upravnega poslopja Tovarne glinice in aluminija Ki- dričevo je poročal direktor inž. tov. Gruenfeld v petek, 27. de- cembra t. 1. na seji delavskemu svetu, da je tovarna izpolnila 26. t. m. letošnji plan proizvodnje glinice 40.000 ton ter s tem izpol- nila dano obljubo, da bo tekom letošnjega leta presegla tudi plan proizvodnje surovega metala-alu- minija, plan bruto dohodka in plan dobička. Poročal je tudi o letoš- njem uspešnem prizadevanju to- varne za strokovno usposobitev čim večjega števila tovarniških de- lavcev za zvanja v stroki proiz- vodnje aluminija — potom 22 te- čajev v Ptuju in Mariboru za 750 prijavljenih. Te seje delavskega sveta se je udeležil v imenu OLO Maribor podpredsednik tov. Lah, v imenu občine in komiteja ZKS Ptuj pa tov, Janko Vogrinéc, Lojzka Strop- nik in Ivan Kranjčič. Tov. Lah in tov. Kranjčič sta čestitala ko- lektivu za doseženi uspeh in s'i jim želela tudi v bodoče nadalj- njih uspehov v proizvodnja alumi- nija. Posebno priznanje sta iz- rekla tehničnemu vodstvu tovar- ne, ki je skupno z delavstvom ob dobro organiziranem delu in bo vedno izpolnjujočem se tehnolo- škem procesu pripomoglo do za- vidnih doseženih uspehov. Vsi člani delavskega sveta to- varne in navzoči sindikalni funk- cionarji so z zanimanjem poslušali predsednika delavskega sveta to- variša Ivana Vebleta, ki je začel sejo, direktorja tov. Gruenfelda, ki je prečital • poročilo, pa tudi navzoče zastopnike oblasti in mir- no sprejeli izrečeno priznanje, ki ga je zaslužil celotni kolektiv. Di- rektor je v poročilu poudaril, da je bilo mogoče doseči take uspehe samo z dobro organiziranim de- lom, znižanjem proizvodnih stro- škov in z izkušenim kadrom, ki mu daje tovarna možnosti napre- dovanja v službi in izpolnitev v stroki s tečaji v Mariboru in Ptu- ju in z izpiti, ki jih je položilo od 72в priglašenih 578. Doslej je do- segla tovarna nad 6,673,000,000 bruto dc^dka in nad 1,600.000.000 din dobička. V zvezi s samim po- ročilom o deseženem uspehu na- vzoči člani sveta niso načenjali nobenega vprašanja in so prepu- stili besedo gostom. Tov. Janko Vogrinec je spomnil navzoče na- zaj na dobo gradnje tovarne in na tiste, ki so bili zaskrbljeni zaradi sposobnosti naših delovnih ljudi v proizvodnji aluminija. Začeli smo jo brez prvotnih lastnih izkušenj. Delavci v Kidričevem so se v raz- meroma kratkem času naučili vsega in danes ob novih strokov- nih izpopolnitvah izpolnjujejo plan. Seja je trajala le 1. uro. Tova- riš Veble se je ob koncu zahvalil direktorju tov, Gruenfeldu in di- skutantom ter je želel vsem čla- nom delavskega sveta mnogo uspehov pri nadaljnjem izpolnje- vanju plana. Ziïomîk za 50-Setnico septembrskih dogodkov Prihodnje leto bo Ptuj proslavil 50. letnico septembrskih dogod- kov 1908, leta. Ob tej priložnosti namerava izdati posebni redakcij- ski odbor, ki ga je imenoval ob- činski svet za prosveto in kulturo kakih 300 strani obsegajoči zbor- nik, ki bi obsegal narodnostne, kulturne in socialne borbe ptuj- skega prebivalstva v dobi med 1848 in 1958 letom. Na vse strani odhajajo po delu, bližnji peš, ostali pas kolesi, avto- busi in vlaki »Kako nameravate po Novem letu?« nas sprašujejo naročniki, bralci in ostali poslovni prijate- lji telefonično in osebno. Pri tem mislijo na dvoje: kako se bo list dalje prebijal in kako bo 1958, leta z naročnino glede na nove gospodarske predpise. Julija 1958 bomo slavili deset- letnico obstoja lista. Ta jubilej bi vsekakor radi doživeli in novih deset let obstoja lista še bolj kot doslej stregli našim naročnikom in bralcem doma in po svetu z lokalnimi novicami z Dravskega in Ptujskega polja. Slovenskih goric ter Haloz. To željo smo sporočili Okrajnemu odboru SZDL Maribor in občinam Ptuj, Goriš- nica, Ormož, Središče in Lešje. Z nobene strani nismo slišali nega- ti^'nega mnenja, pač pa, da so nam pripravljeni biti tudi v bo- doče v pomoč in oporo. Mnogi naročniki so nam že letos plačali naročnmo za leto 1958. List bo torej dalje izhajal in si bo pri- zadeval pridobiti med svoje so- delavce ljudi, ki bodo s kvalitet- nim pisanjem z vseh področij na- šega ustvarjanja in življenja tak del »sedme sile<(, ki je koristen našemu družbenemu razvoju in potreben vsem, ki radi segajo po domačem tisku in radi odkrito povedo javnosti svoje mnnenje. Potrudili smo se tudi do funk- cionarjev »Ptujske tiskarne« s predlogom, da bi »Ptujska ti- skarna« razširila svoje poslova- nje na časopis in založništvo, da ne bi bilo potrebno biti »Ptujske- mu tedniku« zavod s samostoj- nim finansiranjem ali samostoj- no časopisno podjetje, čeprav se tiska list začasno še v Maribor- ski tiskarni. Tudi na ta predlog nismo prejeli odklonilnega odgo- vora. Neprimerno lažje stališče kot sedaj bomo imeli v prihod- njih desetih letih, ko se nam obe- ta v Ptuju strojno Dopolnoma usposobljena tiskarna. V kontaktu 7 naročniki in bralci smo od njih slišali, da bi se težko odrekli skromnega, vendar njihovega li- sta »Ptujskega tednika«. Enako resno kot ostalih vpra- šanj se bomo morali v novem letu lotiti tudi vprašanja naroč- nine. Cena našega lista je bila doslej primerna cenam ostalih lo- kalnih listov in želimo to primer- nost obdržati tudi v bcdoče. Po novih gospodarskih predpisih pri- čakujemo, da bomo občutili, da bodo tovarna papirja, tiskoma in naša unrava plačevale med dru- gim 18 odstotkov prispevka k proračunu Sklepamo pa tudi. da v bodoče podjetja ne bodo mo- ntla žrtvovat- torkih rr^-'íov ra propagando kot si jih želijo ča- 23 nraFcif VOLITVE ZVEZNIH LJUDSKIH POSLÄHCEV Zvezna ljudska skupščina tret- jega sklicanja je 23. decembra ■•957 zakljuciia svoje delo. Pred zaključkom je sprejela sklep o svojem razpustu. Takoj potem je bila seja Zveznega izvršiega sveta in sprejet sklep o rasspisu volitev v Zvezni svet in v Zbc«: proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Volitve ljudskih posäaajcev, ki jih volijo v Svet narodov repu- bliški svet:, bodo pred dnevom, ki bo določen za prvi sestanek nove Zvezne ljudske skupščine. Volitve v Zvezni zbor proizva- jalcev bodo 26. marca 1958, Zvezni svet Zvezne ljudske skupščine bo štel 301 ljudskega poslanca. Zvezni zbor proizva- jalcev pa 216 ljudskih poslancev. V Skrveniji bomo volili v Zvez- ni svet 26 ljudskih poslancev (na 60.000 prebivalcev en ljud- ski poslanec) m v Zvezni zbor proizvajalcev 25 ljudskih poslan- cev. Volilne priprave se začno 1. januarja 1958. leta. sopisi. Tudi ob novih pogojih se bomo morali znajti in zagotoviti listu materialni obstoj, naročni- kom pa dosegljivo naročnino, da bodo zanj radi dali, kar mu gre. Svoj? obveznosti do lista bodo morali izpolniti tudi tisti, ki jih doslej niso v celoti izpolnili. V Č35U, ko bodo vprašanje morebit- ne nove naročnine rešili pri vseh ostalih 1'stih, ga bomo tudi pri »Ptujskem tei^niku« in uoamo. da nam bodo dosedanji naročniki ostali tudi v bodoče naklonjeni. Vsem dcspdaniim naročnikom, bralcem, dep'sn'kom in ostalim poslovnim prijateljem želimo prav SREČNO ix' г^г^гтп T FTO 1958' UHEa/I^clíx v O iN ci'RAVA SirM 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 31. DECEMBRA 1957 Posebna izvedba avtobusa »Pulnma« avtobus za 50 potnikov Speciabia karoserija (furg««) za prevoz mesa na dolgih progh Živ primer napredlia podfetja Pcxijetje »Avtokaroserija« • je živ primer, kako uspešno se lahko razvije neko podjetje, če so v njem ljudje, ki imajo pra- vilen oehe, na kate- re so ponosni. Rezultate je nave- del v izčrpnem poročilu pred- sedrak podružnice tov. Marjan Mesarič. Podružnica je v letošnjem le- tu organizirala seminar za pri- znanje višje kvalifikacije šofer- jem, vrsto strokovnih in politič- nih predavanj, prireditev itd. Utrdiili in razširili so svojo orga- nizacijo. Vse to pK>t¡rjuje, da so našli šoferji v okviru svoje or- ganizacije pravo pKrt za svoje delo in so z dejanj; dokazali, da je njihova dejavnost šiirša kot je skrb za vozila, kakor marsikje zgrešeno menijo. To dokazuje tudi diiploima. ki jo je podružnica nrejela kot ena najboljših v LRS. Občnega zbora se je udeležil predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Janko Vogrinec, ki je izrekel priznanje našemu po- žrtvovalnemu delu in navzoče poizva.1 k še vestnejšemu čuva- nju motornih vozil, dragocene družbene lastnine. Nato je po- delil najzaslužnejšim šoferjem značke združenja, in sicer 3 zla- te. 8 s.rei>mih in 10 bronastih. Za svoje pionirsko delo v organiza- ciji pa je dobil tov. Ludv.k Pšajd še posebno priznanje glav- nega odbora LRS. Nekateri so skeptično gledali na našo organizacijo in mislili, da v njej preganjamo pijance, vendar ie organizacija s svojim delom do4 neroden način utemeljil izstop sekcije iz kluba. To dejanje je resnično izgledalo netovariško, čemur so dali pose- ben poudarek še razni neumestni prepiri. Tokrat pa je tov, Golob- študent iz Gorišnice lepo uteme- ljil to njihovo dejanje. Gorišruca je že dolgo znana, da je zelo de- lavna na kulturnem in športnem področju. Študentje in dijaki pri- rejajo vsako leto dobre kulturne in športne prireditve. Študentje so idejni voditelji vseh teh prire- ditev, v veliki meri pa jim poma- gajo dijaki. Ker pa dijaki po sta- tutu Zveze študentov ne morejo biti člani Ptujskega akademskega kluba, študentje sami pa ne zmo- rejo vsega organizacijskega dela, so sklenili, da bodo ustanovili v Gorišnici kulturno društvo »Štu- dent«, v katerem bodo združeni študentje in dijaki in bodo na ta način lahko v polni meri razvili svojo koristno dejavnost. Če bi že na občnem zboru tako utemeljili svoj izstop iz Ptujskega akademskega kluba, tedaj bi vse- kakor odpadla vsa neprijetna nasprotja. Sicer pa je iz PAK izstopila samo sekcija in so lahko v PAK vsi študentje iz Goriš- nice, ki to osebno žele. Ob zaključku sestanka so štu- dentje naredili še kratek načrt zanimivih in poučnih predavanj, ki jih bo PAK organiziral za svoje člane. V programu imajo tudi ogled Litostroja in Tobačne to- varne. GiSPODIiJSKI K0LËDI1 V vrati šitevianih pufolükacij, ki predek gospodinjstva, je tudi le- tos izdal Gospodinjski koledar. Ker je bila lanska naklada raz- prodana že v nekaj dneh, je le- tošnja naklada povečana na 20 ti- soč izvodov. Da bi bik) ustreženo mnogim željam, ki so jih izrekli naročniki ob lanski anketi, >e letos izdala založba obrazce za gospodinj- sko knjigovodstvo v po- sebnem zvezku na 64 straneh, ta- ko da koledar zaradi prepogoste uporabe ne bo preveč, trpel. Tudii obr&aoi so povsem spremenjeni, zato bo lahko imela gospodinja točen jMregled ne le nad dohodki in izdatki, temveč tudi nad ce- nami in količinami nakupljenega blaga. Za nekatere preglednice, ki so jih gospodinje lani delcNcna, od- klanjale, deloma pa pozdravljale, kakor na primer o izposojenih predmetih, seznam perila, odreje- nega v pranje, inventar, je nave- den samo vzorec in si jih bodo po njem tisti, ki take preglede žele, lahko sami narisali v poseben zvezek. Novi so vzorci preglednic »Kaj moram kupiti v prihodnjem mesecu«, »Proizvodnja in poraba jajc in mleka«, ki bodo ustrezali zlasti kmečkim gospodinjam. Kdor bo obširna in podrobna uvodna navodila temeljito proučil, bo z lahkoto vodil na prvi pogled za- motano knjigovodsko delo. V koledarskem delu, ki obsega 137 strani, so poleg kole- darja zbrani jedilniki, razvrščeni po dnevih z upoštevanjem nedelj in praznikov in po letnih časih. Zlasti važno je, da so pri tem upoštevana tudi sodobna načela o zdravi in pravilni prehrani. Za manj znane jedi so navedeni šte- vilni recepti. Prav tako so po let- nih časih dodana navodila za go- spodinjska dela in dela na vrtu. Tem slede številni in bogato ilu- strirani članki raznih priznanih strokovnjakov z vseh področij gospodinjskega dela. Návajamo samo nekatere naslove: O pravilni prehrani, Kako čuvamo vitamine, Predšolski otrok in njegova pre- hrana, Prehrana starega človeka. Koliko kalorij potrebuje človek dnevno, O dnevni sobi v sodob- nem stanovanju, Za vsakdanjo .ra- bo, Olajšajmo delo kmekčim go- spodinjam, Kako naj se oblačim. Nasveti za gojitev lončnic, Pride- lujmo zelenjavo za zimo, Kolobar- jenje v vrtu, Nekaj o boleznih in o prvi pomoči živini. Naprave m oprema za perutnino. Vzgoja otrok za družinsko življenje. Ne- ga bolnika itd.. . Koledar zaklju- čujejo številna navodila za doma- če pletenje za otroke in odrasle. Novi КП triio 1orior>1r»irni coctnvH ki so jih peTspevali Teme Seliškar, Branka Tancig in Bogomir Ma- gajna. Kljub dvojnemu vezanju in širšemu oibsegu je cena dosegi jti- va vsakomur, namreč 290 din. Gospodinjski koledar naročajte pri CENTRALNEM ZAVODU ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA, v Ljubljani, Miklošičeva 4 ali tele- fon 22-030. Dobite ga tudi v vseh knjigarnah. Za napredek gospodinjstva Dieta pri jetrnih boleznih Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je izdal knjižico o prehrani pri jetrnih obolenjih. Knjižico sta sestavili dr. Božena Zajec-Lavrič in Mari- ja Gams. Dr, Božena Zajec-Lavrič je napisala obširen uvod o samem obolenju jeter, njegovih znakih, o zdravljenju jetrnih obolenj in o prehrani bolnikov, ki bolujejo na jetrih. Medicinska sestra Marija Gams pa je sestavila drugi del knjižice s praktičnimi navodili za dieto pri jetrnih boleznih in pripravila več ko 200 različnih receptov jedilni- kov. Vsem bolnikom, ki bolujejo za to boleznijo, bo knjižica pomenila neprecenljivo vrednost. Zdravnik predpiše bolniku v ordinaciji sa- mo živila, ki jih bolnik sme uži- vati, ne more mu pa svetovati, kako naj ta živila pripravi, da bo- do kljub njihovi majhni izbiri dnevni obroki lahko pestri in okusni. To nalogo pa v celoti iz- polnjuje knjižica »DIETA PRI JE- TRNIH BOLEZNIH«. Prvotno je imel Zavod namen izdati dieto za jetme in dieto za žolčne bolezni v em knjižici. Za- radi obšimosti snovi pa se je odločil, da bo izdal vsako v po- selaii knjižici. »Dieta pri jetrnih boleznih« stane samo 150 din. Naročila pa sprejema Centralni zavod za na- predek gospodinjstva v LjiAljani, TOREK, 31. DECEMSRA 1957 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 7.00—7.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 8 05 30 minut ljubiteljem narodnih in domačih napevov. 8.35 Skladbe Fritza Kreislerja. 9.00 Za- bavni mozaik. 9.30 Slavni virtuozi vam igrajo. 10.00 Napoved časa in poročila. 10.10 Odprite sprejemnik! (izbran spored zabavnih melodij in popevk) 11.Oo Or- kestralni intermezzo. 11.30 Za dom in žene. 11.45 Havajske melodije. 12.00— 13.00 Novoletne čestitke. 12.30—12.40 Kmetijski nasveti — Ing. Polde Zavcar: Ob koncu leta. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda in obvestila. 13.15 v vese- lem pričakovanju (Silvestrovo za naj- mlajše). 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.30 Pa je bno le lepo v tem starem, dobrem letu! (г našim urednikom zabavne glasbe skozi preteklih 12 mesecev). 17.00 Na- poved časa in poročila. 17.10 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič: Cenček in Dedek Mraz. 17.45 Novoletne čestitke. 18.30 Sadovi minulega leta (reportaža). 19.00 Novoletne čestitke. 19.30 Radijski (hiemik. 20.00 Veselo silvestrovanje. 22.tM) Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednM đan. 22.15 Orkestri, ansambli ш solisü Radia Ljubljana se poslavljajo od starega leta. 22.55 Poročila. 23.00 Zad»ji cocktail pred dvanajsto. 23.50 Srečno Novo leto! 24.10—2.00 Zaplešimo v tisočdevetsto- oseminpetdeseto! II. PliOCRAM la torek, dne 31. decembra 1t57 (na valu 202,1 m in 9S,9 niHz) 14.00 Od melodije do melodije. 15.00 Napoved časa, porbčila in vremenska na- poved. 15.101 Ljubljanska kronika in ob- vestila. 15.30—16.00 Zabavna glasba. SIJEDA. DNE 1. lAtiUACM 1958 6.00—8.00 „Za dober začetek" (prvo- januarski jutranji glasbeni spored) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in obvestila. 8.00 Srečno 1958! (novoletne čestitke). 9.00 Mladinska ra- dijska igra — Pavel Golia: Jurček (prva izvedba). 9.45 ,,Pokaži, kaj znaš!" (izbor iz dosedanjih javnih odaj). 10.00 Orke- ster Radia Ljubljana pod taktirko Uroša Prevorška. 12.00 Novoletne čestitke. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Vrtiljak zabavnih me- lodij. 14.00 Poklici ob Novem letu. 14.20 Od zime do zime (slike letnih časov iz glasbenega albuma). 15.00 \apoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- vestila. 15.15 ..Kraguljčki izpod Pohor- ja" (narodne pesmi in napeve igrajo ma- riborski ansambli). 1Ç.00 Novoletna be- seda samoupravljalcev (reportaža). 16.30 ,,Modni atelje 1958" (stare melodije v novih oblekah). 17.00 Razvezana pentlja. 18.00 R?dijska igra — A. Cehov: PoStsr- îeva žena 'Prva izvedba). Režija: Maša Slavčf-va. Nastopajo: lana Osojnikova, Edvard Rregorin, Tože Zupan, Frane Mil- finski. Turii Sonček in Maks Baje. 19.00 Novoletne čestitke. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.0П lanko Gregore: Melodiie rrca (radijska priredba ooerete) 21.00 Marjan Kozina: O muzikantih (ooljudno-znanstve- na razprava). 21.15 Šaljive in zbadljive v besedi in glasbi (priprav'! Rafael Ajlec). 22.00 Nanoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednfi dan. 22 15 Zaplešite z nami! 22.55 Po- ročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Od- daja za tujino (prenos iz Beograda). MESTNI KINO PTUJ predvaja 29. decem- bra t. 1. ameriški barvni film »INDIJANSKI BOREC« in od 31. dec. 1957 do 2. jan. 1958 jugo- slovanski film »ZENICA«. Razen tega predvaja Mestni ki- no Ptuj od 31. dec, 1957 do 2. jan. 1958 na izrednih predsta- vah film »SVETOVNO NOGO- METNO PRVENSTVO«, v času . . do 31. dec. pa serijo mladinskih filmov: »SVINČNIK IN PACKA«, »PRAZNIK NA SMUČEH«, »LO.NČEK, KUHAJ«. KINO MAKOLE predvaja ¡л. ГГ dec. 1957 vojaški film »LJUBEZEN NA BOJIŠČU«, 31. dec. 1957 in 1. ja- nuarja 1958 angleški barvni film »LIDIJA BAILEY«. KINO MAJŠPERK predvaja , .. 'Л dec. ruski film »OTHELLO«. KINO MURETINCI predvaja 28. in 29. dec. mehiški film »POSLEDNJA ŽELJA« in 31. dec. 1957 ter 1. jan. 1958 ameriški film »SASKACEVANc KINO »VEDROST«, M1KLAV2 PRI ORMOŽU predvaja decembra brazilski film »SINHA MOČA«. MESTNI KINO PTUJ, predvaja ▼ ponedeljek 30. dec. 1957 ob 16. uri mladinske filme: »SVINČNIK IN PACKA«, »PRAZNIK NA SMUČEH« in »LONČEK KU- HAJ«. 31. decembra 1957 ob 16. uri; 1. jan. 1958 ob 10 uri; 2 jan. 1958 ob 16 uri: SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO, Jugoslovanski film »ZENICA« bo predvajan 1. jan. 1958 tudi ob 16 uri. Z DGBRQ VOUO To pa res ne gre »Poslušajte, soseda! Nič ni- mam proti, če vaš sin prepisuje naloge od našega. Ampak tega pa ne trpim, da bo našega te- pel, če je naloga slaba!« Resnici na ljubo Pred sodnikom stoji kot priča žena v srednjih letih. »Koliko ste stari?« jo vpraša sodnik. »Opozarjam vas, da go- vorite resnico. Prisegli ste!« »Koliko mesecev?« »Enaindvajset let pa nekaj mesecev,« odvrne priča. Prostovoljec »Kaj ga moraš res spiti še pol litra?« »Moram? Ne. To storim pro- stovoljno!« Opravičilo »Rekli ste, da imate denarja kot plev, v resnici ste pa 'čisto suh. Zakaj lažete?« »Kaj bom lagal! Saj plev tudii Етпаш.« Strao 4 PTUJSKI TEDNIK РТШ, 31. РЕСЕШШЛ, I8S7 Ob Dnevu JLA je razvil predsed nik Občinskega ljudskega odbora PtaJ tow. Janko Vogrinec prapor odreda predvojaške vzgoje Ptuj Gostfe Iz Zagreba so Eiast^pHš E*tujska gamiîàja JLA je letos pripravila za dan JLA pripadnikom JLA, rezervnim oficirjem in osta- lim Ptujčanom prav prijetno pro- slavo s kulturnim večerom v Ti- tovem domu. V goste so prišli v nedeljo, 22. decembra zvečer člani an- sambla hrvatskih narodnih pesmi in plesov »Lado« iz Zagreba, ki šteje 40 članov, večinoma viso- košolcev in visokošolk in nastopa z narodnimi pesmimi in plesi iz vseh predelov Jugoslavije. Nasto- pili pa so ta večer tudi pevci zbo- ra »Obrtnik« iz Ptuja, godba na pihala DPD »Svobode« Ptuj pa je zaigrala himno in splet partizan- skih skladb. Posebno lepo so gostje iz Za- greba odigrali igre iz Srbije, ne- vesinsko oro, baranjske plese, yr- ličko kolo, bunjevačko fantovsko kolo, bosenski ples, banatski mo- ški ples, dalmatinsko kolo in pri- gorske plese. Po vsaki točki je sledil buren aplavz in nekatere točke so na željo gledalcev po- navljali. Zelo posrečeno je bilo tudi petje makedonskih in drugih pesmi. Prvotno je nastopal an- sambel s hrvatskimi narodnimi pesmimi in plesi, postopoma pa se je lotil tudi drugih pesmi in plesov, ter je z nastopi po Hrvat- ski in Sloveniji povsod žel.uspehe, Pred nastopom v Ptuju so nasto- pili v Celju m Mariboru, po novem letu pa odpotujejo v Egipt. Proslava dneva JLA v Titovem domu je zapustila pri vseh navzo- čih globoko željo, da bi prišli več- krat do podobnih gostovanj iz so- sedne Hrvatske in bi bilo prav, da bi prišlo zopet gostovat varaždin- sko gledališče, ki si je že pri prvi predstavi pridobilo publiko. Upaj- mo, da bo ptujska garnizija JLA gornji želji Ptujčanov ugodila, enako pa tudi gledališče v Ptuju s povabilom varaždinskih talijinih umetnikov. Gostom iz Zagreba je na prosla- vi izročil tov. Jože Rojic v imenu Občinskega ljudskega odbora Ptuj v spomin umetniško sliko Ptuja, obenem pa bi izrazil željo, da bi imelo ptujsko prebivalstvo pri ož- nost ponovno videti ansambel v Ptuju, ko se bo vrni! s turneje po inozemstvu. Po proslavi v Titovem domu so se gostje iz Zagreba zadržali v prav prijetnem raznoložen ju v ' Dohiu JLA. Veselilo jih je, da jim je uspe!o takoj vzpostaviti z navzočo publiko prisrčen kontakt in so ji bili hvaležni za izkazano pozornost z aplavzom, navzočemu predsedniku občine pa za prejeto umetniško sliko. Uspehi naših kolektivov Kako dela kolektiv Mlinskega [»odjetja Podjetje zap>osluje skupno 45 ljudi. Ti so opravili v letu 1957 sledeče: izmleli 700 vagonov zr- nja in izdelali iz tega 175 vago- nov bele moke, 385 vagonov kruš- ne moke in 130 vagonov otrobov. Naložili mcke in razložili zrnja 750 vagonov. Če bi ti vagoni pri- speli v Ptuj naenkrat, bi bil to 7 km dolg vlak. Obrat-mlin št. 2 Ptuj je izvr- šil letni proizvodni plan 13. de- cembra 1957. Obrat-mlin št. 1 Ptuj je izvršil letni proizvodni plan 20. decembra 1957. Septembra 1957 je na obratu št. 1 Ptuj začelo graditi tx)djetje novo čistilnico za zrnje. Povečali so zgradbe in montirali nove, za to potrebne stroje. Montirali so tudi novo pralnico za pranje zrna. Namesto prejšnjih lesenih odvodnih in dovodnih cevi so na- peljat! i pločevinaste, ki so ličnejše in pi-aktičnejš.? ter sigumejše proti požaru. Tja. obrat je to ve- lika nndobitev, saj je postal s tem sfKJSoben izdelovati najkva- litetnejšo moko. Čistilnica je v pogonu od dne 19, dec, 1957. Kolektiv podjetja se zaveda svojih dolžnosti do skupnosti. Želimo mu novih uspehov v letu 1958! Kako nanredufe MSekarncj v Ptuju Prva leta po osvoboditvi je lahko zbral in predelail obrat Mlekarne dne\'no 1e kskih 6C001 Želeiničori! so ©prcsvill рошешђпз delo! Po osvoboditvi je prevzel ko- lektiv Železniških delavnic v Ptuju skoraj popolnoma poruše- ne objeikte in uničene stroje. Z vztrajnim in požrtvovalnim de- lom je uisp?lo kolektivu usposo- biti delavnice za popravilo želez- niških vagonov. S podjetjem so se gradili tudi novi tehnični ka- dri, Železničarjem je že od ne- kdaj pripadala v Ptuju zelo гуо- membna politična vloga. Tudi danes so a¡ktivni tako v svoji sin- dikalni organizaciji kakor v raz- nih dnižbenih občinskih organih in društvih. V Dodjetju bo treba rešiti še marsikatero vprašanje v zvezi z zdravstveno zaščito delavcev, prehrano in organiza- cijo dela. To pa ob pomoči ob- činskih organov in nadaljnji de- lovni prizadevnosti kolektivu Že- lezniških delavnic ne bo težko, saj so tudi doslei izvršili z vso <>đgovomostjo tudi najtežje na- naloge. Kolektivu žedimo v novem letu 1958 nove uspehe in zadovoljstva v ugodnejših življenjsikih ркздо- iih! mleka, kar je bila i>osledica zelo nizkega števila in razmeroma nizke mlečnosti molzne goveje živine, V naslednjih letih se je stanje živinoreje vidno -zboljšalo, tako da je bilo treba zaradi znat- no večje proizvodnje mleka v ptujski okolici razširiti obrat, Z investicijo 72 milij'onov din je bilo mogoče Mlekarno tako raz- širiti, da je lahko sprejela dnev- no 20.000 1 mleka. Količine mleka so z razvojem živinoreje pri nas rsstle: leta 1954 je predelala Mlekarna 1,800.0001 mleka, leta 1955 2,800.000 !. leta 1955 3 mili- jonov 200 tisoč litrov, leta 1957 3,500.000 1. Mlekarna je začela izdelovati iz mleka kazein, ki ga je bilo treba dotlej uvažati. Lani je na- jelo podjetje kredit v višini 20 milijonov din za nadaljnjo razši- ritev proizvodnje. Kredit bo shi- žil za nabavo novih strojev za iz- delovanje plastične mase, ki jo je bilo treba doslej prav tako uvažati. S tem bo prihranilo pod- jetje družbi ca, 200.000 dolarjev letno. Omenjene uspehe je lahko do- segel kolektiv le s prizadevanjem celotnega delavskega kolektiva. Vodstvo podjetja je lx)leg tega skrbelo za stalni strokovni dvig svojih kadrov z brezplačnim šo- lanjem v mlekarski stroki. To je drugi in prav tako pomemben pogoj za nadaljnjo rast podjetja. Kodektivu Mlekarne čestitamo k doseženim uspehom z najbolj- šimi željami za novo leto 1958! Mep^di In varfioil prometa Vsakodnevno srečujemo na na- ših cestah dvokolesa s pomož- nim motorjem, al; kakor jim pra- vimo, »mopedi«. Ta vozila uspeš- no nadoméščajo navadno kolo, saj so hitrejša, vožnja je udob- n'^iša in cenena, saj potrošijo zelo majhno koMčinno goriva. Za vožnjo z mopedom ni potrebno vozniško dovoljenje, niti ga ni FKDtrebno tehrcčno pregledovati kaikor ostala motoma kolesa. Da- nes vozi moped »staro In mlado« od 12-letnega fantička do prilet- ne ženice. Moped postaja tudi na našem področju redno vozilo, vsakda- nji pa problem prometne varno- sti. Kot koristnik ceste je dolžan mopedist upoštevati cestno-pro- metne predpise, poznati cestno- prometne znake, pravilno voziti na križiščih itd. To je njegova dolžnost, čeprav za vožnjo z mo- pedom ni potrebno vozniško do- voljenje. Mopedist, ki povzroči prometno nezgodo ali krši pro- metne predpise, kazensko odgo- varja, če pri nezgodi kdo trpi škodo. Statistični podatki kažejo, da se množijo prometne nezgode mopedistov. Vedno več je njiho- vih prekrškov, pa tudi težjih prometnih nezgod. Vemo, da razvije moped brzino 50 in več kilometrov na uro. Pri takšni brzin: je na križišču o4» nepra- vilni vožnji nemogoče pravočas- no zavreti in preprečiti nesrečo. Avto-moto društvo E4tij je o teh problemtih že večkrat raz- pravljalo ter sklenilo poučiti mo- pediiste in kolesarje o najosnov- nejših pojmih s področja cestno- ppometnih predpisov. V ta namen pripravlja AMD Ptuj kratek tečaj cestno-pro- metmh predpisov za mopedkste, kolesarje m druge, ki žele varno voziti v naraščajočem pnametu. Tečaj prične v nedeljo, 5. ja- nuarja 1958, ob 9. tHni, v prosto- rih AMD Ptuj (pri kimi) in bo brezplačen. Nadaljnji čas in kraj tečajev bo objavljen v »Ptuj- skem tedniku« po dogovoru z in- teresenti na prvem tečaju. Naj ne bo nobesïega mopedi- sta, ki se tečaja ne bi udeležil, saj s tem koristi sebi in skup- nosti in doprinese svoj delež k va-mosti prometa. V. K.' Delavci, niihova strokovna sposobnost in napredovanja Iz programa dela Občinskega sindikalnega sveta Ptuj za leto 1958, ki je bil predložen v ob- ravnavo in sklepanje občnemu zboru v nedeljo, 22. decembra t. 1. bodo lahko sindikalni funkcionarji v vseh delih občine našli dovolj resnih pobud za svoje delo. Di- skutanti so poudarili, da je v sin- dikalnih organizacijah kopica ne- rešenih problemov v zvezi s skrbjo za delovne ljudi, za njihovo delo v obratih, za njihovo zdravje in življenje, za njihovo strokovno sposobnost itd. V poročilu tov. Po- točnika o letošnjem delu Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj je bilo navedenih več organizacij, ki uspešno delajo, pa tudi takih, ko- lektivov, ki imajo do sindikalne organizacije slab odnos. Občni zbor Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj v nedeljo, 22. de- cembra ni bil le obračun letošnje- ga dela s poročilom predsednika in drugih funkcionarjev in suho- parnim sklepanjem o programu bodočega dela, temveč resen ob- račun z vsemi dosedanjimi sla- bostmi, napakami in neuspehi, ki se v bodoče ne bi smeli ponavlja- ti. Bilo je sicer precej kritike na račun nedelavnih sindikalnih orga- nizacij pa tud; na račun zdrav- stvene službe, skrbi za bo'nike, stimulacije delavcev delavskega izobraževanja in napredovanja, odlikovan j in podobno, vendar so bili ob koncu vsi duhovi pomir- jeni, ker so prizadeti navzoči na vprašanja odgovorili in tudi ob- ljubili kritična vprašanja raziskati in dati javnosti z ugotovitvami pojasnila. Poleg graje bi bilo potrebno omeniti vrsto pohval v korist sin- dikalnih organizacij, ki so tekoče seznanjale svoje članstvo o go- spodarskih problemih v državi in v podjetju in ki so se brigale za napredek svojih ljudi v vseh ozi- rih, v podjetju in v privatnem življenju. Skrb za nje v delovnem in prostem času ne ostane brez uspehov. V glavnem je zbor priporočil DPD »Svobodi« Ptuj. da bi skupno z Občinskim sindikalnim svetom I4uj organizirala tečaje za delav- ce, ki želijo izpopolniti svoje stro- kovno znánje in opraviti razne iz- pite za polkvalificirane, kvalifici- rane in visoko kvalificirane delav- ce. Navzoči zastopnik »Svobode« Ptuj tov. Koren, pa tudi zastop- nik republiškega in okrajnega sindikalnega sveta tov. Martine in Košenina sta obljubila podpirati vsa prizadevanja občinskega sveta Ptuj za politično in strokovno usposabljanje delavcev. Novoizvoljeni odbor je obljubil izpolniti sprejete sklepe zbora ob pomoči agilnih sindikalnih funk- cionarjev organizacij m bo rad sorejemal njihove predloge pe tud' poročila o njihovih uspehih in težavah. Pogled na del izvozne vlake, ki jo je izdelala »Dravinja«, da bi olajšala in pocenila izvoz lesa iz nedostopnih iarkov. Kostanjevi panjevski gozdovi v Halozah niso redki in zek> dobro zadovoljujejo potrebe po razno- vrstnem 'esu za (domačo uporabo in tudi za prodajo. PTW7. 31. DETEMBRA IÇ,^ PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Na žeijo esperaotistov — naših hraicev objavljamo se 2 del se- stavka tov. J. Š., ki ga prej nismo mogli objaviti. ROTTERDAM Promet je /.ek) živahen. Ceste so brezhibne po celi deželi. Glavne ceste so razdeljene na več cestnih predelov tako, da vozi avto po enem, av-lobus po drugem, tovorni avto po tretjem predelu. Tudi pešci in kolesarji niso pozabljeni. Med temi pre- deli se belijo črte, ali so ozki traki tra\^, v bližini mest celo grmičevje ali drevesa. V mestu imajo pešci prednost pred vo- zali. Ulični policist ima težko odgovorno službo. Na večjih križiščih stoji visoko nad cesto v svoji stekleni kabini, opazuje na strani, žvižga ter daje svetlobna znamenja. Tako le od 5. do 6. ure popoldan sem vi- dela pri važnih križiščih čakati dolgo vi^o raznih vozil v dvoje, celo v četvero. Vseh čakajočih vozil nisem mogla prešteti, a si- gurno jih je bilo preko sto. Iz mestnega hrušča hitijo ve- lemeščani zelo radi iz mesta. Tudi mi esperantisti smo skup- no obiskali priljubljeno rotter- damsko morsko kopališče Kook van Holland. Z loicalno železnico, seveda električno, kot so električne proge po celi deželi, smo prišli v eiii \ixi tja. Tudi ladja vozi tja večkrat na dan. Na obali je pravcati živ-žav, saj je ko- palcev na tisoče. Povsod je sam lini pesk. Ta pesek je nakopi- čen ob celi obali v veliki širini in višini, da izgleda kot hribov- je. To so naravni zidovi peska, katerega prinaša veter in plima k obali. So kot obrambni zidovi, da morska voda n.e poplavi de- žele, saj je polovica Nizozemske pod mor^im nivojem. Na te nasipe nasa j ajo razno grmičev- je, da veter peska spet ne od- nese. Taki nasipi so marsikje narejeni umetno. Na otokih je ta primer. Tam se je pred leti pripetila tista strašna nesreča, da je morska voda prodrla ta umetni nasip, poplavila skoraj ves otok ter zahtevala na tisoče človeških žrtev. Obiskali smo tudi svetovno znano morsko kopališče Sheve- ningen blizu Haga. Je zelo veli- častno. Le odprto morje se raz- prostira v nedogled. Nobenega otočka ni v bližini. Ladja pri- haja iz daljave, kot da bi se polagoma dvigala iz morja sa- mega. Ob obali je hotelov na stotine, tik ob morju pa polno šotorov in pletenih kolib. Ne- kateri ljudje žive v teh šotorih dan in noč, tam si kuhajo na malem praktičnem samovarju. Vrstijo se mnogoštevilne pro- dajalne z jestvinami. Priljub- ljena pijača je ruski čaj brez sladkorja. Kot nacionalna jed se prodaja topel, na rezine zre- zan in na olju preprečen krom- pir, polit z majonezo. Alkohol- ne pijače maiokdo uporablja. V Haagu smo pogledali tudi v palačo miru, kjer je medna- rodno sodi.šče. Palača je bila dograjena 1913. leta. Iz vseh de- lov sveta so takrat prispevali denar in darila: slike, preproge, svilo za pre\'^leke, dragocene vaze, mahagonijevo pohištvo itd. Cudovitost Haaga je takozvano miniaturno mesto. V miniaturi vidite cela mesta, železnice vo- zijo, mlini se vrte, po lepih par- kih teče voda, brizgajo vodo- meti. Pota so tako zvita, da ra- bite 2 uri, preden se izvijete iz njih. Še bolj čudovita je v tem mestu takozvana »Panorama«. V navadni mestni hiši greste po nekakih stopnicah navzgor. Na- enkrat se na vrhu odpre čudo- vit razgled na vse strani mosta, kot je bil leta 1830. Slikar Mes- dag je takrat .slikal vso okolico in slike namestil tako, da va- rajo oko. Morje se vidi v da- ljavo, kot da je resnično, a stav- ba, kjer so te slike nameščene, ima le 35 m krat 120 m v pre- meru. Kdor gre v Haag, naj si to ogleda. Rotterdamsko pristanišče je za New Yorkom največje na svetu. Videli smo velikanske ladje. Promet se vrši v raznih pristaniščih, saj je mesto polno umetnih in naravnih kanalov — reke Rene (Rhein), ki se na Ni- zozemskem razcepi na številne vodne veje. Ne imenuje se tu več Rena, nego Maas. Vsled pomanjkanja dreves je Rotterdam precej monoton. Bližje srcu, navajenem gozdu in zelenju domovine, je nam ju- goslovanskim esperantistom bil Amsterdam z bolj zeleno vege- tacijo. Amsterdamčani pa tudi znajo poudarjati lepoto teh dre- ves v mestu, jih izkoriščati v okras mesta za tujsko prometno propagando. Zvečer, ko žari ves Amsterdam v morju luči, ko po vseh kanalih mrgoli žarnica pri žarnici, ko so vsi mostovi kot blesteči trans^^arenti, ko vozijo male motorne ladjice potnike po vseh teh razsvetljenih kana- lih kot gondole v Benetkah, te- daj so tudi drevesa umetno raz- svetljena. Razsvetljujejo jih pod grmički skriti reHektorji, da trepetajoče listje blešči kot na- rejeno iz zlata. V Amsterdamu sem obiskala tudi deželni muzej. Občudovala sem slike raznih znanih nizo- zemskih slikarjev starejše in novejše dobe. Rembrandtova slika »Nočni čuvaji« je izpo- stavljena v posebni sobi. Pred njo so klopi, kjer ljudje v za- maknjenost in z občudovanjem presedi jo dragocene minute. Sli- ka je tako dragocena, da ima svojo lastno varnostno napravo. V primeru nevarnosti se jo lahko pogrezne 35 m globoko v zemljo. Narod ljubi tega umet- nika in je ponosen nanj. Kar čudila sem se s\'oji znanki spremljevalki, s kako goreč- nostjo je govorila o njem, kako je bila podkovana v njegovi biografiji, koliko mi je znala pripovedovati o njegovih delih. In vendar je bila to le žena nižjega železničarskega nastav- ljen ca. Holandska je industrijska de- žela. Med vojno je mnogo pre- trpela. Rotterdamsko sodišče je bilo skoraj docela poi-ušeno, oziroma je vsled bombardiranja zgorelo. Zdaj se tam vrste tem lepše zgradbe. Stanovanjski bloki v okolici so moderni, svetli, pročelnc ste- ne so skoraj celotno iz stekla. Stopnišče se ne nahaja v zgrad- bi, nego je prizidano. V prede- lih, kjer je teren pod morsko višino, hiše nimajo kleti. Za ve- like stavbe zabijajo masivne ce- mentne pilote v zemljo tako go- sto drug zraven drugega, da tvorijo takorekoč kletni zid. Vendar ima Holandska dobro razvito živinorejo, sadjarstvo ter se bavi v okolici Haarlema z vzgojo cvetlic, zlasti tulipa- nov. Tam se razprostirajo pro- strana polja, travniki, ki so vsi prepreženi s kanali. Na teh travniških oddelkih se pase pol- no rogate živine. Večjidel so to krave s črnimi lisami. Stalno so na prostem — dan in noč v dežju ali celo v prvem snegu. Sele ko pritisne mraz, se jih zapre v hleve. Vsa živina je strogo selekcionirana. Tudi ko- koši — Leghorn. Hranijo jih z zmletimi ribjimi ostanki, z otro- bi in pšenico. Toplo, suho po- letje ne traja dolgo, pa še ta- krat vsak čas dežuje. Dasi je torej podnebje na splošno ne- prijazno, je vsled mnogih pa- davin rast trave in vegetacija na splošno zelo bujna. Zato pri- delujeio najkvalitetnejše sadje: jabolka, hruške, slive, marelice in češnje. Letos so vsled po- mladanskega mraz^ Holandci pretrpeli milijonske izgubo le pri sadju. Dežela nima rud, a kot ob- morska pokrajina ima dobro razvit čut za trgovino. Prebi- valstvo se stalno množi in je Nizozem.ska najbolj gosto nase- ljena pokrajina v Bvropi. Zato država skrbi za pridobitev nove zemlje, zlasti odkar ,te izgubila kolonije. V m.orje zidajo nasipe, močne zidove, jih zaokrožajo, spajajo z zemljo. Na ta način zajamejo velike količine morja, ki ga nato izčrpajo, v enem letu osušijo ter tako dobijo visoko pridobitno zemljo. Sčasoma bo- do na ta način zajezili, oziroma pridobili za poljedelske svrhe vse morje med amsterdamskim polotokom in južno-vzhodno ce- lino, saj je to morje v celotnem velikem zalivu že zajezeno in po tem jezu pelje že železnica od strani celine na amsterdam- skih polotokih. Postopoma se ta zajeta morska voda v tem zalivu z novimi nasipi obkoljuje in izsušnje. Delo bo predvi- doma končano že drugo leto. Naj končam z besedami dr. W. Dresa, ministrskega pred- sexJnika Nizozemske, ki nam je kot veren in iskren sobojevnik našega pokreta položil na srce nalogo, da vztrajno pridobivamo nove somišljenike in širimo idejo mednarodnega bratstva po celem svetu. J. Š. Rotterdamsko pristanišče V današnjih časih napovedujejo vreme meteorologi na podlagi stanja vremena v raznih krajih, zračnih tokov, temperature v zračnih plasteh itd. V preteklosti se je človek, prav tako kakor da- nes, zelo zanimal, kakšno bo vre- me. ker je uspeh kmečkega dela pa tudi druga človekova dejav- nost odvisna od vremena. Koliko koristnih prireditev je onemogo- čilo slabo vreme! Koliko potovanj je otežkočalo! Včasih so neurja, ki jih človek ni predvideval — terjala celo smrtne žrtve in jih terjajo še dandanes. Ko v preteklosti ni bilo me- teoroloških postaj, človek ni bil o bližnjem vremenu prav nič po- učen. Zatekal se je k stoletnemu koledarju, ki je na{X)vedoval vre- me in pa k oblakom, k vetrovom, ki so še danes v majhni meri na- povedovalci vremena. Ljudstvo pa je po stoletnih iz- kušnjah zapisalo veliko vremen- skih prerokovanj v obliki rekov. Nekaj takih posredujemo našim bralcem. Sami bodo presodili, v kolikor držijo. Januar - Prosinec Kakršno vreme bo na prvi dan, takšen bode tudi veliki srpan, suh ali moker. Če prosinca grmi, slabo vreme sledi. Če prosinca ni snega, to ga mali traven da. Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka! V prosincu toplota — v sveča- nu mrzlota. V prosincu zelena ledina, slabo se bo p'"štala živina. Februar - Svečan Ako preveč toplo svečana, ma- litravna še počiva hrana. Ako pa svečana mraz, mali- travna se poti obraz. Če konec svečana sever brije, dobre nam letine up zašije. Če v svečanu mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži.. Rajši vidim svečana na polju vol- ka, nego tamkaj hoditi v srajci moža. ...vztrajnost? — Ob veliki po- cenitvi blaga čakati na znižanje cen blaga. ... nesramnost ? — Nadlegovati birokrata tako dolgo z obiski, do- kler ti ne reši vloge. ... genialnost ? — Pripovedovati ljudem vedno eno in isto stvar tako, da ss jim zdi vedno nova. ...plemenitost? — Pustiti na- takarja, ki se je pri računu zmotil v tvojo korist za 20 dinarjev, da se pri vračanju drobiža zmoti v s\'ojo korist za 10 dinarjev. ...načelnost? — Ugovarjati tu- di človeku, od katerega je odvisno tvoje napredovanje v službi ali povišica plače. ...škodoželjnost? — Če mo.ški, ki ima hudo sosedo, seznani svo- jega prijatelja s svojo sestro. PARTIZANSKI SEJEM Intendanti Gubčeve brigade so nekega jutra obiskali pri- jaznega kmeta v Brezjah pri Trebelnem. Mož, ki je imel dva sina pri partizanih, je po- vabil borce k topli peči in jim ponudil žganja. Zunaj je ostal le h kostanju privezan vol, ki so ga intendanti zaplenili pri nekem belogardističnem kmetu blizu Novega mesta. îAli ste bili spet na sejmu?« je smehljaje vprašal kmetic. >Tako kaže!« je priirdil vodja in zvrnil šilce žganja. »Pogosti so vaši sejmi,« se je pošalil mož. »Pred vojno je bil sejem v Novem mestu vsak po- nedeljek, vi ga pa imate vsak dan !« >Ja, mi nimamo pratike, pa si ga naredimo kar po potrebi.« NI BIL IZBIRČEN Nekoč se je obveščevalec Ivan ustavil v neki kmečki hiši, kjer so ravno klali pra- šiča. Razumljivo — dali so mu veliko krvavico in z največjo slastjo se je spravil nad njo. Ko pa so mu čez nekaj časa ponudili še kos kruha, je z na- smehom odgovoril: »Sicer ni- sem izbirčen, toda klobasa je tudi brez kruha dobra...« NE PROSI »Ljubica moja, povej, ali sem jaz prvi moški, ki te je prosil za pcJjub ?« »Seveda! Vsi drugi so mi ga ukradli!« Marec - Sušeč Ako sušca grmi, dobra letina prihiti. Če sušca dolgo sneg leži, to se- tev prav močno mori. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bode poleti toliko manj do- bila. Če sušca se da orati, aprila bo- de ti jokati. Kar že sušca zeleni, rado se še posu.ši. Kolikor megle sušca je, ti^iko poleti dežja gre. Äpril - Malí traven Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč. Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto napoveduje. Če malega travna grmi, slane več se k-met ne boji. Če sušca sneg kazi, malega travna gnoji. Malega travna jasno in lepo, na veliki traven toliko huje bo. Maj - Veliki traven če dvanajstega sonce peče, sladko vince v klet poteče. Dvanajsti, trinajsti, štirinajsti so ledeni radi vsi, če pa prej sla- ne bilo ni, pvozneje ne bo mrazilo. če sušeč suši, april deži inrnaj- nik hladi, kaste, omare in sode polni. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in sena. Trta če v polni luni cvete, pol- ne, žlahtne grozde obrode. Velika travna mokrota, malega srpana suhota. Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet tisto leto bo žejen in lačen. Junij - Rožnik če bo lepo prvega dne, km.etje se dobre letine vesele. Kakor je vreme kresnic (24.), tako bo tudi žanjic. Če v dežju trtni cvet, malo teče vina v klet. Rožnika mrzlo d anje, slabo vino in panje. Kakršno vreme rožnika, tako bode zopet grudna. Julij - Mali srpan Drugi dan malega srpana lepo — tudi še štirideset dni bo tako. Drugi dan malega travna grdo, tudi še štirideset dni bo mokro. Kakor se kaže na ta dan (10.), tako bosta mali in veliki srpan. Na nebu bela megla tega dne (25.), prihodnjo hudo zimo na- pove. Je tega meseca presuho — ostane grozdje prav drobno. Avgust - Velflcl srpan če drugega bo vročina, huda bo prihodnja zima. Kakor zadnji srpan vremeni, tako cela jesen drži. Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Sonce srpana grozdje meči, z medom-naudana ajda diši. Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi. September - Kimovec Kakor bo prvega kazalo — bo- de celi mesec ostalo. Kadar prve dni kimovca prav pogosto grmi, k letu obilo bo tepkovca, pšenice, rži. Kakršen kimovec — takšen su- šeč. Oktober - Vinotok Ako zgodaj listje z drevja pa- de, njive so rodovitne rade. Če hrast še listje obdrži — bo- de mraz vse zimske dni. Če zima spočetka ne piha. rada z repom udriha. Vinotoka če zmrzuje — prosin- ca odjenjuje. Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje. Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. November - Listopad Listopada zmrzlina, to je sve- čana ne bo, listopada južnlna, bode svečana zmrzlo. Če mokro zemljo sneg pokrije, malo bo prida za kmetije, če f» sneg na suha pade tla, mlatič in žanjica se smejeta. December - Gruden Ako grudna bliska in grmi. dru- go leto vetrov dosti buči. Če zmrzlo zemljo sneg zapade, snopja bode velike sklade. Grom in blisk o zimskih kva- trih, huda zima bo pri vratih. Mnogo snega, mnogo sena. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Veter dvajsetpetega obeta, do- sti sadja druzga leta. V. 4.000 LET stara drevesa v gorah vzhodne Kalifornije so našli več kot 4.000 let stare bo- rovce. Drevesa je našel den- drokronolg dr. Schulman, ki je eden izmed redkih strokovnjakov za določanje starosti dreves in za ugotavljanje vremenskih okoliščin v preteklih stoletjih po gostoti ožilja. Borovci so vsaj 900 let starejši od najstarejše znane sekvoje, ki je doslej veljala kot najstarejše drevo. Našli so tri takšne Metu- zaleme. Eno je vsaj 4.100 let sta- ro, drugo vsaj 4.050, tretje pa vsaj 4.000 let. V bližini raste še vrsta takšnih borovcev, starih okoli 3.000 let. Drevesa rastejo okoli 3.000 metrov visoko. Visoko starost povezujejo z iz- redno počasno rastjo dreves. Naj- starejše drevo je komaj okoli me- ter debelo in .samo pet ah šest metrov visoko. Stare sekvoje, okoli 1000 let mlajše, imajo več kot tisočkratno količino lesa. Krogi ožilja so izredno občutlji- vi za vremenske spremembe. Pri- čakujejo, da bodo s pomočjo dre- ves dobili dragocene podatke o vren>enu v zadnjih tridesetih sto- letjih. »Čeprav je verjetno, aa smo našli dreves^, blizu zgornje starostrte meje, je prav mogoče, da obstajajo še drevesa, ki so vsaj za nekaj desetletij, če ne več starejša«, se konča poročilo den- dgoiqaftPQtofla. № goročilih ari- zonske unierze so strokovnjaki doslej raziskali že večje število dreves, za katera so krajevni pre- bivalci trdili, da so stara tisočlet- ja. Blizu Mexico Cityja so pregle- dali drevo, ki naj bi bilo staro 6 tisoč let. Strokovnjaki so ugotovi- li, da je staro blizu 2 tisoč let. Najstarejše znanstveno »oce- njeno« drevo je bila doslej orja- ška sekvoja v Kaliforniji. Toda sedaj je ta sekvoja mladenič ko- maj 3.200 let star. Borovec, ki so ga našli sedaj, je bil že skoraj tisoč let star, ko je bila sekvoja še nebogljena mladika. Po dosedanjih raziskavah skle- pajo, da je bilo v Kaliforniji tri- najsto stoletje izredno suho, šti- rinajsto pa izredno vlažno. Еђ-i- merjava ožilja med prejšnjimi stoletji in sedaj tudi kaže, da je za zadnje stoletje značilno izre- dno nenavadno vreme. ŠEF POSTAJE JE TOŽIL PAPAGAJA šef postaje Santa Fe je tožil papagaja svojega soseda, ker je tako točno oponašal njegov žvižg, da so vlaki odpeljali predčasno. Sodišče je papagaja in njegovega gospodarja osvobodilo vsake od- govornosti. ker se mora po pra- vilih železnice šef postaje poleg piščalke poslužiti tudi vidnih zna- kov, da bi vlakovodja vedel, kdaj mora odpeljati. STAVBA, KI \m UMQ OKEN V glavnem mestu Japonske, To- kih, so zgradili veliko moderno stavbo z 10.000 okni. Okna so raz- vrščena na tej veliki zgradbi v obliki rešetke in so prekrita z okusno izdelanim cvetjem iz ko- vanega železa. Stavba je najno- vejši model japonskih arhitektov, ki poskušajo združiti sodobno ar- hitekturo z japonskimi tradici- jami. MRAVUA JE TUDI KORiSTNA čeprav nam mravlje po vrtovih in domovih delajo škodo, so v gozdovih zelo koristne, ker se pre- življajo z raznimi škodljivci (list- nimi ušmi, pajki itd.). Več nemških gozdnih uprav skrbi za to, da po gozdovih nase- lijo družine rdečih mravelj. Še nedavno so zalego teh mravelj uničevali in jih uporabljali za pripravo mravljinčne kisline, jajč- ka pa pokrmili ptičem in ribam. Danes je v Nemčiji rdeča mravlja zaščitena. NEPRIČAKOVANO SREČANJE Nihče m pričakoval tega, kar se je zgodilo v Kennewicku (ZDA) med Paulino Walker in njenim oslom Fidelinom. Paulina je pro- dala svojo živalco nekemu far- merju, ker ga ni mogla več vzdr- ževati. Osel se ni mogel pomiriti s selitvijo v 150 milj oddaljeno farmo od Kennevvicka. 8 dni je romal na svoje bivše bivališče in se je s triumfalnim »ii-aaa« po- javil pred svojo gospodarico. Po tem dogodku je skoraj polovico prebivalcev Kennewicka priskočilo na pomoč in Paulina lahko še na- prej vzdržuje svojega zvestega prijatelja. PEŠ OKOLI SVETA Indonezijski študent Sudžono Džono, ki se je namenil, da bo prehodil peš okoli sveta, je prišel iz Hoiandije v London. Izjavil je, da je do tedaj prehodil 20.000 km od bjakarte do Londona. Na po- tovanju si^i 24 razmh držav je potrgal 15 parov čevljev. Za časa petnajstdnevnega obiska v fc;giptu se je zaročil z neko študentko, s katero se misli poročiti po kon- .čanem potovanju. Da bi kril stro- ške za hrano in prenočišča, igra na flavto in pleše narodne plese iz svojega kraja. ŠTIRINAJSTLETNA DEKLÎCA AVTOR ROMANA v Parizu je izšel roman 14-letne vaške deklice Berthe Grimault iz Jassuja. Roman vzbuja med bralci veliko zanimanje. Njen sosed, tu- di kmet, pa je povedal, da je mlada Berthe ta roman pričela pisati že z 11. letc«n. V romanu opisuje zgodovino svojih sorodni- kov in očeta, ki je znorel. Atomske lokomotive v ameriški komisiji za atomsko energijo so mnenja, da boilo šele 1970. leta v prometu take atom- ske lokomotive, ki bodo sposobne po hitrosti in sigurnost) konkuri- rati Diesel-lokomotivam, ki so se- daj v prometu. Železniške družbe bodo za svoj 9. kongres približno 1960. leta razstavile prve atomske lokomotive, ki bodo eksperimen- talne in še ne bodo mogle konku- rirati Diesel-lokomotivam po eko- nomičnosti. VOLK ZRUŠIL LETALO Í3va pilota, ki sta letela nad ne- kim zmrzjenim jezerom državi Masachusset (ZDA) sta opazila dva volka. Da bi jih prestrašila, sta se spustila do višine 1 m. Te- daj pa je eden od volkov skočil na letalo. Letalo je izgubilo ravnotežje ter se znišilo na led. Volk je bil sicer ubit, pilota pa sta na vso srečo ostala nepoško- dovana. četudi se je letalo razbilo. V PRAGI SO NAŠLI MOZARTOVO URO v Prag. so našli zlato uro, ki je bila nekoč last Mozarta. Mozart je to uro poklonil 1791. leta češkemu komponistu Pokor- nu. Spomin na velikega komponi- sta je bil najden pri potomcih Pokorna. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTlîJ. 31. DECFMBRA 19^ t» nase zdrav-e Bolečine lahko čutimo povsod v ielesu Koža je nasičena s ti- soči živčnih končičev. Nekateri reagirajo na toploto, mraz, dotik itd. Drugi, in ti so številnejši, pa .so točke bolečin. Vsakdo izmed vas lahko z iglo preizkusi hrbet roke in kmalu bo našel mesto, na katerih sploh ne bo čutil bolečine. Na bol^ifie se lahko navadimo Napačno. Mogoče je le zbrati dovolj potrpljenja in moči, da bo- lečine prestanemo, ali ponavljajo- če se bolečine hrabro prenesemo. Vendar trajne in zelo močne bo- lečine oslabijo odpcH-no moč. Boločine nastop^fo vedno le n^ obolelega atí poškodovanega organa Zmotno. Pri obolenju žolča nas lahifo bolijo ramena. Nekatera obolenja jezika povzročijo zbada- joče bolečine v levi roki. Bolečine v Ihnfnih žlezah, ki otečejo, so posledica vnetij in poškodb v njihovi bližinL O maščobah Ali res maščobe povzročajo arteriosklerozo ? Domnevajo, da poapnenje žil povzročajo mnogi činitelji: pre- hrana, lastnost telesa, da proiz- vaja preveč neke snovi, imenova- ne Idoresteril itd. Maščoba v hra- ni utegne biti v zvezi z nastan- kom bt^ezni, toda skupaj z dru- gimi prehrambnimi činitelju Do- kazano je, da niti količina niti vrsta maščobe nista neposredno po4»zročitdja arterk)skleroze. To se»eda ne pomati, da bi bilo v prtmeru bolezni modro jesti pre- féc masti. So maščobe res težko prHbavIjfve? Ne. Raziskave so dokazale, da človeško telo prebavi 92 do 98 od- stotkov vseh hranilnih maščob in olj. Vse rastlinske in živalske maščdse, ki jih uživamo, organi- zem izredno popolno prebavi. PO К10Ш(и ^ LOČI LJufaí jo in sedi poèeg nje. Oí» &ta po albuma. — Poslej, dragee, evo me z mo- jim psom. AÜ me moreš spoznati ? — Pa jasno. Ti si na levi ^ra- ni, s klobukom,« ji zlobno odgo- PRÎVLÂCWST šef oddeflca pr^oveduje swje- BMJ prijatelja: — Sprehajmn se po oddelku pi- isame in se na osnovi udarjanja tipk pisalnih strojev počutim kot kos uranija, ki se bliža Geigerje- v«nu števcu. — Kaj naj to pomeni? Ne ra- zumem te. — Čim bolj se bližam tipkari- cam, tem hitreje tipkajo. Kvas ohranimo dalj časa svež, če ga natlačimo v steklen ko- zarec, tako da ne sega do vrba. Rob temeljito obrišemo. Na pli- tev krožnik nalijemo vode ali kisa in poveznemo nanj koza- rec. Voda zapre zraku dohod in hkrati osvežuje kvas. Me- njamo jo vsak dan, medtem ko kis samo dolivamo. Paziti mo- ramo, da voda ne pride v do- tiko s kvasom, sicer začne kvas vzhajati in nam voda potegne ves kvas iz kozarca. Ce pa se nam to slučajno le pripeti, za- mesimo kvaseč in ga pustimo za kisk) testo. Kvaseč moramo namočrti vsaj pol dneva pred uporabo. Za boljši red v.omarah. Raz- ne drobne predmete, kot so rute, šali, kravate, ovratniki in razni trakovi, najpregledneje pospravimo, 5e jih obesimo na vrata omare. Na notranji strani zabijemo kljukice, nanje pa nataknemo trakove. Napravi- mo jih lahko na dva načina: Vzamemo ozko elastiko in jo napeljemo v nekoliko daljšo cevko, ki smo jo napravile iz ostankov pisane ali enobarvne svile. Po elastiki jo enakomerno nabei^no, prišijemo na vsak kooee obroček in lično zadela- mo, Vzamemo pa lahko tudi močen trak in me na vsak ko- nec prisî jemo obroček. Zelo птаггшо tapecirano po- hištvo očistimo najlepše s su- rovim kislim zeljem ali z vodo, v kateri smo namakale surovo kisk) zelje. Pohištvo bo kot novo. Lahko pa tudi naredimo mlačno milnico iz žolčnega mila, ki ji dodamo nekaj kap- ljic salmiaka. Z ne pretrdo krtačo, ki jo namočimo v to tekočino, narahlo krtačimo po- hištvo. Nato ga ©krtačimo še s čisto vodo in osušhno s čisio krpo. JABOLČNI NARÂSTEK Vzamemo 6 м-ednjedebelih ja- bolk, jih (rfupimo in naribamo. V slanem kropu skohamo štiri pesti testesjin (polžkov), jih stresemo na cedilo in píHijenw z mrzlo vo- do. Nato vzamemo primemo pe- kačo, najmžemo z mastjo, potre- semo z drobtinami in stresemo vanjo polovico naribanih jabolk. Na to plast testenine in zopet ja- bolka. Po vrhu polijemo tri žlice smetane in postavimo v f>ečico, da se zapeče (pol ure). Pečeno potresemo s sladkorjem in servi- ramo jed samostojno. RECEPTI ZA UPORABO SIRA CARE Sirov kruh Vmešamo 7 dkg presnega ma- sla, dodajamo po malem en ru- menjak in eno celo jajce, žlico sladkorja, osminko litra hladnega mleka, četrt kg moke in nazadnje še zavitek pecilnega praška. Čez nekaj časa testo razvaljamo in razrežemo na kvadrate, katere napolnimo s sledečim nadevom: Nadev: 5 dkg presnega masla, pol kg pretlačenega sira, rume- njak, sladkor po okusu in 10 dkg na debelo sesekljanih mandelj- nov. Vse skupaj dobro zmešamo in p>olagamo na kvadrate po eno žlico. Vogale zapognemo, stisne- mo ter polagamo hlebčke sproti na pomazano pekačo. Vsakega namažemo po vrhu s stepenim jajcem in spečemo. SLADEK SIROV NARASTBC Potrebujemo: 1 kg шоке, 30 dkg òca, 20 dkg sladkorja, 4 odlagi uredbe o gospodar- jenju z osnovnimi sredstvi go- spodo'rskih organizacij UL FLRJ 52/53 prodamo pod ugodnimi po- goji sledeča osnovna sredstva: 1 SLAMOREZNICO (Speiser 4126) na elektr. pogon in 1 STROJ ZA MLETJE KORUZE, vse kompletno z elektromotor- jem, 1 TEŽKI PLATO VOZ (rabljen) Primemo za večja in manjša k-metijska gospodarstva. Interesent; dobe informacije pri TRGOVSKEM PODJETJU »VESNA« Ptuj, Trstenjakova ulica 1. STANOVANJE oddam. Prednost ima krojač ali šivilja. Vprašajte Cankarjeva 4. Zupančič. tresen pekač in pečemo tri četrt ure v pečici. Namesto zgornje ko- ličine zdroba lahko dodamo le 15 dkg zdroba in 15 dkg kruhovih drobtin, ki jih namočimo v mleku. K narastku serviramo vroč mali- nov sok ali kompot. Sirovi keksi Potrebujemo: 60 dkg moke, "21 dkg sira, 5 dkg masla. 15 dkc sladkorja, 1 pecilni prašek, limo- nino lupino ali vaniljo. Maslo, sladkor in narii^an sii zmešamo s presejeno moko in pe- cilnim praškom. Šele ko smo do- dobro zmešali, dolivamo po potre- bi mleko. Oblikujemo kekse ii spečemo v srednje topli pečici. Kdaj in kako strežemo? Tudi za streženje s pijačami veljajo določena pravila. V za- četku obeda dajemo na mizo laž- je, nato vedno težje pijače. K za- četni jedi in ribam damo lahko belo vino. najboljše je polsladko. K sladkovodnim ribam se prilega rizling ali podobno vino, k mor- skim pa tokaj ali drugo belo vino. Mesne jedi, zlasti pečenke, ter- jajo rdeče ali črno vino. Sladko ali južno vino (desertno) servi- ramo k sladicam, k desertu in južnemu sadju. Po pečenki, z^- sti perutnini i)ostrežemo s šam- panjcem, seveda, če-, z njim sploh servH-amo. Tedaj je tudi čas za napitnice in govore. Liker ponudimo po črni kavi. Eh-ed obedom serviramo aperitif, ki zbuja apetit. Pivo nudimo pred juho, k juhi in k siru. Na mizi naj bo tudi vedno mineralna vo- da in razni sadni sokovi. Pijače imajo pravi okus šele, če so primemo ohlajene. V sploš- nem zahteva lažje belo vino niž- jo, težje in čmo vino pa višjo temperaturo. Vino prinesono k mizi na plad- nja. Težje rdeče vino ima vedno Tisedline; prenašati ga moramo zeto pazljivo, da se usedline ne dvignejo in ne postane vino mot- no. Originalne steklenice odpeča- timo šele vpričo gosta, izvlečemo It njih zamašek, steklenice obri- šemo in točimo. Doma odjHrenK) stekienico laiiko že {мгеј. Vino točimo vedno od desn« strani. Prve kapljice natočimc vedno sebi (morebitni ostanki za- maška). nato šele drugim. Pri večjih _ omizjih točimo vino pc vrsti. Če opazimo v vinu drobec zamaška, odnisemo kozarec in prinesemo di-ugega. Kozarce ne napolnimo do vrha, ker uhaja aroma iz vina. Iz prepolnega ko- zarca se vino tudi rado razliva. Pri točenju ne naslonimo stekle- nice na rob kozarca; ko pa je ko- zarec natočen, steklenico hitro zasučemo. da se kapljica ne po- cedi po prtu. Med nalivanjem stoji kozarec na mizi, pomakne- mo ga lahko na mesto, ki je go- stu priročno. Za vsako vrsto vina prinesemo druge kozarce ali jih uporabimo, če so že na mizi. Odrabljene od- nesemo. Peneče se vino postavi- mo nazaj v hladilnik ali na led, belo vino pod tekočo vodo, rdeče pa na podstavek na servimi mi- zici. Pri manjših in domačih dru- nalivamo iz steklenice. Točimo ga z viška, da se peni. Liker točimo v kozarčke na podstavkih. K li- kerju ponudimo še kozarec vode. Mineralno vodo prinesemo na mi- zo v originalnih steklenicah. Pivo serviramo v čašah ali ga žinah pa ostanejo steklenice na mizi. Ko prenehamo točiti, je pri- poročljivo vino zamašiti, posebno belo, кетг zrak nanj kvarno vpli- va. Pravilno rabimo benzin Pri čiščoiju mastnih in drug.h madežev z raznimi topili, poseb- no pa z lahko hlapljivim benci- nom, se pogosto zgodi, da sicer odstranimo umazano liso, ko se pa topi.Io posuši, opazimo name- sto prvotne lise manjši ali večji kolobar, odvisno od tega, do kod se je razlezlo topilo po blagu. Takšen kolobar nastane vselej, če kapljamo topilo na umazano mesto; pri tem raztaplja madež, oboje se nato razleze po blagu na vse strani; na robu, kjer to- pilo hlapi, se seveda nabere zo- pet nekaj raztopljenega madeža, ki ni hlapljiv, in tako nastane znani umazani kolobar pri nepra- vilnem čiščenju. Zato je nujno jxrtrebno, da pri vsakem čiščenju s topili podložimo p>od umazano mesto čist pivnik, belo krp» blaga ali kaj podobnega, kar dobro vpija topilo, katerega kapljamo na stanek kolobarja s pomočjo madež. Pri tem moramo pK>dla- go seveda večkrat prestavljati ali menjati, da se ob koncu či- ščenja raztopljena umazanija ne zažre spet v blago, ki ga čisti- mo. Najbolj pa preprečimo na- smukca (Talkum, Federweis), to je belkastega praška, ki zelo hlas>tno vpija vsako tekočino, ta- ko bencin kakor tudi vodo. Če ga brž po namakanju madeža potresemo po zmočenem mestu, ali še bolje, če ga pritisnemo nanj z roko ali s kakim ploskim predmetom, bo tako hitro vsrkal toplino in z njfim madež, da sploh ne bo mogel nastati umazan ko- Čiščenje moške obleke Predno pričnemo s čiščenjem moške obleke, jo moramo obesiti na zrak, obrniti žepe in hlačne robe in ji skrtačiti, nato pa step- sti icz nje ves prah. Če je temna obleka dobila lesk, ga odstranimo, če likamo obleko čez krpo, ki smo jo namočili v kis, p>omešan z vodo. Likati je ne smemo do suhega. Hlače mo- ramo večkrat očistiti tudi na na- robni strani, drugače ostane prah za šivi. Potne ovratnike očistimo s špiritom tako, da odrgnemo рк) ovratniku v špirit namočeno krpico iz enakega blaga kot je obleka. Za temeljito čiščenje vzamemo enake dele salmijaka, špirita m etra. Tekočino vlijemo na plitvi krožnik, nato pa krpo enakega blaga kot je obleka na- makamo v tekočino in s tem či- stimo. Paziti moramo, da obleke ne premočimo. Posušimo jo na zraiku in zlikanK) z mokro krpo. Tako očiščena obleka se bo zdela kot nova. Sedaj p>a še par nasvetov, ka- ko moško obleko čim dlje ohra- nimo. Če želimo, da moške hlače držijo dober rob, všijemo pod rob, zlasti na tistem mestu, k; pride na kolena, svilendo krpo. Hlače se ne bodo ob spodnjem rolst. Zate vložimo med usnje in polst pra- men pivnika ali časopisnega pa- pirja, usnje pa večkrat obrišemo s špiritom. V počastitev Dneva iLA - turnir v mulen. rokometu Kljub zelo hladnemu vremenu so se v nedeljo zbrale stiri moške ekipe malega rokometa. Turnir je organiziral garnizon JLA. Sodelo- vale so ekipe iz gimnazije, Vičave, »Center« in moštvo JLA. Že v pr- vi tekmi, ko je nastopila mlada ekipa gimnazije in moštvo JLA, se je že začela ostra bcrba. Zma- galo je moštvo JLA z rezultatom 11:8 (3:4). Drugo srečanje (meni Vičavo in »Centrom«) je bila tek- ma na visoki ravni, saj so v obeh ekipah nastopili aktivni igralci Drave. V prvem delu je bila igra ostra, v drugem pa je moštvo »Center« z taktično igro preijra- valo Vičavo. Rezultat je bil 6:1 (1:1). Finalna borba se je bila med moštvom JLA in ekipo »Center«. »Center« je v lepi igri premagal nasprotnika v rezultatom 6:5 (3:3). Ekipa »Center« je nastopila v postavi: Toplak, Herceg, Zupane, Pišek, Kuhar, Andrič in Černezelj. ■ Vse tekme je dobro sodil Zupan- čič. Strelske družine pred občnimi zbori Po sklepu zadnjega plenarnega sestanka glavnega odbora Strelske zveze morajo vse obstoječe strel- ske družine izvesti svoje letne občne zbore. Strelski odbor je v to svrho sklical konferenco pred- sednikov družin, katere pa se ni- so udeležili nekateri prestavniki (kakor IZ Ormoža, Podgorc, Veli- ke nedelje, Desternika, Vidma in Majšperka). Na tem sestanku je bilo mnogo govora o tekočem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki je podeljeno v tri cone. Trenutno vodi v prvi coni ekipa Turnišče, ki je zmagala v vseh dvobojih in nabrala 3143 kroge. Sledi Kidričevo, Delta itd. V drugi coni je prvo mesto zasedla Ple- tarna in dosegla 3989 krogov, sledi Drava in občinski odbor. V tretji coni je zmagala ekipa Že- lezničar in nabrala 2931 kroge- Najboljše ekipe se bodo žile okrajnega prvenstva, zmago- valci pa republiškega prvenstva. Kegljači in rokometaši za zeleno mizo ROKOMET : I*red kratkim je bil občni zbor rokometašev SD Drave, ki je 1»1 zelo lepo obiskan. Bilo je prisotne precej mladine in pionirjev, kar pomeni za sekcijo lepo bodočnost. Občnemu zboru je prisostvoval tudi pe-edsednik rokometne zveze Slovenije tov. Bajcer in delegat iz MaribcHra. ter delegati raznih osnovnih Mrganizaji. Iz poročil, predvsem predsednika sekcije je bilo razvidno uspešno delo sekcije. Največ uspeha v peteklem letu je žela ženska ekipa, ki je na re- publiškem prvenstvu v malem ro- kometu zasedla častno drugo me- sto. V živahni diskusiji je bilo mnogo govora o delu pri gradnji športnega objekta. Velik problem v sekciji je tudi instruktorski in sodniški kader, ki pa se v bodoče popravil, ker bodo organizirani razni tečaji. Tudi tehnični refe- rent se je dotaknil raznih proble- mov v sekciji in je izčrpno poro- čal v tekmovanjih. Novemu se- demčlanskemu odboru bo tudi v bodoče predsedoval požrtvovalni .Šarman Adi. Na tem zboru so sklenili, da bo ob otvoritvi novega stadiona za mali rokomet prosla- vili 10-letnico obstoja sekcije, KEGLJANJE : Tudi kegljaška sekcija je polo- žila svoj letni obračun. Iz poročil je bilo razvidno, da je sekcija vse leto bila zelo akti\fna, in da se je borila s finančnimi težkočami. Člani sekcije so si večkrat morali sami plačevati potovanja. Mnogo je bilo govora, da se mora sekcija še bolj razširiti in to lepo športno panogo razširiti tudi v raznih podjetjih. Na občnem zboru so bi- le podeljene najbolj zaslužnim ak- tivnim igralcem diplome. Za dol- goletno delo v sekciji je bil iz- voljen za častnega člana predsed- nika tov. Zadravec Jurij. Tiuii šaiusti želimo irečno ¡aovo leto 1958. Preklicujem kontrolni list štev. 4782, izdan 8. 4. 1957 od Uprave za gozdarstvo, glasečo na ime Vojsk Janez, iz Sitarovc 6. Vojsk Janez Prodam 2 alfi 100 in 170 li- trov, dva mizna štedilnika in dva bencinska in dizel motorja 6 Ks, motorne žrmlje. Vprašajte Skrbin- šek Rozika, Sp. Hajdina, pri šoli. Novo kuhinjsko opremo ugodno pwodam. Vprašati Soko Antona, Krčevina pri Vurberku. 2 moški kolesi znamke »Puch« prodam. Naslov v upravi. Nad 5 ha vinogradniškega po- sestva skupaj ali ločeno po par- celah v Gradiščah pri Cirkulanah prodam. Vprašajte Štuki 3. Njivo med Spuhljo in Podvinci pM-odam. Naslov v upravi. Kmečki motorni mlin prodam. Vprašajte Vindiš, Ptuj, Spwlenako- va 12. Več ha gozda v Dežnem poleg občinske ceste prodam. Naslov v TAKOJ KUPIMO večje število ši- valnih, pletilnih in čevljarskih strojev v brezhibnem stanju. Prodajalci naj se javijo vsak dan. razen ob nedeljîîh, od 7, do 14. ure na Posredovalci za delo Ptuj, Trg MDB štev. l/II. Najditelja kompletnega novega avtomobilskega sivega kolesa (12x3.t)0) na glavni cesti med Ptujem in Borlom dne 21. 12. 57, prosim naj ga proti nagradi odda pri Kostanjevcu, Ptuj, Prešerno- va 28, MAXPIS »REMONT« Ptuj razpisuje me- sto mezdnega knjigovodje z več- letno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarif- nem pravilniku. »REMONT« Ptuj Kmetijsko in vrtnarsko gospo- darstvo Ptuj razpisuje v smislu čl. 95 Uredbe o ustanavljanju pod- jetij delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Ustrezna šolska izobraz- ba ali najmanj 3 leta prakse. Pla- ča po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe po mož- nosti takoj. Pismene prošnje z obrazložitvijo dosedanje službe je poslati KG Ptuj. AUTO-MOTO DRUŠTVO Ptuj razpisuje mesto šoferja — in- štruktorja. POGOJI: poklicni voznik katego- rije B. Nastop shižbe takoj ali po dogo- voru. AUTO-MOTO DRUŠTVO Ptuj РТШ. 31. december 1957 PTÖJSKI TEDNIK stran 7 stran ?? PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 31. DETEMBRÄ 1в67