se 65 dni . maraton Staro mestno jedro PTUJ 12 Staro mest www.polimaraton.si 14. JUNIJ v Torek: tedn"ik"ov kopaIn"i dan | Spodnje Podravje - - | Videm • Kako terme Ptuj | prepeljati žejne I čez vodo O Stran 9 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ptuj, petek, 11. aprila 2014 letnik LXVII • št. 29 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Štajerski Spodnje Podravje • Vrtički polno oživeli Prve rastline že zunaj Aktualno Podravje • Denar za kanalizacijo bo, za odlagališče ne O Stran 2 Letošnja pomlad prehiteva za nekaj tednov. Vrtičkarji so prej kot v prejšnjih letih najprej poskrbeli za pripravo zemlje, zatem pa za setev in sajenje. Prve rastline so že zunaj, zdaj pa vrtičkarji tako kot kmetijci čakajo, ali bo vreme vzdržalo. Do konca aprila jim posevke oz. gredice še lahko ogrozi zmrzal. Letošnje obilno cvetenje sadnega drevja obeta dober letnik, tudi mar-čevska rez vinske trte kaže, da bomo v jeseni lahko potrgali še en dober letnik. Tudi na slovenskih vrtičkih naj bi letos zraslo več zdrave zelenjave kot v prejšnjih letih. Socialna stiska ljudi vse bolj sili v obdelavo še tako majhnih zemljiških zaplat. Doma pridelana zelenjava pa je tudi boljše kakovosti kot kupljena v trgovini ali tržnici. Za obdelavo vrta sta dovolj roka in motika, če pa že škropiva, naj bodo naravna. Najnovejše raziskave kažejo, da je delo na domačem vrtu zelo koristno tudi za zdravje. MG Foto: Črtomir Goznik Šport Nogomet • V Kopru želijo nadgraditi remi z Rudarjem O Stran 11 Kdo so v regiji največji gradbeni baroni? Podravje • V 27 podravskih občinah je v dobrih enajstih letih največji obseg gradbenih del opravilo Cestno podjetje Ptuj - po našem grobem izračunu v znesku 74 milijonov evrov. Propadli mariborski gradbinec Cestno podjetje Maribor je iz podravskih občinskih blagajn zaslužil 59 milijonov evrov. Koliko so zaslužila ostala podjetja in v katerih občinah največ, pa v Tednikovem objektivu. O Stran 4 in 5 Ali na Ptuju res dihamo čist zrak? Ptuj • Na Ptuju so konec leta 2011 in v začetku leta 2012 potekale meritve onesnaženosti zraka, ki jih je izvajal ARSO. Na podlagi rezultatov meritev, ki so jih izvajali tudi drugje po Sloveniji, je bil sprejet sklep, da MO Ptuj ne spada med degradirana območja. To pomeni, da so lastniki večstanovanjskih stavb v primeru energetske obnove upravičeni le do 25 % subvencije Eko sklada, če bi bil Ptuj degradirano območje, bi bili upravičeni do 50 %. Toda tabela onesnaženosti kaže drugače. O Stran 3 STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. ¡istrin ¡te i® na wwWo&idmfcoii 2 Štajerski Aktualno petek • 11. aprila 2014 Podravje • Infrastrukturna vlaganja v okoljske projekte Denar za kanalizacijo bo, za odlagališče za zdaj ne S podpisom pogodbe o sofinanciranju gradnje kanalizacije iz evropskih kohezijskih sredstev ter proračuna Republike Slovenije so občine Ptuj, Markovci in Gori-šnica dobesedno ujele še zadnji vagon z evropskim denarjem iz finančnega obdobja 2007-2013. Pogodba, ki zagotavlja financiranje projekta z evropskimi in državnimi sredstvi, je bila to sredo podpisana v ptujski Mestni hiši. V imenu Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) jo je podpisal minister Dejan Židan, v imenu Mestne občine (MO) Ptuj župan Štefan Čelan, v imenu občin Markovci in Gorišnica pa gorišniški župan Jože Ko-kot. Država in Evropa bosta za 13-milijonski projekt gradnje kanalizacije v treh občinah zagotovili 85-odstotni sofinancerski delež. Občine, ki so od jeseni lani, ko so se na terenu začela dela, za poplačilo izvajalcev zalagale denar iz lastnih proračunov, naj bi prva povračila iz državne blagajne prejele kmalu, morebiti še v tem mesecu. Povsem druga zgodba okrog financiranja s kohezij-skimi sredstvi pa se kaže pri projektu nadgradnje centra CERO Gajke. Po besedah ministra Dejana Židana je celotna kvota evropskega denarja za obdobje 2007-2013 porabljena. MO Ptuj je sicer v začetku tega meseca za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke uspela pridobiti okoljevar-stveno soglasje (OVS). Da se bo lahko nadgradnja centra začela, bo treba izpolniti še najmanj dva kriterija: izvajalec GJS mora pridobiti oko-ljevarstveno IPPS-dovoljenje, treba bo najti tudi finančni vir, iz katerega se bo gradnja centra financirala. »OVS je sicer dobra podlaga za IPPC okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je nujno pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja,« so pojasnili na Agenciji RS za okolje, organu, ki je izdal pozitiven in pravnomočen OVS za center Foto: Črtomir Goznik Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Zidan je podpis pogodbe o sofinanciranju gradnje kanalizacije pospremil z besedami: »Dan, ko podpisujemo pogodbe, s katerimi zagotavljamo sofinanciranje, je za nas praznik. Praznik tudi zato, ker financiramo naložbe, s katerimi ljudem zagotavljamo bolj čisto in zdravo življenjsko okolje.« Levo in desno od ministra sta župana občin Ptuj in Gorišnica Štefan Čelan in Jože Kokot, ki sta bila sopodpisnika pogodbe. CERO Gajke. »Tega izjemno pomembnega dokumenta smo v našem mestu še kako veseli. Pričakovali smo ga sedem let. Žal nam je, da smo ga morali pridobivati tudi po sodni poti. Sedaj so izpolnjeni vsi pogoji, da bo v kratkem v hiši tudi IPPS-dovoljenje, ki ga na naši deponiji potrebuje izvajalec. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji, da bi center CERO Gajke nadgradili v sodoben regijski center, tako kot smo projekt maja 2010 pripravili in z njim kandidirali za sredstva Evropskega kohezijskega sklada. Ne znam si predstavljati, kako bi lahko podravska regija s 350.000 prebivalci ostala brez tako velikega regijskega centra. Deponija v Ormožu bo konec leta 2015 prenehala delovati, v Slovenski Bistrici se gradi regijski center za kapaciteto 50.000 prebivalcev. 300.000 prebivalcev bi torej ostalo brez deponije, če se center CERO Gajke ne bi usposobil. Glede na to, da je Nova Gorica od gradnje regijskega centra odstopila, sem prepričan, da bomo uspeli. Podravski center za ravnanje z odpadki je bil v razvojnih dokumentih vseskozi načrtovan in 20 milijonov evrov, kolikor jih potrebujemo za nadgradnjo CERO Gajke, bomo zmogli najti. Minister Židan je že velikokrat pokazal, da je razumevajoč, fleksibilen in da se zna znajti v najbolj kočljivih situacijah. Prepričan sem, da bomo tudi tukaj našli pravo pot, da bomo izpolnili vse pogoje in da ne bomo plačevali kazni Evropski skupnosti, če ne bomo imeli stvari urejenih na način, kot smo se pred leti zavezali. Za nadgradnjo CERO Gajke pričakujemo evropski denar,« je odločno povedal prvi mož MO Ptuj Štefan Čelan. Za papirologijo deset, za gradnjo tri leta Župan MO Ptuj Štefan Čelan je ob podpisu pogodbe za sofinanciranje gradnje kanalizacije poudaril: »Nad kronologijo izvedbe tega projekta se je za zamisliti. Pripravljati smo ga začeli leta 2002. Sedem občin se nas je takrat združilo, da bi zgradili čistilne naprave, rekonstruirali centralno čistilno napravo na Ptuju in zgradili okrog 60 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Dosego tega cilja smo si zadali v finančni perspektivi 2002-2006. Danes smo praktično pred zaključkom obdobja 2007-2013. Zato morda zanimiv podatek: od idejnih projektov do konca projekta bo minilo 13 let. V teh 13 letih je bilo fizične gradnje za tri leta. Deset let so trajali takšni ali drugačni birokratski postopki. Naj bo ta projekt na neki način v poduk, da se nam kaj takšnega v novem finančnem obdobju ne bi več dogajalo. Če primerjamo časovno komponento pridobivanja papirjev in časovno komponento gradnje, ugotovimo, da je nekaj hudo narobe.« Židan: »Prostega denarja ni.« A minister Dejan Židan njegovih besed ni podprl. Dejal je, da je ves denar finančnega obdobja 2007-2013 razdeljen in da projekta nadgradnje CERO Gajke ni med naložbami, ki se v tej perspektivi financirajo iz ko-hezije. »Finančna perspektiva 2007-2013 je končana. V tem trenutku poteka samo še podpisovanje sofinancerskih pogodb - tam, kjer so bile o dodelitvi sredstev predhodno izdane odločbe. V tem trenutku MKO nima niti več pravice, da bi projekte pošiljalo na organ upravljanja. Perspektiva, ki se izteka, je finančno že preobremenjena in prostega denarja ni. Čeprav smo zakorakali v novo finančno obdobje 2014-2020, Slovenija specifikacije natančnih gabaritov za novo finančno perspektivo nima. Tako kot druge evropske države moramo do polovice tega leta z Evropsko komisijo uskladiti pogoje in podpisati pogodbo. Jeseni naj bi prejeli končne specifikacije, kaj v naslednji finančni perspektivi bo in česa ne bo dovoljeno financirati z evropskim denarjem. V tem trenutku vemo, da bodo dovoljena vlaganja v naložbe za zagotavljanje pitne vode ter čiščenje odpadne vode. Področje, ki ga bomo prav tako smeli financirati, bo varovanje občank in občanov ter njihovega premoženja pred visokimi vodami. Na vprašanje, ali bo dovoljeno financirati regijske centre za odlaganje z odpadki, je v tem trenutku nemogoče odgovoriti. V Sloveniji je ta hip pripravljenih za 300 milijonov evrov projektov, ki imajo izdana gradbena dovoljenja in garancije, finančnega vira v stari perspektivi pa zanje več ni. In ti projekti zdaj čakajo na gabarite nove finančne perspektive,« je na Ptuju povedal minister Židan. Novo finančno obdobje velika neznanka Četudi Ptuj za nadgradnjo odlagališča pridobi OVD IPPS-dovoljenje, še vedno ostaja velika uganka način financiranja projekta. Se bo počakalo na morebitna sredstva novega finančnega obdobja EU? Štefan Čelan: »Na razvojnih svetih obeh kohezijskih regij (vzhodne in Uvodnik zahodne) smo vložili pisne zahteve, naj se v operativni program in pogodbo vnese možnost tovrstnega investiranja. Na neki način nam je bilo obljubljeno, da bo predlog podan. Kaj bo okrog tega rekla Evropska komisija, pa bomo videli. Osebno sem prepričan, da bo Komisija o tem, kam naj se razporeja naš denar, sledila našim predlogom. Ne verjamem, da bi Komisija bila tista, ki bi preprečila nekaj, kar želijo državljanke in državljani postoriti za svoj denar, ki ga prispevajo v evropski proračun. Minister je govoril o infrastrukturnih projektih v vrednosti 300 milijonov evrov. V primerjavi s tem je 20 milijonov evrov, kolikor bi jih Ptuj potreboval za nadgradnjo CERO Gajke, majhna številka. Verjamem, da bomo v finančnem obdobju 2014-2020 uspeli to zadevo izvesti in realizirati.« Mojca Zemljarič Ali bodo obdavčili tudi zrak, da bodo zakrpali 200-milijonsko luknjo? Vlada po tem, ko ji je v vodo padel poskus obdavčitve z nepremičninskim davkom, išče nove načine, kako svoje ovčlce znova udariti po žepu. Tokrat so na seznamu trošarine, elektrika, tobak in alkohol. Nekaj naj bi doprinesla še racionalizacija v javnih zavodih, kar koli naj bi to že bilo. Na drugi strani načrtuje in obljublja sveženj ukrepov za večjo in hitrejšo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Tega bi zagotovo bili veseli vsi, a večina tistih, ki so že lep čas na Zavodu za zaposlovanje, ter tistih, ki ves mesec garajo za preračunljive kapitaliste, ki jim je konec meseca žal vsakega evra za pridnega delavca, že dolgo več ne verjame v pravljice. Tudi če vlada v svojih iskrivih domislicah vidi racionalne rešitve, jih mi zagotovo ne. Že zdavnaj je vsem jasno, da nove obdavčitve pomenijo udarec po naših žepih za vrečo, ki nikoli ni in ne bo imela dna. Če dobro pomislimo, bi lahko za denar, ki je po nekih čudnih linijah odtekel iz državne blagajne, obogateli prav vsi. Če bi bili tisti, ki so trdo prigaran denar drugih ljudi veselo basali v svoje žepe, imeli mejo, pri kateri bi rekli, sedaj pa imam dovolj za lagodno življenje, bi se ta morda pravičneje razdelil. Ampak to so le naivne misli mlade novinarke, ki še zmeraj slepo verjame, da lahko in da bomo nekega dne vendarle spremenili ta svet. Zakaj? Ker se ne nameravam že na začetku svoje kariere prepustiti toku, ki našo družbo vodi sedaj, saj nas ta ne pelje v pravo smer. Še več, pelje nas naravnost v propad. Zato pozor, ovčice, ali bomo dovolili, da nas obdavčijo do onemoglosti, da naše plače znižajo na minimum in da bomo garali zato, da bodo lahko drugi veselo zapravljali? Nekateri že sedaj nimajo česa zapravljati, drugim ne kaže nič bolje. Upam in želim si, da bomo to preprečili, a trenutno vse kaže ravno obratno. Kam nas bodo pripeljale »domiselne« ideje vlade, ne ve nihče. Kdo ve, v skrajnem primeru nam bodo morda obdavčili še zrak, ki ga dihamo. Patricija Kovačec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 11. aprila 2014 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Slovenija • Zakaj Ptuj ni degradirano območje? Ali na Ptuju res dihamo čist zrak? Na Ptuju so konec leta 2011 in v začetku leta 2012 potekale meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo, ki jih je izvajal ARSO. Na podlagi rezultatov meritev, ki so jih sicer izvajali tudi drugje po Sloveniji, je bil na državni ravni sprejet sklep, da mestna občina Ptuj ne spada med degradirana območja. To v praksi pomeni, da so lastniki večstanovanjskih stavb v primeru energetske obnove upravičeni le do 25 % subvencije Eko sklada, če bi bil Ptuj degradirano območje, bi bili upravičeni do 50 %. Brez finančne spodbude Eko sklada bo veliko težje Kot nam je povedal Igor Vamberger iz Podjetja za stanovanjske storitve, ki upravlja z večstanovanjskimi stavbami, številke kažejo, da so v letih 2011, 2012 in 2013 etažnim lastnikom na 19 objektih uspeli pridobiti čez 150.000 evrov subvencij iz Eko sklada. Podatek velja samo za etažne lastnike, to pomeni fizične osebe, saj drugi pravni subjekti ne morejo pridobivati omenjenih sredstev iz Eko sklada. Na vprašanje, koliko energetskih obnov še načrtujejo v prihodnosti, odgovarja, da je velika večina objektov še neizvede-na. Vzrok za to naj bi bilo dejstvo, da etažni lastniki zaradi vse slabšega gospodarskega stanja na Ptuju in v Sloveniji kljub finančnim spodbudam Eko sklada enostavno ne zmorejo poravnati niti osnovnih življenjskih stroškov, kaj šele investicij v obnovo objektov. »Etažni lastniki na degradiranih območjih lahko pridobijo do 50 % priznanih stroškov naložbe, medtem ko je višina nepovratne finančne spodbude na nedegradiranih območjih, kamor spada Ptuj, le do 25 % priznanih stroškov naložbe. Če bi Ptuj imel status degradiranega območja, bi lahko etažnim lastnikom uredili subvencioniranje skoraj polovico priznanih stroškov naložbe, tako jim bomo lahko uredili le do 25 %. Torej če bi lahko kot upravnik uredili do 50 % povračila, bi bil odziv etažnih lastnikov za obnovo objektov zagotovo precej večji, kot je. Kljub vsemu pa se etažni lastniki zavedajo prednosti, ki jih prinaša sanacija objektov z izolacijo, saj letos načrtujemo kar nekaj obnov. Nekatere so že v fazi tik pred izvedbo, pri drugih pa se etažni lastniki še odločajo.« Foto: Črtomir Goznik Kakovost zraka na posameznih lokacijah po celotni Sloveniji je ugotavljal ARSO, na Ptuju z mobilno merilno napravo med 6. decembrom 2011 in 13. marcem 2012. Na podlagi rezultatov merjenja je Vlada devetim slovenskim občinam potrdila odlok o načrtu za kakovost zraka, a MO Ptuj ni med njimi. Je pa na seznamu degradiranih območij večina mestnih občin, in sicer MO Celje, MO Kranj, MO Ljubljana, MO Maribor, MO Novo mesto, MO Murska Sobota, na območju Zasavja pa občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Mnogi se tako sprašujejo, ali na Ptuju dejansko dihamo tako čist in svež zrak, drugi medtem opozarjajo predvsem na dejstvo, da s tem, ko MO Ptuj ni degradirano območje, etažni lastniki lahko pridobijo manj sredstev Eko sklada za energetsko obnovo, kot bi jih lahko. Subvencije Eko sklada le do 25 % »Na javni poziv Eko sklada za nove naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno-, dvo- in več- stanovanjskih stavbah lahko kandidirajo vsi občani, ki bodo izvajali ustrezne naložbe na območju RS,« pojasnjuje Vesna Vidič iz Eko sklada, pri čemer bodo lahko občani za naložbe, ki niso na degradiranih območjih, prejeli nepovratna sredstva v višini do 25 % priznanih stroškov naložbe. Če bi bila MO Ptuj degradirano območje, bi lahko prejeli do 50 % priznanih stroškov naložbe. Ptuj izpadel kljub primerljivim rezultatom meritev V poročilu o meritvah onesnaženosti zraka z mobilno postajo na Ptuju, ki je bila locirana v neposredni bližini ptujske bolnišnice, so predstavniki ARSO zapisali, da je lokacija iz vseh strani obdana z bolnišničnimi zgradbami, s stanovanjskimi naselji, z manj prometnimi ulicami in z večjim parkiriščem v neposredni bližini. V bližini lokacije mobilne postaje se poslopja, bližnji stanovanjski bloki in bolnišnica ogrevajo daljinsko, v širši okolici pa deloma iz kotlovnic, ki uporabljajo za gorivo plin ali kurilno olje, manjša individualna kurišča pa uporabljajo za gorivo les in lesne odpadke. Slednji, katerih delež je okrog 20 %, izpuščajo v zrak največ delcev, predvsem benzen. Meritve so potekale od začetka decembra 2011 do sredine marca 2012, torej pretežno v zimskih mesecih, ko naj bi bil zrak najbolj onesnažen. Kot sledi iz poročila, so koncentracije onesnaževal povsod po Sloveniji dosegle najvišje vrednosti v obdobju mrzlega zimskega vremena med 8. in 14. februarjem 2012. Kar se kakovosti zraka tiče, naj bi bili reliefni in vremenski pogoji na območju Ptuja ugodnejši kot v večini krajev v notranjosti Slovenije ter nekoliko slabši kot na Primorskem in ob obali. Kot je zapisano v poročilu, so rezultati meritev na merilnem mestu Ptuj in na drugih lokacijah stalne merilne mreže po- kazali, da je bila onesnaženost zraka z delci PM10 na lokaciji mobilne postaje na Ptuju s 24 prekoračitvami mejne dnevne koncentracije na ravni večine mestnih merilnih mest. Več prekoračitev je bilo zaznati v mestih z neugodnejšimi reliefnimi pogoji in industrijo, to naj bi bilo v zasavskih mestih, manj pa predvsem na Primorskem in ob obali, kjer jih je bilo med 6 in 14. Koncentracija NO2 je bila na lokaciji mobilne postaje med nižjimi v Sloveniji. Onesnaženost zraka z SO2 že nekaj let v Sloveniji ni več problematična. Tudi v obdobju meritev na Ptuju so bile koncentracije povsod nizke, pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Koncentracija benzena na lokaciji mobilne postaje je bila sorazmerno visoka v primerjavi z merilnima mestoma Ljubljana Bežigrad in Maribor center. Pri teh dveh merilnih mestih gre v veliki večini za emisije iz prometa, medtem ko je na Ptuju določen delež treba pripisati emisiji iz individualnih kurišč. Koncentracije so bile sicer na vseh treh merilnih mestih med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom, ki sta definirana za obdobje celega leta. Onesnaženost zraka z ozonom na Ptuju je bila zaradi manj meglenih dni nekoliko višja kot v mestih v notranjosti Slovenije in nižja kot na Goriškem in ob obali. Ozon nastaja iz predhodnikov (dušikovi oksidi in ogljikovodiki) ob dovolj močnem sončnem sevanju, zato so koncentracije ozona pozimi nizke, ciljne vrednosti so presežene šele od maja naprej. Edino problematično onesnaževalo v Sloveniji so v zadnjih nekaj letih delci PM10. S problemom onesnaženosti zraka z delci se soočajo tudi drugje po Evropi. Dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne koncentracije je v mestih v notranjosti Slovenije preseženo skoraj vsako leto, na Primorskem in ob obali pa zelo redko. Rezultati meritev z mobilno postajo kažejo, da razmere na Ptuju glede onesnaženosti zraka z delci niso tako slabe kot v mestih, ki ležijo v dolinah in kotlinah v notranjosti Slovenije. »Kljub temu pa strokovno ocenjujemo, da bi bilo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne koncentracije marsikatero leto preseženo, mejna letna koncentracija pa ne bi bila prekoračena.« Patricija Kovačec Koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje na Ptuju in na nekaterih stalnih merilnih mestih v Sloveniji Ljubljana Maribor Celje Ptuj Kranj Novo mesto Trbovlje Zagorje Hrastnik Murska Sobota NO2 |jg/m3 32 36 37 21 21 21 SO2 jg/m3 6 6 11 6 11 5 7 Benzen jg/m3x10 28 27 27 Toluen jg/m3x10 41 32 23 O3 jg/m3 26 27 29 44 35 29 45 38 PM10 jg/m3 40 40 50 40 40 45 51 52 35 44 PM10 nad MV 23 22 43 24 23 33 45 49 14 32 CO mg/m3x10 7 10 6 7 Vir: ARSO Koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje na Ptuju in na nekaterih stalnih merilnih mestih v Sloveniji za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012. Vsa mesta v zgornji razpredelnici, razen Ptuja, so degradirana območja. Kljub primerljivim rezultatom meritev pa še danes ni povsem jasno, zakaj je Ptuj tisti, ki je izpadel iz degradiranih območij. Tega nam niso znali nedvoumno pojasniti niti na ARSO niti na kmetijskem ministrstvu. Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah v mestih, ki veljajo za degradirana območja, bodo lahko kandidirali za višje subvencije pri ukrepu toplotnih izolacij fasade in strehe. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. aprila 2Q14 Sp. Podravje • Koliko iz občin iztržijo gradbena podjetja Kdo so v regiji največji gradbeni baroni Na aplikaciji Supervizor smo preverili, s katerimi gradbenimi podjetji največ poslujejo občine na območju Spodnjega Podravja. Nakazila se nanašajo na obdobje od začetka leta 2003 do marca 2014 - torej polnih 11 let in tri mesece. Na območju občin Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz je največji obseg gradbenih del izvedlo Cestno podjetje Ptuj (CPP), na Ormoškem Komunala Ormož, v Slovenskih goricah pa Komunala Slovenske gorice in proizvodno-trgovska zadruga Lipa Lenart. Ptujsko polje Mestna občina (MO) Ptuj je v tem obdobju najvišje zneske nakazala Cestnemu podjetju Maribor (CPM), ki je sicer v stečaju. Skupno je šlo za nakazila v vrednosti dobrih 27 milijonov evrov. Za dobrih 17 milijonov evrov je MO Ptuj po- Cestno podjetje Ptuj Občina Nakazila (MIO €) Videm 7,4 Markovci 7,3 Hajdina 7,2 MO Ptuj 7 Majšperk 5,6 Kidričevo 5,5 Dornava 4,9 Gorišnica 3,5 Juršinci 3,2 Zavrč 3 Cirkulane 3 Zetale 2,7 Podlehnik 2,6 Sv. Tomaž 2 Sv. Andraž 2 Ormož 1,7 Trnovska vas 1,5 Destrnik 1,2 Starše 0,8 Slovenska Bistr. 0,6 Lenart 0,5 Duplek 0,5 Cerkvenjak 0,3 CPM - v stečaju Občina Nakazila (MIO €) MO Ptuj 27 Slovenska Bistrica 18 Lenart 6,4 Duplek 2,5 Benedikt 2,5 Sv. Ana 1,3 Cerkvenjak 1,1 Starše 0,5 Komunalno podjetje Ormož Občina Nakazila (MIO €) Ormož 35,7 Gorišnica 7,8 Središče 3 Sv. Tomaž 2 Lenart 0,5 VGP Drava Ptuj Občina Nakazila (MIO €) MO Ptuj 17 Slovenska Bistrica 1,9 Kidričevo 1,8 Zetale 0,8 Majšperk 0,6 Benedikt 0,5 Hajdina 0,4 Komunalno podjetje Ptu Občina Nakazila (MIO €) MO Ptuj 13 Markovci 2,4 Gorišnica 2,3 Majšperk 1,8 Kidričevo 1,5 Videm 1 Hajdina 1 Juršinci 0,8 Cerkvenjak 0,4 GP project ing Ptuj Občina Nakazila (MIO €) MO Ptuj 12 Videm 3,5 Markovci 3,2 Cirkulane 3,2 Hajdina 1,6 Juršinci 1,2 Žetale 1 Kidričevo 1 Destrnik 0,6 Asfalti Ptuj Občina Nakazila (MIO €) Ormož 6,4 Slovenska Bistrica 3,3 Cirkulane 2,3 Središče 1,6 MO Ptuj 1,5 Zavrč 1,3 Lenart 1 Videm 1 Sv. Tomaž 0,8 Zetale 0,8 Juršinci 0,5 Trnovska vas 0,5 slovala s podjetjem VGP Drava Ptuj, za 13 milijonov je bilo poslovanja s Komunalo Ptuj. Gradbeno podjetje GP project ing je za MO Ptuj izvedlo za slabih 12 milijonov evrov del, Cestno podjetje Ptuj (CPP) za dobrih sedem milijonov evrov, avstrijski Strabag za dobre tri milijone, lendavski Elektro-studio za dobra dva milijona evrov, Asfalti Ptuj ter Tibora International vsak za milijon evrov in pol ter Cesta Varaždin - podružnica Ptuj za milijon evrov. Občina Markovci je med gradbinci največ poslovala s CPP, in sicer v znesku 7,3 milijona evrov. GP project ing je na območju markovske občine izvedel za 3,2 milijona evrov del, Komunala Ptuj za 2,4 milijona evrov, Jelovica hiše za 1,3 milijona evrov in NGP Nizke gradnje Ptuj (v stečaju) za dober milijon evrov. Tudi občina Dornava je v obdobju zadnjih 11 let največ poslovala s CPP, in sicer v znesku 4,9 milijona evrov. Ptujskemu Gradisu (danes v stečaju) je bilo nakazanih 1,3 milijona evrov, med večjimi gradbenimi izvajalci najdemo tudi domače gradbeno podjetje Branko Ciglar, s. p., ki je izvedlo dela v vrednosti slabih 800.000 evrov. Največ gradbenih del, v znesku 7,8 milijona evrov, je na območju občine Gorišnica izvedla Komunala Ormož. Za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov del je izvedlo CPP, za 2,3 milijona evrov Komunala Ptuj in za dobra dva milijona evrov Gradis gradnje Ptuj v stečaju. Med večjimi izvajalci je tudi domače podjetje Franc Žuran, s. p., ki je z občino Gorišnica poslovalo v vrednosti slabih 900.000 evrov. Ormoško območje Občina Ormož je med gradbinci največ poslovala s Komunalo Ormož (35,7 milijona evrov). Družbi GVO, ki je hčerinsko podjetje državnega Telekoma in v Ormožu gradi odprto-širokopasovno optično omrežje, je bilo izplačanih slabih devet milijonov evrov. Asfalti Ptuj so izvedli za 6,4 milijona evrov, IGD Holermu-os za 3,5 milijona evrov, SGP Pomgrad pa za 2,9 milijona evrov del. CPP Ptuj je za izvedena dela na območju ormoške občine prejelo 1,7 milijona evrov, Gradis gradnje Ptuj v stečaju 1,3 milijona evrov, IPI iz Rogaške Slatine 1,2 milijona evrov, domači gradbeni izvajalec Franc Škorjanec, s. p., pa 731.000 evrov. Tudi občina Središče ob Dravi je med gradbinci največ Foto: Črtomir Goznik Cestno podjetje Ptuj je po podatkih Supervizorja od leta 2003 do danes iz virov javnih sredstev ustvarilo dobrih 140 milijonov evrov prihodkov. 56 milijonov evrov je podjetju za izvedena dela izplačala Direkcija RS za ceste. V občinah, ki smo jih zajeli v članku, je obseg gradbenih del, ki jih je izvedlo CPP, znašal 74 milijonov evrov. poslovala s Komunalo Ormož, in sicer v znesku nekaj manj kot tri milijone evrov. Asfalti Ptuj so izvedli dela v vrednosti 1,6 milijona evrov in IGD Ho-lermous v vrednosti dobrega milijona evrov. Komunalo Ormož najdemo na vrhu Supervizorjevega seznama tudi v občini Sv. Tomaž. Vrednost del, ki jih je Komunala Ormož izvedla za tomaže-vsko občino, znaša dobra dva milijona evrov. Za približno enak znesek je gradbena dela v tej občini izvajalo tudi CPP. V vrednosti milijona evrov je gradbena dela izvajalo domače podjetje Grad-Trgo iz Savcev, Asfalti Ptuj so na območju občine Sv. Tomaž izvedli za nekaj manj kot 800.000 evrov posla. Haloze V občini Zavrč na vrhu Supervizorjevega seznama najdemo CPP; višina nakazil znaša dobre tri milijone evrov. Sledijo Asfalti Ptuj (1,5 milijona evrov). Tretji med gradbenimi izvajalci je ptujski GMG Elmont s 353.000 evri nakazil in četrti Gradis gradnje Ptuj v stečaju (307.000 evrov). V občini Cirkulane je največ gradbenih del izvedlo ptujsko podjetje GP project ing, in sicer v znesku 3,2 milijona evrov. Sledita CPP (slabe tri milijone) in Asfalti Ptuj (2,3 milijona evrov). Vsi drugi gradbeni izvajalci so izvedli posle nižjih vrednosti - vsak v znesku po okrog 200.000 evrov: MarkoMark, Komunala Ptuj, Gorenjska gradbena družba in drugi. Občina Videm je med gradbinci največ nakazala CPP (7,4 milijona evrov). Za 6,8 milijona evrov je poslovala s podjetjem Nizke gradnje Ptuj v stečaju in za 3,5 milijona evrov z družbo GP project ing. Komunala Ptuj je na območju občine Videm izvajala dela v vrednosti milijon evrov, družba Sezam iz Rač v vrednosti slabih 600.000, Asfalti Ptuj v vrednosti dobrega pol milijona in Gradnje Žveplan iz Celja v vrednosti slabih 400.000 evrov. Tudi v občini Podlehnik je največ gradbenih del izvedlo CPP - v vrednosti 2,6 milijona evrov. Podjetje GIC gradnje iz Rogaške Slatine je z občino izvedlo za milijon in pol evrov posla, Gradis gradnje Ptuj v stečaju za 1,1 milijona evrov in Asfalti Ptuj za dober milijon evrov. Med večjimi izvajalci gradbenih del so tudi Nizke gradnje Ptuj v stečaju z izvedenimi deli v vrednosti dobrih 370.000 evrov. V občini Majšperk je največ gradbenih del izvedel domači podjetnik Jožef Žolger s Ptujske Gore (5,9 milijona evrov). Sledijo Cestno podjetje Ptuj z nakazilom v višini 5,6 milijona evrov, Rudis Trbovlje 3,2 milijona evrov, Komunala Ptuj 1,8 milijona evrov, Konstruktor VGR v stečaju 805.000 evrov, VGP Drava Ptuj 600.000 evrov in Reflex Gornja Radgona 500.000 evrov. V občini Žetale kot gradbenega izvajalca z najvišjim zneskom izplačil najdemo CPP z nakazili v skupnem znesku 2,7 milijona evrov. Drugo na Supervizorjevi lestvici je pod- jetje GP project ing z nakazili v višini dobrega milijona evrov. Sledijo Asfalti Ptuj (836.000 evrov), VGP Drava Ptuj (790.000 evrov), NGR v stečaju (313.000 evrov), Komunala Ptuj (211.000 evrov) ... Dravsko polje, Slovenska Bistrica in Duplek Za občino Slovenska Bistrica je največ gradbenih del izvedla Komunala Slovenska Bistrica -v vrednosti 21 milijonov evrov. S podjetjem CPM v stečaju je občina poslovala v višini slabih 18 milijonov, s podjetjem Granit v stečaju v znesku 12,3 milijona evrov, avstrijskim Strabagom v višini slabih pet milijonov evrov, družbo IPI 3,6 milijona evrov, podjetjem Asfalti Ptuj 3,3 milijona evrov, družbo Riko Ribnica 2,3 milijona evrov, podjetjem Indrast Maribor 2,1 milijona evrov, VGP Drava Ptuj 1,9 milijona evrov ter z družbo Nivo iz Celja in ptujskim Gradisom v stečaju po 1,7 milijona evrov. Za 1,1 milijona evrov je bilo poslov z domačim podjetnikom Romanom Kolarjem, s. p. Krt gradbeništvo iz Slovenske Bistrice in Strabag Avstrija AG sta izvedla vsak za milijon evrov del, podjetje Godina iz Kozine za nekaj manj kot 800.000 evrov, Gradbeništvo je samo ena od dejavnosti, s katerimi se komunalna podjetja Ptuj, Ormož, Slovenske gorice, Slovenska Bistrica in Mariborski vodovod ukvarjajo. Vrednosti, navedene v članku in tabelah, so povzete za vse dejavnosti, ki jih ta podjetja sicer zaračunavajo občinam. Iz podatkov na Supervizorju se namreč ne da razmejiti, kakšen je bil obseg gradbenih in kakšen obseg drugih del oziroma storitev, ki so jih podjetja opravila za lokalne skupnosti. Je pa dejstvo, da komunalna podjetja precejšen del svojih prihodkov ustvarijo z gradbeno dejavnostjo. petek • 11. aprila 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 Foto: Črtomir Goznik V 27 podravskih občinah, kolikor smo jih zajeli v članku, je največji obseg gradbenih del opravilo Cestno podjetje Ptuj. Po našem grobem izračunu v znesku 74 milijonov evrov. Propadli mariborski gradbinec CPM je v teh občinah zaslužil dobrih 59 milijonov evrov, Komunalno podjetje Ormož pa 49 milijonov evrov, od tega levji delež v občinah Ormož in Gorišnica. GP project ing je opravil dela v vrednosti dobrih 27 milijonov evrov, Komunalno podjetje Ptuj pa za dobrih 24 milijonov evrov. Med podjetji, ki v večjem obsegu poslujejo z lokalnimi skupnostmi, so še Vodno-gospodar-sko podjetje Drava Ptuj 23 milijonov evrov, Asfalti Ptuj in Komunala Slovenska Bistrica vsak po 21 milijonov evrov. Precej del so za lokalne skupnosti opravila tudi podjetja, ki so končala v stečajih: Granit Slovenska Bistrica 17 milijonov evrov, Nizke gradnje Ptuj 12,7 milijona evrov in Gradis gradnje Ptuj 11,4 milijona evrov. podjetje ISA Anton Mernik iz Slovenske Bistrice za 625.000 evrov in CPP za 586.000 evrov. Največ gradbenih del za občino Kidričevo je izvedlo CPP (5,5 milijona evrov). Bistriški Granit v stečaju je z občino Kidričevo posloval v znesku 3,2 milijona evrov, VGP Drava Ptuj in Nizke gradnje Ptuj v stečaju pa vsako v znesku po 1,8 milijona evrov. Sledijo Vegrad v stečaju (1,7 milijona evrov), Komunala Ptuj (1,5 milijona evrov), GP project ing (nekaj manj kot milijon evrov) in Gradis gradnje Ptuj v stečaju (700.000 evrov). Tudi občina Hajdina je med gradbinci največ poslovala s CPP (7,2 milijona evrov). S podjetjem GP project ing je bilo sklenjenih za 1,6 milijona evrov posla, s Komunalo Ptuj za dober milijon, z družbo GIC gradnje iz Rogaške Slatine za slabega pol milijona evrov, z VGP Drava Ptuj za slabih 400.000 evrov ter z domačim podjetjem Williams za slabih 300.000 evrov. Največ gradbenih del za občino Starše je izvedlo GP Radlje v stečaju (4,8 milijona evrov). Nizke gradnje Ptuj v stečaju so v tej občini izvedle za 1,6 milijona evrov del, občinsko podjetje Gradnje Starše za 1,1 milijona evrov, Cestno podjetje Ptuj za dobrih 800.000 evrov in CPM v stečaju za dobrega pol milijona evrov. V občini Duplek med večjimi izvajalci gradbenih del na Supervizorjevi lestvici najdemo Komunalo Slovenske gorice in CPM v stečaju, vsako izmed podjetij je izvedlo za okrog 2,5 milijona evrov del. Sledijo mariborski Nigrad (dobrih 900.000 evrov), Gradbeništvo Jože Mulec iz Zgornje Korene (dobrih 800.000 evrov), Mariborski vodovod (660.000 evrov) in CPP (dobrega pol milijona evrov). Slovenske gorice V občini Destrnik je največ gradbenih del izvedlo občinsko podjetje Gradnje Destrnik, in sicer v znesku 2,2 milijona evrov. Dvojček hajdinskih podjetij Epson in EM-Grad, ki sodita pod streho istega lastnika, je izvedel gradbena dela v vrednosti nekaj manj kot 2,3 milijona evrov. Sledijo CPP (1,2 milijona evrov), GP project ing (570.000 evrov) in Komunala Ptuj (222.000 evrov). V občini Juršinci pri vrhu lestvice najdemo CPP, ki je izvedlo za nekaj manj kot 3,2 milijona evrov del. GP project ing je z občino Juršinci poslovalo v znesku 1,2 milijona evrov, Komunala Ptuj v znesku 860.000 evrov, Gradis gradnje Ptuj v stečaju 860.000 evrov, Branko Ciglar iz Dornave 718.000 evrov, Asfalti Ptuj 520.000 evrov in podjetje Zidar iz Jur-šincev 307.000 evrov. Za občino Trnovska vas je največ gradbenih del izvedlo bistriško podjetje Granit v stečaju (dober milijon evrov in pol). Naslednji na lestvici je CPP (slab milijon evrov in pol), v nadaljevanju sledijo Foto: Mojca Zemlja rič Ormoška komunala je s svojo dejavnostjo glede na podatke po Supervizorju najbolj prisotna v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Gorišnica. Asfalti Ptuj 450.000 evrov, Epson 350.000 evrov in EM Grad 305.000 evrov. V občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah je največ gradbenih del izvedlo ptujsko podjetje Gradis v stečaju - za nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Za dobra dva milijona evrov posla je izvajalo tudi CPP, v znesku 310.000 evrov je z občino posloval podjetnik Vlado Marin iz Trnovcev v občini Sv. Tomaž. V občini Cerkvenjak je največ gradbenih del izvedlo podjetje Komunala Slovenske gorice, in sicer v vrednosti dober milijon evrov in pol. Sledijo: CPM v stečaju (1,1 milijona evrov), mur-skosoboški SGP Pomgrad (slab milijon evrov), Komunala Ptuj (422.000 evrov), Sezam iz Rač (358.000 evrov), CP Murska Sobota 308.000 evrov in CPP 294.000 evrov. V občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah na vrhu Supervi-zorjevega seznama najdemo Komunalo Slovenske gorice; vrednost nakazil znaša 2,6 milijona evrov. Za 1,7 milijona evrov gradbenih del je za občino Sv. Trojica izvedla proizvodno trgovska zadruga Lipa iz Lenarta. Med večjimi gradbinci, s katerimi je poslovala občina, sta tudi CPM v stečaju (233.000 evrov) in CP Murska Sobota (205.000 evrov). Za občino Lenart je največ gradbenih del izvedel propadli mariborski gradbinec CPM v stečaju (6,4 milijona evrov). S podjetjem SGP Pomgrad Murska Sobota je občina poslovala v znesku 4,5 milijona evrov, Komunalo Slovenske gorice 3,9 milijona evrov, proizvodno trgovsko zadrugo Lipa 3,4 milijona evrov, s podjetnikom Dragom Kercem in podjetjem Knuplež vsakim po 1,7 milijona evrov in družbo Mariborski vodovod v vrednosti 1,6 milijona evrov. Sledijo Nizke gradnje Ptuj v stečaju in Nigrad Maribor (vsak po milijon evrov in pol), Gradis Ptuj v stečaju 1,3 milijona evrov, Srečko Knuplež, s. p., Zgornja Velka milijon evrov, Asfalti Ptuj, mariborsko podjetje Poštrak in Vinko Ribič, s. p., iz Pernice (vsak po nekaj manj kot milijon evrov). Za občino Lenart so gradbena dela izvajali tudi CPP (560.000 evrov), Komunala Ormož in Strabag (vsak po 460.000 evrov). Strabag Občina Nakazila (MIO €) Slovenska Bistrica 6 MO Ptuj 3 Lenart 0,5 Nizke gradnje Ptuj - v stečaju Občina Nakazila (MIO €) Videm 6,8 Kidričevo 1,8 Starše 1,6 Lenart 1,5 Markovci 1 Gradis Ptuj - v stečaju Občina Nakazila (MIO €) Sv. Andraž 2,5 Gorišnica 2 Slovenska Bistrica 1,7 Dornava 1,3 Ormož 1,3 Videm 1,1 Juršinci 0,8 Kidričevo 0,7 Komunala Slovenska Bistrica Občina Nakazila (MIO €) Slovenska Bistrica 21 Granit - v stečaju Občina Nakazila (MIO €) Slovenska Bistrica 12,3 Kidričevo 3,2 Trnovska vas 1,5 Komunala Slovenske gorice Občina Nakazila (MIO €) Lenart 3,9 Sv. Trojica 2,6 Duplek 2,5 Sv. Ana 2,4 Cerkvenjak 1,5 Benedikt 0,7 Zadruga Lipa Lenart Občina Nakazila (MIO €) Lenart 3,4 Benedikt 2 Sv. Trojica 1,7 Sv. Ana 1,2 Skupina Pomgrad Murska Sobota Občina Nakazila (MIO €) Lenart 4,5 Ormož 2,9 Cerkvenjak 1,3 IGD Holermuos Ormož Občina Nakazila (MIO €) Ormož 3,5 Središče 1 IPI Rogaška Slatina Občina Nakazila (MIO €) Slovenska Bistrica 3,6 Ormož 1,2 Sv. Ana 0,6 GIC gradnje Rogaška Slatina Občina Nakazila (MIO €) Podlehnik 1,5 Hajdina 0,5 Jožef Zolger Ptujska Gora Občina Nakazila (MIO €) Majšperk 5,9 Rudis Trbovlje Občina Nakazila (MIO €) Majšperk 3,2 Konstruktor VGR - v stečaju Občina Nakazila (MIO €) Sv. Ana 2,5 Majšperk 0,8 GP Radlje - v stečaju Občina Nakazila (MIO €) Starše 4,6 Benedikt 1,2 Epson in EM Grad Hajdina Občina Nakazila (MIO €) Destrnik 2,3 Trnovska vas 0,6 V občini Benedikt je največ gradbenih del izvedel mariborski gradbinec CPM v stečaju, in sicer v vrednosti 2,5 milijona evrov. Za dobra dva milijona evrov je dela izvajala proizvodno-trgovska zadruga Lipa, v vrednosti 1,2 milijona evrov GP Radlje v stečaju in v vrednosti dobrih 700.000 evrov Komunala Slovenske gorice. Sledijo VG5 iz Ljubljane 506.000 evrov, Mariborski vodovod 457.000 evrov in VGP Drava Ptuj 450.000 evrov. Občina Sv. Ana v Slovenskih goricah je po podatkih Super-vizorja med gradbinci največ poslovala z mariborskim Kon-strukturjem VGR v stečaju. Šlo je za izvedbo del v znesku nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. S Komunalo Slovenske gorice je bilo sklenjenih za 2,4 milijona evrov poslov, domačim podjetnikom Dragom Kercem za milijon in pol, s CPM v stečaju za nekaj manj kot 1,3 milijona evrov in s proizvodno-trgovsko zadrugo Lipa za 1,2 milijona evrov. Sledijo še izvajalci Mariborski vodovod 790.000 evrov, Milan Pintarič, s. p., iz Gornje Radgone 690.000 evrov, podjetje IPI iz Rogaške Slatine 650.000 evrov in Stanislav Bernjak, s. p., iz Benedikta 460.000 evrov. Mojca Zemljane 6 Štajerski Podjetništvo petek • 11. aprila 2014 Ptuj • Obisk ministrice za delo Na trgu dela bistvene spremembe šele v letu 2016 Na okrogli mizi SD Ptuj, ki je bila 9. aprila, so govorili o aktivni politiki zaposlovanja in spodbudah za delodajalce, problematiki brezposelnosti, jamstvu za mlade, socialni politiki in ukrepih za preprečevanje sive ekonomije. Udeležili sta se je Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Vlasta Stojak, kandidatka za županjo MO Ptuj. V imenu SD Ptuj je udeležence pozdravil predsednik Dejan Levanič. Aktivna politika zaposlovanja je usmerjena predvsem v dvigovanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih, da pridejo do prostih delovnih mest, saj jih aktivna politika zaposlovanja ne kreira. Problem Slovenije je v tem, da ima premalo prostih delovnih mest. Edini ukrep, ki kreira delovna mesta znotraj aktivne politike zaposlovanja, so javna dela, ki pa niso trajna rešitev. Letos se bo v javna dela v Sloveniji vključilo devet tisoč brezposelnih, bistveno več kot kadarkoli doslej. Da bi tudi na tem področju dosegli trajnejše rešitve, bodo tretjino javnih del letos razpisali na področju socialnega podjetništva, je povedala ministrica. Tudi pri subvencijah so sredstva prerazporejali na letni ravni, vendar če delodajalci ne povprašujejo po delavcih, uspeha ne more biti. V obdobju ministrice Anje Kopač Mrak se je število vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja povečalo za 38 odstotkov, sredstva pa so se letos povečala za 44 odstotkov. Ministrstvo za delo je tudi najuspešnejše mi- nistrstvo pri črpanju evropskih sredstev, dosegli so 98-odsto-tno počrpanost. Pri izvedbenem načrtu jamstva za mlade pa smo med boljšimi v Evropi, to so povedali tudi mladi. Javno naročilo bo izvedeno aprila, ko naj bi bile prve vključitve, 3176 mladih na vzhodu Slovenije bo dobilo priložnost, subvencija bo 5.000 evrov. Januarja letos je bila rast industrijske proizvodnje 4,4 odstotka. Po oceni Umarja pa tudi v letu 2015 še ni pričakovati bistvenih sprememb na trgu delovne sile. Po lanskem interventnem zakonu na področju starševskega varstva in trga dela, ki je omogočil oprostitev plačila prispevkov delodajalca, če zaposli mlado brezposelno osebo do 30 let za najmanj dve leti, se je zaposlilo 1021 mladih. Pričakujejo, da naj bi bilo v enem letu sedem tisoč takšnih zaposlitev. V evidenci Območne službe Ptuj in Ormož je trenutno prijavljenih okrog 4500 brezposelnih oseb, kar je skoraj za šest odstotkov manj kot marca lani. To je zelo spodbuden podatek v primerjavi z drugimi območnimi službami v Sloveniji, med 12 območnimi službami je upad zabeležen le v treh. Sto- pnja brezposelnosti na Ptuju je v tem trenutku manj kot 13 %■ Ugodnejša slika je tudi posledica dejstva, da na tem območju v zadnjih letih ni bilo stečaja večjega podjetja. Vse več samozaposlenih je revnih »V obrti in podjetništvu bi več zaposlovali, če bi bila naša delovno-pravna zakonodaja bolj fleksibilna, če birokratski postopki ne bi tako dolgo trajali in če delo ne bi bilo tako obremenjeno z davki in prispevki,« sta v svojih razpravah opozorila obrtnika Branko Go-ričan in Vladimir Janžekovič. V sosednji Avstriji je v bistveno krajšem času mogoče priti do delavcev v primeru potrebe, hitrejše pa je tudi odpuščanje. Poleg tega močno primanjkuje tudi delavcev s poklici, poklicne šole so prazne, nihče noče delati za 500 evrov neto plače na mesec, saj znaša denarno nadomestilo 450 evrov. Država naj končno že enkrat pove, kako stimulirati delavce, da ne bo šlo vse samo njej, da bo delavec dobil pošteno plačilo. Foto: Črtomir Goznik Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je med obiskom na Ptuju udeležila tudi okrogle mize o aktivni politiki zaposlovanja in spodbudah za delodajalce, problematiki brezposelnosti, jamstvu za mlade, socialni politiki in ukrepih za preprečevanje sive ekonomije. „Najlažje bi bilo vzeti brezposelnim, jim znižati nadomestilo, pozabljamo pa, kako bi se mi počutili v tem položaju. Najvišje nadomestilo znaša 850 evrov, to se po treh mesecih zniža na 70 odstotkov, nato pa na 50 odstotkov. Pri tem pa je treba tudi vedeti, da je samo 25 odstotkov brezposelnih upra- vičenih do denarne pomoči. Problem v Sloveniji je delo na črno. Za samozaposlitev je bilo v sedmih letih porabljenih 97 milijonov evrov, od tega je bilo več kot 60 odstotkov ljudi, ki so prejeli subvencijo, samoza-poslenih več kot dve leti, zaposlili so dva tisoč dodatnih delavcev. Ukrepa samozaposlitve ni mogoče na splošno oceniti kot slabega. Res pa je, da se je v obdobju krize povečalo število tistih, ki so ta ukrep vzeli kot izhod v krizi. Kljub temu se je večina za ta ukrep odločila zaradi samostojnosti. Skrbeti pa nas mora podatek, da je med samozaposleni že 13 odstotkov revnih. Delež revnih med zaposlenimi pa je 5,8 odstotka," je bil ministričin odgovor na nekatere dileme podjetnikov in obrtnikov, ki pričakuje, da si bomo v Sloveniji enkrat nalili čistega vina in ljudem povedali, da bodo ljudje z znižanjem davkov in prispevkov sicer imeli več v žepu, na drugi strani pa bo to pomenilo, da bodo sami več plačevali iz lastnega žepa, manj bo solidarnosti v pokojninskem sistemu, znižali se bodo družinski prejemki in podobno. Vse to je v Sloveniji ta trenutek še samoumevno. Čas je, da se pove, koliko storitev zagotavlja država, ne samo socialnih transferjev, in koliko to stane. V boju proti sivi ekonomiji bomo Slovenci uspešnejši, ko se bo tudi nazor začel spreminjati, 93 odstotkov slovenske sive ekonomije je ne-izdajanje oz. brisanje računov. MG G. Radgona • Pomladni sejem Kdaj boljši časi za gradbenike? Letošnja premierna sejemska prireditev na sejmišču v Gornji Radgoni je združila pet vsebin, ki so zajemale področja gradbeništva, energetike, komunale, obrtništva ter trajnostne tehnologije in zeleni življenjski slog. v » H , * Zbirajte račune/ 7*000 EUR Velikonočna ponudba IQ izdelkov in velika nagradna igra. Več na www.qlandia.si »Na Pomurskem sejmu, kljub krizi, ki je zajela gradbeništvo po letu 2008, nismo obupali, saj smo verjeli, da gradbeništvo ne more zastati, še manj propasti,« je dejal Erjavec. Po njegovem prepričanju Sejem ENGRA išče in ponuja na eni strani najboljše vire energije, na drugi pa predstavlja sisteme za najbolj racionalno rabo energije. Tokratni sejem je ponujal rešitve v smislu iskanja obnovljivih virov energije ter racionalni in okolju prijazni porabi energije. Komunalna dejavnost (sejem KOGRA) je danes ena izmed najpomembnejših, saj si brez ustrezne tovrstne infrastrukture in njenega vzdrževanja težko predstavljamo moderno in dolgoročno zdravo civilizacijo. Obrtništvo (sejem POS) in še zlasti pomurski obrtniki in podjetniki so se izjemno uspešno predstavili v obrtni ulici. V sklopu projekta Right Profession - Pravi poklic za razvoj so gostili 220 učencev iz pomurskih osnovnih šol, ki so si z zanimanjem ogledali predstavitev mojstrov deficitarnih poklicev, kjer kadra vse bolj primanjkuje. Podrobneje so se lahko seznanili obrtno dejavnostjo tesarja, zidarja, krovca, kleparja, slikopleskar-ja, avtomehanika in inštalaterji strojnih inštalacij. Sejemsko predstavitev so spremljale delavnice, demonstracije spretnosti in znanja obrtnikov. Največja vrednost sejma pa je bilo bogato spremljevalno dogajanje z množičnimi posveti in svetovanji na razstavnih prostorih in odzivom številnih institucij na štiridnevni prireditvi. In kot je dejal v sklepni besedi ob zapiranju sejma Janez Erjavec, so dejavnosti, združene v Pomladnem sejmu, ponovno dokazale svojo perspektivo, gradbeništvo pa je zagotovo na dobri poti okrevanja iz krize. NŠ Začutite pomladno energijo in zavijte v najbližji center Qlandia, kjer vas čakata privlačna ponudba in velika nagradna igra, saj bomo povrnili kar za 7.000 EUR nakupov. Zbirajte račune in jih oddajte v žrebalno skrinjico do 30. aprila. Morda bo med izžrebanimi tudi vaš. Qlandia. Dežela nakupov. Kamnik • Maribor • Ptuj • Kranj • Nova Gorica • Novo mesto • Krško petek m 11. aprila 2Q14 Spodnje Podravje Štajerski 7 Ptuj • Še o 38. seji mestnega sveta Namesto revitalizacije - konzervacija Z iniciativo mestnih gostincev je dogovorjeno, da se bo pristopilo k spremembi nekaterih določil 15. člena odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj. Tri poletne sezone, torej do 30. septembra 2016, pa kazni za tiste, ki ne bodo imeli senčnika v barvi naravnega platna v historičnem mestnem območju in ustrezno opremo gostinskih vrtov, ne bo. Zadržanje izvajanja omenjenih določil pa ne pomeni, da jih bodo črtali za to obdobje. »Ptuj ima izredno velike težave predvsem zaradi strokovnih podlag, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine, te imajo tako rekoč zakonsko moč,« je izpostavila Lidija Majnik (LDS). V Kopru in Pragi lahko, na Ptuju ne?! V mariborskem Zavodu so neomajni, velja načelo, da je treba vse konzervirati, ne pa revitalizirati. V Kopru je nekaj lahko dovoljeno, kar na Ptuju ni, ker koprski in novogoriški zavod sprejemata drugačne odločitve. Podobno je tudi v Pragi, kjer sredi zlate Prage lahko vidiš tudi arhitekturo 21. stoletja. Pri nas pa se vztraja pri čisti konzervaciji vsega. Imamo zelo veliko srečo, da nismo sprejeli novega odloka o varstvu kulturne dediščine, da se lahko sedaj pogovarjajo o energetski sanaciji vrtcev in šol, ker bi sicer po njihovih strokovnih podlagah na Ptuju lahko samo popravljali zunanje štukature in pleskali okna. Predlogov za spremembo odloka je bilo v zadnjih letih veliko, Majnikova je prepričana, da je stari odlok o zaščiti kulturne in naravne dediščine veliko boljši, kot če bi sprejeli novega. »Na strokovne smernice in podlage je imela MO Ptuj veliko pripomb, ki za Zavod niso sprejemljive, v dobrih sedmih letih nismo napredovali niti milimeter. Za Ptuj je 'najhujša' arheološka zaščita, pod tem režimom so vse nepozidane površine na levem in desnem bregu Drave do avtoceste in do meje občine pri CERO Gaj-ke. V starem mestnem jedru pa ne smeš niti vrta pregloboko prekopati. To je ptujska realnost, če bi se želeli drugače obnašati, z nekaj tržne možnosti, žal vedno trčimo na soglasodajalca, Zavod za varstvo kulturne dediščine,« je v svoji razpravi kritična Lidija Majnik. Čuček: kaj se odlaga na Pragerskem Najstarejši mestni svetnik po stažu Milan Čuček (LDS) pa je predlagal, da naj inšpekcijske službe pregledajo, kakšni odpadki so bili odloženi na odlagališču na Pragerskem, ki leži na rezervatu pitne vode. Odgovor, ki ga je prejel, ga je razjezil. Pojasnili so mu le, da je nadzor nad odlagališčem na Pragerskem v pristojnosti Inšpektorata RS za okolje, prijavo pa je treba podati pri pristojnem inšpektoratu. »Ko sem bil še v službi na občini, bi me bilo sram dati takšen odgovor. Mogoče bi mi celo moj takratni šef Martin Ber-den, če bi napisal kaj takega, dal celo 'knjižico'«, je bil jasen. »O pomenu pitne vode ni treba razpravljati, problem občine se na tem področju glede na tok podtalnice ne neha z občinsko mejo. Na srečo je še Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki pridobili v očeh mestnih gostincev, ker jih bodo vsaj tri sezone pustili pri miru in ne bodo vztrajali pri senčnikih barve naravnega platna. v Celju neka iniciativa, na katero se bom obrnil in vztrajal, dokler ne bom dobil podatkov o tem, kaj se je na to odlagališče od nevarnih odpadkov odložilo. Četudi se bo kasneje pokazalo, da to ni res, je skrb za našo pitno vodo ena najpomembnejših zadev, ki jih ima občina.« So danes občinski sveti le še »pločnikarji«?! Do leta 1994 je občina bila družbeno-politična skupnost, ki se je ukvarjala s komunalno infrastrukturo, obrambo, geodetskimi zadevami, davčnimi zadevami, notranjimi zadevami, sedaj pa so v njeni pristojnosti zgolj voda, odpadki ..., in če se ne bomo niti s tem ukvarjali, potem smo resnično lahko le še samo 'pločnikarji', ki se bomo na sejah ukvarjali samo s pločniki in dvigom cen komunalnih storitev. Za-malo se mi zdi, da dobim takšen odgovor. Občina vendar ima večjo pristojnost in bi lahko ukrepala pri pristojnem inšpektoratu. Vem, da v tem trenutku ni dobro drezati v to, tudi zaradi povezav v okviru Zveze občin, da se ne bi prepirali z občino Slovenska Bistrica. A bom vztrajal in to zgodbo s pomočjo CI peljal dalje, dokler ne bom dobil odgovora," je dodal Čuček. Komunalni prispevek mora biti za vse enak! Marjan Kolarič (SDS) pričakuje, da bo v kratkem prišlo do zbora krajanov v Podvincih in tudi na drugih območjih ČS Rogoznica, kjer poteka gradnja kanalizacijskega omrežja. Krajani na tem območju želijo čim prej izvedeti, kakšna bo višina komunalnega prispevka. Pričakoval je, da bodo o odloku razpravljali že na mar-čevski seji mestnega sveta, da se ne bo zgodilo podobno kot v Ormožu, je opozoril svetnik, ki se zavzema za enako višino komunalnega prispevka za vse krajane. »Danes hodijo izvajalci od hiše do hiše in se sproti dogovarjajo o poteku trase. Tako se takšen projekt ne dela, da ne govorim o strokovnih dilemah, ki se pri takšni gradnji dnevno pojavljajo. To lahko povem iz svoje prakse, pogrešam pa tudi večjo prisotnost nadzornikov na terenu. Da pridejo enkrat tedensko na traso, je veliko premalo. Ne bom dovolil, da bi se ljudje zaradi plačila skregali, pa je še poudaril Marjan Kolarič. Zbor krajanov naj bi ptujski župan Štefan Čelan sklical v drugi polovici aprila, a še pred veliko nočjo. MG Prlekija • Tondach napoveduje rast proizvodnje Leto 2013 končali z dobičkom Proizvajalec kakovostne strešne kritine, družba Tondach iz Borecev v občini Križevci pri Ljutomeru, po nastopu krize v letu 2008 ponovno beleži pozitiven premik na trgu. Po besedah direktorja družbe Jožeta Štrakla je poslovanje zelo dobro, kar izkazujejo tudi rezultati lanskega leta. Družba je namreč ustvarila nekaj manj kot 15 milijonov evrov prihodkov in poslovno leto 2013 končala z nekaj sto tisoč evri neto čistega dobička, letošnje napovedi pa so še bolj optimistične. Pričakuje se namreč povečanje prihodkov za milijon evrov, dobiček pa do 40 odstotkov. Ob tem velja poudariti, da izvoz kritine in keramičnih dodatkov nameravajo povečati za četrtino, na domačem trgu pa želijo zadržati lan- sko raven poslovanja. Od leta 2004 družba Tondach drži primat na slovenskem trgu, v vseh teh letih pa so uspeli zadržati okoli 30 % tržni delež kritine v Sloveniji za strehe z več kot petnajstodstotnim naklonom. »Seveda je želja, da ta delež ohranimo in napredujemo v povprečni prodajni vrednosti. V zadnji tretjini lanskega leta smo začeli povečevati proizvodnjo, s tem pa smo dosegli, da imamo povprečne stroške na enoto proizvoda letos v primerjavi z lanskim letom manjše. To seveda povečuje dobiček. S sedanjo ceno energentov smo zadovoljni. Sredi prejšnjega desetletja smo investicijska vlaganja opravili z lastnim denarjem in večjih obveznosti do bank nimamo. Tudi proizvodne zmogljivosti so povsem zadovoljive, zato širitev v nekaj naslednjih letih ne bo potrebna,« je dejal Jože Štrakl. NŠ Ptuj • Razstava Sveta Ciril in Metod - slovanska apostola Od razstave do gospodarskega sodelovanja V Salonu umetnosti na Ptuju so 4. aprila odprli razstavo Sveta Ciril in Metod - slovanska apostola, ki bo na ogled do 10. maja. Svečano jo je odprl veleposlanik Republike Slovaške v Sloveniji Jurij Migaš, ki se je na Ptuju pogovarjal tudi o možnostih večjega gospodarskega sodelovanja med Slovaško in Slovenijo, neizkoriščene možnosti pa so tudi v turizmu. Slovaška je v letu 2013 praznovala 1150. obletnico slovanske pismenosti ter prihoda sv. Cirila in Metoda v Moravsko, razstava je posvečena tudi 20. obletnici ustanovitve in samostojnosti Slovaške. Sv. Ciril in Metod sta pomembno vplivala na razvoj jezikoslovja ter tudi na zgodovino slovenskega prostora. Ptujsko razstavo so postavile dr. Verena Perko (Gorenjski muzej Kranj), Saša Djura Jelenko (Koroški muzej) in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož. Slovaški veleposlanik v Sloveniji Juraj Migaš se je pred odprtjem razstave v Salonu umetnosti v Mestni hiši na Ptuju pogovarjal s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Tako Slovenija kot Slovaška premalo razmišljata o tem, kako in s katerimi vzvodi pospešiti gospodarsko dejavnost v eni in drugi državi, sta ugotavljala. Smiselno bi bilo, da bi se subjekti obeh držav, tudi lokalni, začeli povezovati. Slovaški veleposlanik se je že srečal s predstavniki nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družb. Največji problem Slovenije: birokratizem Problem pa je, da moraš, preden v Slovenijo pripelješ kakšen projekt, odpreti tisoč birokratskih vrat, ki po navadi ne prinesejo želenega odgovora. Slovaški veleposlanik je tudi ptujskega župana zaprosil za pomoč, da bi ti posli čim prej stekli, brez nepotrebnih dodatnih zapletov. Še posebej pa se slovaški veleposlanik trudi za to, da bi pri obnovi železniške infrastrukture v Sloveniji sodelovala tudi slovaška podjetja glede na izkušnje, ki jih imajo na tem področju. Podobno pa bi lahko slovenska gradbena podjetja pomagala pri izgradnji slovaškega cestnega omrežja, je bil predlog ptujskega župana. Možnosti za večje sodelovanje pa so tudi na področju turizma. Med dvajset in trideset tisoč Slovakov letno potuje čez Slovenijo na dopust v sosednjo Hrvaško, del tega toka bi bilo mogoče vsaj za kratek čas ustaviti tudi v Sloveniji oz. na Ptuju. Prizadevali si bodo za oblikovanje skupne turistične ponudbe in agencije na Slovaškem poskušali zainteresirati, da bi v paketu s hrvaškim turizmom ponujali tudi slovenske turistične zanimivosti. MG Najdragocenejša, posredna dediščina Cirila in Metoda je nastanek prvega slovanskega knjižnega jezika, starocer-kvene slovanščine. Delovanje Cirila in Metoda v 9. stoletju je bogato arheološko dokumentirano (orodje, orožje, lonče-vina, nakit), še posebej pa velja opozoriti na nakit z roba, odkrit na Ptujskem gradu. Bizantinski vplivi so opazni tudi na nakitu 10. stoletja, še posebej pa na vzhodu današnje Slovenije, ki v 11. stoletju sežejo vse do Kranja in Bleda. Na uhanih in zaponkah tega časa je prepoznati svetopisemske in krščanske motive. Krščanstvo v pokrajinah vzhodne Slovenije je domnevno vsaj deloma tudi dediščina delovanja svetih bratov. Foto: Črtomir Goznik Razstavo Sveta Ciril in Metod - slovanska apostola je odprl veleposlanik Republike Slovaške, v Sloveniji Juraj Migaš, ki se je s ptujskim županom Štefanom Čelanom pogovarjal tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja. 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 11. aprila 2014 Središče ob Dravi • Ob letošnjem občinskem prazniku Letos še obnova vodovoda v Obrežu Ob velikem jubileju - 60. prazniku občine Središče ob Dravi - je župan Jurij Borko ponosno priznal, da se s tako visokim jubilejem lahko pohvali malo občin in dodal, da bodo jubilej obeležili tako, kot se spodobi - s številnimi slavnostnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Sicer pa Borko povzel vse večje projekte, ki so bili izvedeni v zadnjem letu oziroma se še izvajajo, spomnil pa je tudi na bogato društveno življenje. Največji projekti zadnjega obdobja so, kot je povedal župan, prenova osnovne šole, vrtca, obnova trga v Središču ob Dravi, prenova 12 kilometrov lokalnih cest in dva kilometra javnih poti, 2,3 kilometra novogradnje vodovoda in 10,5 kilometra prenove - primarni vodi, izgradnja optičnega omrežja v dveh naseljih (Šalovci in Godeninci), obnova strehe na dvorani Orlana in gasilskem domu v Središču, izgradnja pločnika in javne razsvetljave v naselju Obrež (1.350 m), izgradnja pločnika in javne razsvetljave v Kolodvorski ulici v Središču ob Dravi (600 m), postavitev avtobusnih nadstreškov po naseljih, obnova strehe in prostorov v športnem parku Trate, obnova strehe na gasilskem domu v Središču ob Dravi, letos nabava novega gasilskega vozila za PGD Obrež in na koncu kanalizacija, čistil- um Slovenska cesta 55, 2277 Središče ob Dravi Prodaja in servis računalnikov in računalniške opreme Izdelava in urejanje računalniških omrežij Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije trgovina, frko. si 031 584 958 ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Foto: Črtomir Goznik Zupan Borko je v pogovoru dejal, da imajo letos v načrtu še obnovo vodovoda v naselju Obrež, ki naj bi jo končali septembra. Občina Središče ob Dravi Ob 6o. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Župan Jurij Borko, Občinski svet in Občinska uprava na naprava in optično omrežje v naseljih Središče ob Dravi, Grabe in Obrež. »Ob tem je v teku izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v naseljih Obrež, Grabe in Središče ob Dravi, ki mora biti končana do julija 2015, dokon- Paleta dogajanj ob občinskem prazniku V občini Središče ob Dravi bodo 60. občinski praznik obeležili s paleto slavnostnih, kulturnih, športnih in drugih prireditev. Vrhunec dogajanja pa bo jutri, v soboto, ko bo ob 18. uri v dvorani Sokolana potekala osrednja proslava ob občinskem prazniku. Sicer pa so se dogodki v čast 60-le-tnice začeli že 29. marca, ko je bil zaključek pohoda Brani-teljev meje. Minuli konec tedna so potekali številni športni dogodki za pokal občine, in sicer strelsko tekmovanje z zračno puško med društvi, turnir v pikadu, tekmovanje v namiznem tenisu in turnir v malem nogometu. Včeraj pa je potekalo tekmovanje društev upokojencev v vrtnem kegljanju za pokal občine. Danes bo svoja vrata odprl muzej NOB, v spomin žrtvam NOB pa bodo priredili tudi svečanost. Dogajanje ob 60. občinskem prazniku se bo končalo 27. aprila, ko bo potekala mednarodna dirka starodobnih dirkalnih motociklov »Slovenija Classic 2014 TT Središče ob Dravi«. čuje se vodovod Ormož-Sredi-šče ob Dravi, odsek 1 (sanacije) ter izgradnja ceste ob železnici na relaciji Grabe-Obrež v dolžini 2.400 metrov. Sicer pa imamo kar nekaj naložb še v načrtu. Letos je to še obnova vodovoda v naselju Obrež v dolžini 1.800 metrov. Začetek projekta jev aprilu, konec v septembru,« je še povedal prvi mož občine Središče ob Dravi. V občini pa se ponašajo tudi s številnimi aktivnimi društvi. »V občini je 22 društev in ta društva so vsako leto financirana preko razpisa za delovanje društev. Društva organizirajo skozi vse leto veliko prireditev, nekatere občina. Sodelovanje je pri teh prireditvah dobro in brez društev ga ni možno izve- sti. Zraven razpisa za društva občina posebej financira posamezne kulturne prireditve. Pomemben del na posameznih prireditvah prispeva tudi OŠ Središče ob Dravi. Zelo aktivno je tudi Turistično društvo Središče, ki ravno tako sodeluje pri vseh večjih prireditvah,« je še dodal župan, ki občane vabi na osrednjo proslavo ob občinskem prazniku v soboto zvečer. Monika Levanič Videm • Varna tehnika dela v gozdu Izobrazili okoli 600 ljudi Veliko število registriranih poškodb pri delu v gozdu, še posebej pa ekstremne vremenske razmere v začetku letošnjega leta, ki so povzročile znatno škodo v slovenskih gozdovih, so strokovnjake s področja varnega dela v gozdu spodbudili, da priredijo seminar varne tehnike dela v gozdu. Ivan Božičko, Franc in Aleksander Stopajnik in še nekateri drugi so tako v preteklih mesecih izobrazili 304 ljudi iz UE Ptuj ter še približno enkrat toliko izven ptujske upravne enote. Ob koncu projekta so na novinarski konferenci predstavili rezultate uspešnega dela. Program izobraževanja, ki se bo zaradi še zmeraj izredno velikega zanimanja nadaljeva- lo jeseni, je bil sestavljen in teoretičnega in praktičnega dela. Prvi je v uvodu obsegal pregled podatkov o gozdovih pri nas, o vrstah drevja in lesa ter o gozdnem redu in ekologiji lesa. Udeležence so seznanili tudi z uporabo zaščitnih sredstev, izbiro in vzdrževanjem motorne žage, orodjem in dodatno opremo za sečnjo in z nevarnostmi pri podiranju drevja. Zanimiv je podatek, ki Franc Stopajnik in Ivan Božičko sta na novinarski konferenci predstavila uspešno končan projekt varne tehnike dela v gozdu. ga je izpostavil Franc Stopaj-nik, da je v času poteka seminarjev v bližnjih trgovinah zmanjkalo opreme za delo v gozdu, kar se v zadnjih petih letih ni zgodilo. Sicer pa so se udeleženci na seminarju poučili tudi o tehniki učinkovitega in varnega dela v gozdu. Praktičen del je obsegal pripravo žage in osebne zaščitne opreme, določitev vitalnosti drevesa in smeri podiranja, zasek in podžagovanje, prečno razžagovanje in klešče-nje, gozdni red ter spravilo iz gozda. Vsak kandidat je prejel tudi literaturo, ki jo je subvencionirala Občina Videm. Izobraževanju, ki je skupaj trajalo 16 ur, je sledil pisni izpit s 35 vprašanji. Po uspešno opravljenem izpitu so kandidati prejeli potrdilo o usposobljenosti za varno delo z motorno žago, in kar je najpomembneje, pridobili so veliko znanja s področja dela v gozdu. Patricija Kovačec Kidričevo • Dan za spremembe »Če želimo spremeniti svet, moramo najprej začeti pri sebi V okviru vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe je v soboto, 5. aprila, v športni dvorani v Kidričevem potekala prireditev Sami - zase. V uvodu so nastopili vrtče-vski in osnovnošolski otroci iz Kidričevega in Cirkovc, nato pa so bila predstavljena društva iz občine Kidričevo in fundacija, ki še nima imena, namenjena pa naj bi bila za zbiranje sredstev in nato za sofinanciranje dejavnosti za izboljšanje kakovosti življenja otrok. « Po plesnem in pevskem pozdravu otrok je direktor občinske uprave Damjan Napast dejal: »Če želimo spremeniti občino, svet, moramo najprej začeti sami pri sebi.« Tako se je Občina Kidričevo odzvala povabilu Metke Demšar Golja-všček iz Starošinc ter pristopila k sodelovanju s fundacijo za pomoč osebam s posebnimi potrebami, s težavami v duševnem zdravju in osebam iz socialno ogroženih družin. Cilj fundacije, ki šele orje ledino in tako še niti nima imena, je zagotoviti ljudem dodatno pomoč, obravnavo in dejavnosti, ki bi omogočale višjo kakovost življenja in višjo stopnjo spre-jetosti v svojem lokalnem okolju. Dejavnosti fundacije bodo temeljile na vključitvi konjev oziroma na terapijah, druženju s konji. »Trenutno stanje v družbi (splošna gospodarska kriza, krčenje državnih in lokalnih proračunov) ne dopušča tovrstnih podpor, saj se zdravstvu, šolstvu in socialnemu varstvu namenja vse manj sredstev,« je pojasnila Metka Demšar Golja-všček, ki skupaj s partnerjem Alexandrom S. Goljavščkom v Konjeniškem parku Starošince (Cirkovce, občina Kidričevo) oskrbuje in vodi šolo jahanja. Tako so lahko sodelujoči v vseslovenski akciji Dan za spremembe že minulo soboto okusili namen fundacije z obiskom Konjeniškega parka Starošince. Sicer pa naj bi bili vse podrobnosti in vidiki fundacije znani konec maja, ko bo ta zaživela v vsem svojem obsegu. Mojca Vtič Utrinek s prireditve Sami - zase. FOTO: Mojca Vtič Foto: PK petek • 11. aprila 2014 Politika Štajerski 9 Videm • Ponovno burno na tretji izredni seji Kako prepeljati žejne čez vodo Čeprav naj bi bila torkova izredna seja videmskega občinskega sveta, namenjena potrditvi občinskega prostorskega načrta (OPN), zaprta za javnost, kar je sicer v nasprotju tako z zakonodajo kot s samim Poslovnikom občine, se to vendarle ni zgodilo. Sejna soba je bila polna jeznih občanov, ki nasprotujejo izgradnji visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince, a jim tudi jasno in glasno nasprotovanje ni pomagalo, da jih ne bi na koncu žejne prepeljali čez vodo ... Foto: SM Župan Friderik Bračič je sicer v uvodu poskušal napeto ozračje rešiti tako, da je predlagal, naj se nekaj ducatov občanov skupaj z direktorjem občinske uprave preseli iz sejne sobe v občinsko kulturno dvorano, kjer bi lahko na zaslonu spremljali neposreden prenos seje iz zgornjega nadstropja, na vprašanja pa naj bi jim odgovarjal direktor Božič-ko, a je ta njegov predlog gladko padel v vodo. Taktika dveh točk se je obnesla ... Taktika, ki jo je nato izvedlo občinsko vodstvo skupaj s predstavnikom SOU Robertom Šimenkom, pa je tudi vredna mini aplavza. Namesto ene točke dnevnega reda, v okviru katere naj bi potrjevali stališča do podanih pripomb občanov glede OPN, je župan uspel dodati še eno točko, ki je bila namenjena potrditvi sklepa, v katerem se občina pridružuje Civilni iniciativi (CI) in izraža negativno stališče do sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) za daljnovod. Prav ta točka je bila na vrsti prva. V sklepu je med drugim zapisano še, da se bosta tako občina kot CI tudi nadalje zavzemali za prekinitev oz. zadržanje vseh postopkov pri načrtovani izgradnji daljnovoda ter pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za daljnovod. Razprava je že na začetku dosegla visoke tone; najprej je za vroče besede poskrbela Ida Vindiš Belšak kot predstavnica druge civilne iniciative, ki si, kot je povedala, prizadeva za čimprejšnjo potrditev OPN, saj ljudje že predolgo čakajo na gradbena dovoljena. Andrej Rožman ji je seveda očital, da ji je malo mar za tiste občane, ki jim bo daljnovod uničil življenje, z jeznimi vzkliki proti stališču Belšakove pa ga je podprlo kar nekaj prisotnih občanov. Ozračje je poskušal pomiriti vodja CI Mitja Kampuš, ki je povedal, da nikakor nimajo nič proti sprejetju OPN, ampak si želijo s sprejetjem negativnega stališča do trase daljnovoda oz. DPN zagotoviti možnosti za vnaprej, za morebitno razveljavitev uredbe oziroma za njeno zaustavitev in iskanje optimalnejše različice trase. Šimenko: »Daljnovod se lahko gradi tudi brez OPN.« Potem je pred ljudstvom spregovoril Robert Šimenko in pojasnjeval, da sta OPN in DPN dve različni zadevi, da je OPN podrejen akt DPN in da konec koncev država lahko umesti daljnovod v skladu z uredbo o DPN, če je OPN sprejet ali ne. Tako je med vrsticami povedal, da kaj dosti možnosti v občini niti nimajo: daljnovod se lahko gradi ne glede na sprejet OPN, in če bodo temu nasprotovali v stališčih v prostorskem načrtu, bo rezultat le-ta, da bo občina ostala še brez OPN, kar pa ne bo zaviralo nadaljnjih aktivnosti pri umeščanju daljnovoda. To dejstvo je poskušal čimbolj nazorno pojasniti s primerom Hajdine, kjer, recimo, je avtocesta že zgrajena, čeprav občina še sploh nima vrisanega koridorja v svojem OPN. Občina Kidričevo pa je DPN za avtocesto že morala upoštevati v svojem OPN. Rožman se je na ta pojasnila odzval z besedami: »Če bo tako, bodo pri nas gradili daljnovod čez živi zid!« Kampuš se bori za zadnje drobtinice Kampuš pa je očitno razumel, za kaj gre: »Res je, država bo šla naprej kot buldožer! Naša edina opcija je v tem, da z negativnimi stališči in opozarjanjem na napake v samem postopku sprejemanja DPN, kjer javnost sploh ni bila vključena in še manj upoštevana, poskušamo onemogočiti pridobitev gradbenega dovoljenja! To namreč še ni izdano, saj je zanj treba pridobiti tudi okoljevarstvena dovoljenja! In tu se lahko aktiviramo vnaprej, to je zdaj še naša edina možnost! Ali bomo uspeli ali ne, pa ne vemo. Legitimno pravico do tega imamo, želimo pa, da se negativno stališče v obliki sklepa doda k OPN!« Toda na tej točki je Kampu-ša in somišljenike ustavil Ši-menko: »V okviru sprejemanja OPN ne moremo dajati mnenj - to je v nasprotju z Zakonom o prostorskem načrtovanju! Če naredite kaj takega, OPN za Videm ne bo potrjen in sprejet!« Vprašanje je, koliko je bilo zbranim sploh jasno, kaj je Ši-menko povedal; na kratko in najbolj enostavno povedano je namreč dejal, da morajo v okviru OPN predvideti oziroma upoštevati (in s tem sprejeti) tudi DPN za daljnovod, sicer se občina lahko obriše pod nosom, saj bo ostala brez njega, s tem pa tudi občani brez možnosti za novogradnje. Rožman je ob povedanem napovedoval tožbe tudi do evropskega sodišča, če bo treba, a večina njegovih svetniških kolegov je (modro) molčala. »Če bomo takšen OPN potrdili, smo narod hlapcev in hlapec med narodi,« se je še pridušal Rožman, a je župan morebitne nadaljnje beseden bitke prekinil z zahtevo za glasovanje. V četrtek, 3. aprila, se je na Ptuju odprl že 33. bencinski servis MOL v Sloveniji. S strateško investicijo podjetje MOL Slovenija širi maloprodajno mrežo bencinskih servisov v Sloveniji, kjer je cilj Skupine MOL, vodilne mednarodne naftne in plinske družbe, ki je s svojimi poslovnimi dejavnostmi prisotna v več kot 40-ih državah in katere članica je tudi MOL Slovenija, pridobiti 10-odstotni tržni delež. Otvoritev je zaznamoval niz dogodkov, s katerimi je podjetje MOL Slovenija poleg same otvoritvene slovesnosti želelo izraziti hvaležnost lokalnim organizacijam v skladu z vrednotami trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, katerim v podjetju sledijo na najvišji možni OPN s traso daljnovoda vred sprejet In velika večina svetnikov je seveda izglasovala sklep, da občina podpira CI v boju proti daljnovodu - a pozor -ta sklep se v ničemer ne dotika OPN, pač pa naj bi bil kot samostojen dokument poslan ravni. Ob zavedanju pomembnosti prihodnjih generacij je podjetje tako predalo donaciji Vrtcu Ptuj, prav tako pa tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvo Ptuj v znak hvaležnosti organizacijam prostovoljnih gasilcev, katerih temeljno poslanstvo - nesebično pomagati ljudem, v podjetju globoko cenijo. Za zabavnejšo plat so poskrbeli Matjaž Javšnik, plesna skupina in otroci Vrtca Ptuj, obiskovalci pa so se lahko pomerili tudi v inovativni nagradni igri MOLing: zbijanjem velikanskih napihljivih kegljev z avtomobili. Po uradni otvoritvi, ko sta rdeči trak prerezala direktorica MOL Slovenija Valerija Glavač in direktor občinske uprave Občine Ptuj Ivan Vidovič, na resorno ministrstvo; pač kot ena floskula več ... Drugo točko so nato od-delali v nekaj minutah. Šlo je za to, da so občinski svetniki morali potrditi stališča do pripomb javnosti glede OPN. V tem dokumentu so bile podane pobude občanov glede njihovih parcel s hkratnimi zavrnitvami ali potrditvami. Med zabeleženimi pobudami, ki so bile dane v času javne razgrnitve, je bilo tudi veliko takih, v katerih so občani jasno in glasno zavračali umestitev daljnovoda na njihove parcele, a čisto vse te pobude so bile gladko zavrnjene. In občinski svet je spet - z veliko večino glasov - vse te, tudi zavrnjene pobude, gladko sprejel ter s tem dal zeleno luč za nadaljevanje sprejetja OPN, seveda hkrati vključujoč tudi nameravano izgradnjo daljnovoda po trasi, ki je bila prvotno predvidena. Ali, povedano na kratko: videmski občinski svet je potrdil tudi predvideno gradnjo daljnovoda v svoji občini. SM so se obiskovalci lahko seznanili s pestro ponudbo novega bencinskega servisa, kjer jim je poleg 95- in 100-oktanskega bencina ter dizelskega goriva na voljo tudi avtoplin. Ponudbo izdelkov za jeklene konjičke elegantno nadgrajuje tudi ponudba za njihove lastnike. V trgovskem delu bodo obiskovalci lahko hitro opravili vse enostavne dnevne nakupe, se okrepčali v baru ali polepšali svoje vozilo v sodobni avtopralnici. Z obiskom bencinskega servisa na Ptuju se bodo obiskovalci sami prepričali v kakovost ponudbe in storitev ter se pridružili več kot 1.000.000 kupcem, ki dnevno obiščejo več kot 1.700 bencinskih servisov Skupine MOL v 11-ih državah. Politični petelinji kavs Med izredno sejo je prišlo tudi do vročega (predvolilnega) spopada med predsednikom KS Lancova vas Janezom Zavcem in svetnikom Ivanom Krajncem. Zavec je namreč krivdo za potrditev trase daljnovoda Cirkovce-Pince pripisal kar nekdanjemu videmskemu poslancu SDS Branku Mariniču, ki da je v DZ glasoval za ta projekt, posledično pa naj bi bila za ta daljnovod »kriva« tudi tedanji minister Zvonko Černač in konec koncev Janez Janša, ki je bil predsednik države v času, ko je bila Uredba o DPN izdana. Seveda pred svetniško skupino SDS v videmskem občinskem svetu ne bi mogel pomahati z bolj rdečo zastavo. Po-kasiral je nekaj hudo ostrih, tako Rožman kot Krajnc (oba SDS) sta mu odbrusila, da je največja krivda na županu, ki v samem startu ni odklonil oziroma podal negativnih stališč do trase, kot je to naredil ptujski župan in se tako »rešil« daljnovoda, Dušica Avguštin pa mu je med ploho besed povedala: »Pa kaj ni malo prezgodaj za predvolilno kampanjo?!« MOL - PR OGLAS OB OTVORITVI Bencinski servis MOL odslej tudi na Ptuju 10 Štajerski Šolstvo petek • 11. aprila 2014 Dornava • Regijsko srečanje mladih raziskovalcev 16 zlatih raziskovalnih nalog Minuli petek je v prostorih OŠ dr. Franja Žgeča Dornava potekalo 22. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Spodnjega Podravja in Prlekije, na katerem je sodelovalo 39 raziskovalnih nalog, ki jih je ob pomoči mentorjev izdelalo 120 učencev. Z zlatim priznanjem je bilo nagrajenih kar 16 raziskovalnih nalog, od teh pa se je 13 nalog uvrstilo na državno prvenstvo. Tudi letošnje srečanje je potekalo pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj, na katerem je sodelovalo 14 osnovnih šol in dve srednji šoli oziroma kar 120 mladih bistroumov z 39 raziskovalnimi nalogami. Slednje so bile razdeljene na posamezna področja. Največ nalog, kar osem, je bilo s področja elektrotehnike, elektronike in robotike. Najmanj zanimanja pa med mladimi raziskovalci vzbujajo naravoslovne in tehnične tematike. Veliko mladih bistroumov se je v svoji nalogi lotilo raziskovanja lokalne problematike, kar v ZRS Bistra Ptuj še posebej spodbujajo. »Dobro je to, da se lotevajo problematike iz lokalnega okolja - da iščejo probleme v svoji okolici, da pogledajo, kaj se da spremeniti na področju turizma, kulture, agroživilstva. Tako so rezultati njihovega dela dejansko uporabni v lokalnem okolju, saj se lotijo sistematičnega obravnavanja teh tem. In te naloge so včasih na zavidljivo visokem nivoju ter imajo takšne rezultate, ki bi prišli prav na primer kakšnemu podjetju,« je dejala direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. Vsebine nalog so recenzenti že vnaprej ocenili, na dan do- Na tokratnem srečanju mladih raziskovalcev je bilo z zlatim priznanjem nagrajenih kar 16 raziskovalnih nalog. Med njimi tudi naloga Agrarno obremenjevanje okolja v občini Kidričevo, avtoric Eve Pernat in Martine Kores z mentorico Klavdijo Murko iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. godka pa so podali še ocene predstavitev. Skupno oceno so potem razglasili na težko pričakovani podelitvi priznanj. Od vseh 39 raziskovalnih nalog so z zlatim priznanjem nagradili kar 16 nalog. Od teh pa se jih je 13 uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo 19. maja v Murski Soboti. »Naloge so bile boljše kot pretekla leta. Na vseh področjih so bile uvrščene na državno prvenstvo. Zbirajo tematike iz lokalnega okolja, kar se trudimo tudi ves čas sugerirati. Težave pa so vsako leto iste, in sicer citiranje, ki je večen problem. Potem prekomerna raba spletnih virov, težave se pojavljajo tudi pri anketah - interpretacija slednjih velikokrat ni pravilna. Nedokončane naloge - recenzenti so imeli pri nekaterih nalogah občutek, da bi morale vsebovati še veliko več, a so jo zaradi časovne stiske končali,« je dodala direktorica Pivčeva. Pred podelitvijo priznanj je mlade raziskovalce šola gostiteljica popeljala na ogled Dvorca Dornava in Čušekove domačije. Učenci OŠ Dornava so pripravili tudi kratek kulturni program, mlade raziskovalce pa je v uvodnem srečanju pozdravil še župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Monika Levanič Ptuj • Projekt Piščalka na ptujski strojni šoli Promocija poklica klepar-krovec Strojna šola Šolskega centra Ptuj se je vključila v mednarodni projekt Piščalka, ki ga organizirata podjetje Prefa Avstrija in mednarodno interesno združenje za vgradne materiale iz Nemčije. Cilj projekta je približati in predstaviti poklic klepar-krovec čim večjemu številu mladih. Projektu, v katerem so sodelovale Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, kot povabljene države pa tudi Avstralija, Belgija, Francija, Japonska, Hrvaška, Nizozemska, Norveška, Rusija, Švedska, Slovaška, Južnoafriška republika, Češka, Madžarska in Ukrajina, se je pridružila tudi ptujska strojna šola. V ta namen so v petek za osnovnošolce pripravili predstavitev poklica klepar-krovec ter delavnico za izdelavo piščalke iz aluminijaste pločevine. Dogodka se je udeležilo približno 60 učencev ptujskih osnovnih šol. Kot je dejal Dušan Holc, organizator delovne prakse na Strojni šoli Ptuj, je mednarodna akcija potekala, ker si podjetja po vsem svetu želijo, da bi se čim več mladih odločalo za poklic klepar-krovec. Teh namreč na vseh koncih primanjkuje. Kljub temu pa se za ta poklic odloča vse manj mladih. Na ptujski strojni šoli, ki se zaradi majhnega števila vpisanih vsako leto znova bori za obstoj tega programa, so tako v petek osnovnošolcem s kratkim promocijskim filmom in z vključitvijo v izdelavo praktičnega izdelka skušali približati omenjen poklic. Da ta poklic ni samo za fante, je Holc podkrepil z dejstvom, da so ženske izjemno natančne, delovne in spretne, kar so po njegovih besedah ključne značilnosti dobrega kleparja. To se je pokazalo tudi pri izdelavi aluminijaste piščalke, kjer dekleta niso zaostajala. Da tovrstnih rokodelcev primanjkuje, je potrdil tudi predstavnik podjetja Prefa, ki že več let uspešno sodeluje s Strojno šolo Ptuj. Dejal je, da želijo mlade spodbuditi k razmišljanju o nadaljnji poklicni poti ter da bodo rokodelci v prihodnosti še kako iskani, cenjeni in posledično tudi dobro plačani. Patricija Kovačec Izdelovanja piščalke iz aluminija so se z veseljem lotila tudi dekleta. Ta se za poklic klepar-krovec zelo redko odločajo, kljub temu da so ročno spretnejša kot moški, kar je za ta poklic ključno. Tednikova knjigarnica Najlepši je dedkov vrt Kamor koli se naokoli zavrtijo oči: vsepovsod vrtički in vrtovi. Nekateri so veliki in segajo vse do robov hiš, pločnikov in stezic. Spet drugi so majhni, stisnjeni nekam na rob in stran od oči, za hišami, ali skriti za vrtnim okrasjem. Nekateri vrtovi so že vsi prekopani, porahljani, posejani, zasajeni, drugi še čakajo, da se zemlja zares ogreje in namoči. Nekateri vrtovi so prave male plastične arhitekturne izmišljije: vse sorte toplih gred jih naseljuje. Nekatere so visoke in štirioglate, spet druge imajo plastične ponjave nizko in v lok napete čez zemljo. Nekateri vrtovi so še enostavno vsi rjavi, na nekaterih je opaziti drobno kukajočo zelenino, na tretjih pa se že, mesecu aprilu v posmeh, vzravnavajo in bohotijo častivredne zelenike. Kje so še prvomajski prazniki! In kje ledeni možje, pa ponekod že privezujejo paradižnike h količkom! Da le ne bo slane, je pogosto slišati med vestnimi vrtičkarji. Vrtoljubje je opaziti tudi v knjižnici, saj je veliko obiskovalcev, ki zraven običajnih knjižnih želja vzamejo pod pazduho še »vrtnarsko čtivo«. Tega je zares veliko. Vzajemni knjižnični katalog beleži kar 933 knjižnih naslovov z besedico vrt, če pa iskanje omejimo na knjige in slovenski jezik, je takih knjig 317. In vrh seznama zaseda knjiga naše someščanke, vrhunske strokovnjakinje Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt (2014), a ob zapisu je opomba, da je knjiga še v tisku. Sledijo knjige: Dom in vrt: vseved za vsako gospodinjstvo (2014), Ekološki zelenjavni vrt za male vrtnarje (2014), Čudežni vrt: zgodbe in povesti s podobami Jelke Reichman (2014), Šolski vrt -korak k samooskrbi (2013).V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je na tak način najti 298 slovenskih knjižnih naslovov, na primer tudi Keltski vrt: divje, zdravo vrtnarjenje z naravo (2013) in tudi leposlovne knjige: Viseči vrt, Pozabljeni vrt, Začarani vrt „.V Mladinskem oddelku je »vrtnih naslovov« 49, na primer Ekološki vrt s cvetjem: za male vrtnarje (2013), Alpski botanični vrt Julijana (2011), Otroci in vrt (2006), pa Davidov pravljični vrt, Majin mali vrt, Skrivni vrt ... A od vsega »vrtnega čtiva« je najlepša knjiga Dedkov vrt (2013)! To je avtorska slikanica nekoliko prečnega formata (20 x 26 cm) in 33 strani. V njej je ves čas glavni fantič in v njej je največ zelene barve. Le tu in tam je za vzorec rdeče in rjavih odtenkov, a res le za vzorec. Celo črke besedila so posebne, prijazne olivne barve in bralsko prijetne velikosti (Mimogrede: pa nikjer ni poudarjeno, da je knjiga primerna za dislektike!), le kadar je podlaga zelena zaradi ilustracije, takrat so črke bele. Pravzaprav je Dedkov vrt čudovita medgeneracijska pripoved med pradedkom in pravnukom, ki jo je avtor, pisatelj in ilustrator v eni osebi, Lane Smith, upovedal ob fantičevem sprehodu skozi vrt. Slikanica je pravzaprav odlična kompozicija besed, ilustracij in sporočilnih vizualnih podob. Vse troje je tako kompleksno povezano, da je ni mogoče zgolj opisovati, te knjige Dedkov vrt, ne da bi jo naslovnik imel v rokah. Na zavihku knjige piše: Bil je deček s kmetije in otrok z noricami. Bil je vojak in mož in vrtnar. Predvsem pa je bil umetnik. In nato tako nagovarja mladega bralca: Povabljen si na sprehod po vrtu, v katerem je dedek svoje spomine izpisal v nenavadnih oblikah umetelno obrezanih grmov in dreves. V oblikah, ob katerih v domišljiji zaživijo že zdavnaj pozabljene reči. Lane Smith (1959) se je rodil v Tulsi, Oklahoma. V zgodnjem otroštvu se je preselil v Corono, Kalifornija. Študiral je umetnost (Art Center College of Design) v Pasadeni, Kalifornija. Je avtor mnogih slikanic in je sodeloval s svetovno znanimi pisatelji, kot je na primer Roald Dahl ... Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, Dedkov vrt pa je edino njegovo delo, prevedeno v slovenščino in ga je izdala celjska Mohorjeva družba v prevodu Tadeje Petrovčič Jerina. Lepo vrtnarite in berite! Liljana Klemenčič Foto: PK Rokomet Deseterica Nedeljanov nemočna v Škofji Loki Stran 12 Judo Šlambergerjevi srebro, Cilenšku bron Stran 12 Karate Javoršek, Plajnšek in Ko-derman prvaki Balkana Stran 13 Tajski boks Bojan Kujavec zmagal s K. 0. Stran 13 Plavanje Lora Grobelšek v slovenski reprezentanci Stran 14 Namizni tenis Katja in Anja znova do medalje na DP Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Danilo Klajnšek 1958-2014 Ob omembi imena Danilo Klajnšek se spremljevalcem športa pred očmi takoj nariše predstava o novinarju, ki je na našem območju vrsto let spremljal športne dogodke in jih dokumentiral. Danilo je bil tako rekoč nepogrešljiv del športnih dogodkov. V času aktivne športne kariere je bil nogometaš - vratar pri NK Aluminij. Med soigralci je bil spoštovan in ti so se lahko nanj vedno zanesli. Kasneje je bil tudi funkcionar kluba in kratek čas tudi njegov predsednik. Kmalu je v sebi začutil novinarsko žilico. Na razna uredništva je začel pošiljati svoje prispevke s športnih in tudi drugih dogodkov. Ko so v tiskanih izdajah zagledali luč sveta, je dobil neverjetno voljo do tega poklica. Na objavljene prispevke je bil zelo ponosen, med drugim so našli svoje mesto v Delu, Večeru, Mladini, Sportskih novostih, Ekipi... Med prvimi medijskimi hišami, ki so ga sprejele pod svoje okrilje, je bil Radio-Tednik Ptuj. S Tednikom (sedanjim Štajerskim tednikom) je začel sodelovati že leta 1976. Uredniki so mu na skromno odmerjenem prostoru najprej objavljali kratka poročila z dogodkov, kasneje pa tudi večje in bogatejše sestavke. Tako je imel že leta 1978 intervju z legendarnim slovenskim olimpijcem Leonom Štukljem, s čimer se je upravičeno rad postavil. Danilo ni imel rad samo enega športa, npr. nogometa, ampak kar celo paleto - od šolskega športa do tistega na najvišjem vrhunskem nivoju, od tistih z žogo do športa trdih pesti - boksa (v Tedniku je npr. prvi pisal o Dejanu Zavcu, ko je bil ta še povsem na začetku boksarske kariere). Izjemno je užival tudi na rokometnih tekmah, zato sta se dobro ujela s takratnim urednikom Tednika in Radia Ptuj Ludvikom Kotarjem. Skupaj sta dala športu večjo veljavo v obeh medijih: v časopisu staprispev-ke bogatila s fotografijami in vedno zanimivejšimi prispevki, na radijskem delu pa postavila temelje dvema športnima oddajama - sobotnemu Športnemu napovedniku in ponedeljkovim Odmevom iz športa. Med športniki in športnimi delavci je Danilo užival poseben status, zato so ga bili zelo veseli na vseh prireditvah. Obenem je imel v svoji beležnici in kasneje v telefonskem imeniku izjemno bogato zbirko stikov z domala vsemi, ki so delali ali delajo v športu. Brez težav je navezoval stike, saj je bil izjemno dobro obveščen o vseh dogajanjih, tistih na uradni in tistih na zakulisni ravni. Tega ni nikoli izkoristil v polni meri, sicer bi lahko v novinarskem poklicu zagotovo dosegel še precej večje višine. Izjemno široko poznavanje športnega dogajanja je najraje izpovedoval v zaprtih družbah, kjer je kot iz rokava stresal anekdote in natančne opise dogajanj izpred dvajset, trideset in še več let. Bil je tudi izjemno kritičen do različnih krivic in nepravilnosti, ki so se dogajale - v takšnih primerih je znal zelo prepričljivo in vztrajno argumentirati svoja stališča. Med športnimi novinarskimi kolegi je bil tudi v širšem slovenskem prostoru eden najbolj prepoznavnih. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je različne športne kolektive in posameznike spremljal na njihovih nastopih po Sloveniji in tudi širše ter na teh poteh ustvarjal številna bližnja in pristna poznanstva. Ko smo se kasneje (in še sedaj) njegovi mlajši sodelavci podajali na te poti, smo velikokrat naleteli na vprašanje: »Kako pa je z Danilom? Lepo ga pozdravite!« Odslej se bo naš odgovor glasil: »Žalga ni več med nami...« 6. aprila seje več kot 35-letno sodelovanje naše družbe Radio-Tednik in Danila Klajnška žal prerano končalo . Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL V Kopru nadgraditi tekmo z Rudarjem Nogometaši Zavrča so šele v petem poskusu osvojili prvo spomladansko točko. Na domačem srečanju proti Rudarju je za remi zadel Smrekar, točka pa je bila nadgradnja prikazanega v Novem mestu, kjer so beli igrali dobro, toda sreča in nezbranost sta jim obrnili hrbet. Priložnost, da Zavrč vknjiži tudi prvo spomladansko zmago, pa bo že to soboto, ko varovanci Željka Orehovca potujejo v Koper. Nedvomno je forma Za-vrčanov vse boljša in boljša, obenem pa se je močno popravil tudi odnos igralcev. Vidno napreduje tudi komunikacija na zelenici, vse to pa so razlogi, da se beli na Obalo ne odpravljajo z belo zastavo, čeprav so domačini favoriti. Če bodo Haložani odigrali še nekoliko bolj trdo in če se bo naposled odprlo tudi v napadu, saj je bilo v zadnjih srečanjih zastreljanih preveč lepih priložnosti, potem lahko privrženci Zavrča v soboto pozno popoldne pričakujejo pozitivne vesti iz Bonifike. Na Primorskem ne bo nastopil Miha Kokol, ki je bil ob koncu srečanja z Rudarjem izključen, potem ko je z dvignjenim podplatom startal na vratarja Rozmana. Bočni nogometaš je prejel kar tri tekme prepovedi, tako da ga ne bo niti na domačih derbijih z Olimpijo in Mariborom, ki čakata Zavr-čane po tekmi s Koprom. Na srečanju z Rudarjem zaradi težav z mišico ni nastopil Peter Murko, čigar poškodba je sanirana in odlični branilec Foto: Črtomir Goznik Se bodo nogometaši Zavrča tako veselili tudi v soboto? bo kandidiral za srečanje s »kanarčki«. Čeprav Zavrčani gledajo le nase in svojo igro, jih z optimizmom prav gotovo navdaja tudi dejstvo, da bo domača vrsta oslabljena, saj bosta manjkala najboljša igral- ca, Čovilo in Galešic. Toda Koper premore kakovostno in številčno zasedbo in prav gotovo bo trener Vanoli našel primerna nadomestila. Marko Roškar, ki je proti Rudarju ponovno dobil prilo- Prijateljska tekma: Sloga - Zavrč 1:7 (0:3) STRELCI ZA ZAVRČ: Božak 3-krat, Vaš 2-krat, Fuček, Kurbus ZAVRČ: Bešenic, Murko, Kurbus, Dugolin, Lešnik, Vaš, A. Čeh, Fuček, Brlečic, Matjašič, Božak. Igrala sta še: Kovačic, Kokol. Trener: Željko Orehovec. V sredo so nogometaši Zavrča »skočili« čez mejo in se v Ča-kovcu pomerili z domačim nižjeligašem Slogo. Za gostujočo ekipo so nastopili igralci, ki v prvenstvu igrajo manj, tisti, ki v zadnjih srečanjih nosijo glavno breme, pa so na dan tekme dopoldan opravili trening. Zavrčani so bili veliko boljši tekmec, zadeli so sedemkrat, obenem pa zapravili vsaj še enkrat toliko zrelih priložnosti. žnost, proti Kopru pričakuje negotov obračun: »Kot vedno, bomo tudi proti Kopru igrali na zmago. Vsekakor je pred nami težka tekma, je pa dejstvo, da si ne smemo več privoščiti nobenega poraza. Proti Kopru pa bi bili zadovoljni tudi s točko.« tp Medsebojne tekme 8. krog: Luka Koper - Zavrč 1:1 (1:0); Čovilo; Kokol; 17. krog: Zavrč - Luka Koper 1:0 (1:0); Kresinger. 26. krog: Luka Koper -Zavrč, sobota, 12. 4., ob 16.30 Tenis • Blaž Rola Davisov pokal in naporna pot terjala svoj davek Pretekli tedni so bili za Blaža Rola izjemno naporni. Najprej je opravil mini priprave na Floridi, od koder je odšel na turnirja v Panami in Kolumbiji. Sledila je pot v domovino in igranje za reprezentanco Slovenije v Davisovem pokalu. Po bolečem porazu 1:3 z Izraelci in čustveni izpra-znjenosti, ki je temu zagotovo sledila, je bilo pred njim novo naporno potovanje čez veliko lužo. Dvakratno premagovanje časovnih razlik in vse drugo, kar spada k potovanjem, je pri Blažu pustilo posledice, ki so se pokazale na turnirju v Braziliji. Blaž je bil v Ita-jali postavljen za 1. nosilca, vendar challenger turnir z nagradnim skladom 40 tisoč dolarjev zapušča po 1. krogu. Njegov tekmec je bil izkušeni Argentinec, 28-letni Martin Alund (183. na ATP), ki je bil lani uvrščen že globoko v najboljšo stoterico (83. mesto). Blaž se je izjemno trudil, vendar je kakovosten tekmec kaj kmalu prišel do prednosti. Edino pravo priložnost je imel Blaž pri vodstvu 4:3 in servisu Alunda. Priigral si je break priložnost, vendar jo je tekmec ubranil in osvojil naslednje tri igre (4:6). Podoben tok je imel tudi drugi niz, ko se je Blaž znova znašel v zaostanku breaka, Argentinec pa je bil dovolj čvrst, da je odbil vse napade Ptujčana (3:6). Premor bo Blaž zagotovo izkoristil za počitek in nujno potrebno regeneracijo, kar mu bo koristilo v nadaljevanju turneje. Zaradi zgodnjega izpada je sedaj že bolj ali manj jasno, da bo moral v Franciji na Odprtem prvenstvu Pariza v Roland Garrosu igrati v kvalifikacijah. JM 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. aprila 2014 Rokomet • 1. B SRL (m) Deseterica Nedeljanov nemočna v Škofji Loki M Loka 2012 - Velika Nedelja Carrera Optyl 39:24 (24:10) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 3, Bombek 3, Hanželič 4, Bezjak 2, Veselko 3, Štefičar 6, Preac, Dogša, Lo-renčič 2, Šerod 1. Trener: Bojan Munda. V vnaprej odigrani tekmi 19. kroga so zadnjeuvrščeni Nedeljčani gostovali v Škofji Loki, ki se s Slovenj Gradcem enakovredno bori za 1. mesto. Gostje so na Gorenjsko odpotovali le z desetimi igralci: že tako oslabljena ekipa je tokrat ostala še brez Tadeja Kaučiča (poškodba), Bojana Cimermana (kazen po tekmi z Dravo) in Mira Špindlerja (služba). Varovanci trenerja Bojana Munde se niso mogli resneje upirati domačinom, ki so vrsto let nastopali v 1. A-ligi. Domačini so si glavnino 1. B SRL (m) VNAPREJ ODIGRANA TEK- MA 19. KROGA: Loka 2012 - Velika Nedelja Carrera Optyl 39:24 (24:10) 1. LOKA 2012 19 16 0 3 32 2. SLOVENJ GRADEC 18 14 3 1 31 3. DOBOVA 18 13 0 5 26 4. DRAVA PTUJ 18 9 2 7 20 5. DAMAHAUS CERKLJE 18 9 2 7 20 6. DOL TKI HRASTNIK 18 9 2 7 20 7. HERZ ŠMARTNO 18 9 2 7 20 8. RADEČE - MIK CELJE 18 8 1 9 17 9. MOŠKANJCI - GORIŠ. 18 7 1 10 15 10. MOKERC - IG 18 5 0 13 10 11. GROSUPLJE 18 2 1 15 5 12. V. NEDELJA C. O. 19 1 0 18 2 Foto: Črtomir Goznik Matjaž Hanželič je v Škofji Loki dosegel štiri zadetke. prednosti priigrali v prvem domačini začeli z menjavami, polčasu, ko so odigrali s prvo- tako da so lahko Nedeljčani kategorniki. Po 40. minuti so držali stik. V drugem polčasu je odlično branil Maks Dogša, med strelce pa so se vpisali vsi igralci z izjemo vratarjev. Naslednjo domačo tekmo bodo Nedeljčani odigrali 26. 4. proti neposrednemu tekmecu za predzadnje mesto, ekipi Grosuplja. jm Judo • Državno prvenstvo mladincev in mlajših kadetov Šlambergerjevi srebro, Cilenšku bron Judo zveza Slovenije in JK Ravne sta v soboto na Ravnah na Koroškem izvedla državni prvenstvi v judu za mladince/ mladinke in mlajše kadete/ mlajše kadetinje. Pri mlajših, letnikih 1999/2000, se je za državne naslove skupno merilo 145 tekmovalcev iz 29 klubov. Judo klub Drava Ptuj je na Koroško popeljal pet svojih mladih judoistov. Najbolj se je v kategoriji nad 70 kg izkazala Nika Šlamberger, ki je osvojila srebrno medaljo. Za drugo mesto je na tatamiju dosegla dve zmagi z ipponom, med- tem ko je kljub dobri predstavi izgubila proti standardni tekmici Veroniki Mohorič (JK Velenje). To je na Pokalu Ptuja uspela premagati, tudi tokrat je bila zelo blizu, a se je Ve-lenjčanka uspela rešiti in nato sama izvesti met za ippon. Pri mlajših kadetih je v najtežji kategoriji nad 81 kg Niko Cilenšek med sedmimi judo-isti osvojil 3. mesto, potem ko je en dvoboj zmagal in enega izgubil. V isti kategoriji je imel precej smole Blaž Krajnc, ki je v borbi za finale izgubil z Martinom Črešnikom (JK V Ravnah so izvrstne rezultate dosegli tudi tekmovalci iz Ljutomera. Narsej Lackovič (do 90 kg) in Patrik Vojsk (do 100 kg) sta osvojila naslov državnega prvaka, pri mladinkah so 3. mesto osvojile Kaja Čeh in Hana Prelog (obe do 57 kg) ter Barbara Halas (do 63 kg), pri mladincih je bil Žiga Šendlinger drugi, Uroš Vozlič (oba do 60 kg) pa peti. (NŠ) Ekipa JK Drava je v Ravnah osvojila dve medalji. Acron Slovenj Gradec) ter na koncu osvojil 5. mesto. Iz JK Drava Ptuj sta nastopila še Mihaela Vogrin, ki je bila sedma, in Tomi Milošič, ki je na svojem prvem državnem prvenstvu osvojil 9. mesto. David Breznik Rokomet • Mednarodni turnir U-14 na Ptuju V finalu dober odpor gostom iz Varaždina HI Na Ptuju je bil v soboto, 5. 4., izredno močan mednarodni turnir za dečke letnika 2000. Poleg domačinov so svoje barve zastopali fantje iz prvo-ligaškega kluba rK Maribor Branik, hrvaškega rokometnega velikana GRK Varaždin in reprezentanca Avstrijske Štajerske. V polfinalu sta se med seboj pomerila slovenska predstavnika. Pri domačinih se je videlo, da je ekipa neuigrana, saj so fantje predstavniki dveh različnih selekcij in so se turnirja lotili brez skupnega treninga. Kljub temu pa gostom iz Maribora niso pustili, da bi resneje ogrozili zmago Ptujčanov. V drugem polfinalu je reprezentanca Avstrijske Štajerske proti eni najmočnejših hrvaških ekip v tej kategoriji doživela hladen tuš. V finalu sta se tako pomerili domača ekipa RK Drava Ptuj in GRK Varaždin. Gostje so bili fizično močnejši, saj so pol domače ekipe sestavljali fantje letnika 2001. Ta fizična premoč je predvsem na začetku dala zagona gostom, ki so dominirali prvi polčas. Domačini so po nepotrebnem zapravljali čiste mete s šestih metrov. Na polčas so gostje odšli s prednostjo petih zadetkov (11:16). V drugem polčasu smo gledali popolnoma obratno sliko. Po nekaj minutah so se domačini prebudili in odlično odigrali v obrambi in s hitrimi protinapadi zadevali in vztrajno manjšali razliko. Tako so se proti koncu srečanja približali na gol razlike (22:23, 23:24, 24:25). Na Rezultati, polfinale: Drava Ptuj - Maribor Branik 27:24, Reprezentanca Avstrijske Štajerske - GRK Varaždin 14:28; tekma za 3. mesto: Maribor Branik - Reprezentanca Avstrijske Štajerske 13:26; tekma za 1. mesto: Drava Ptuj - GRK Varaždin 24:27. Končni vrstni red: 1. GRK Varaždin 2. RK Drava Ptuj 3. Reprezentanca Avstrijske Štajerske 4. RK Maribor Branik RK DRAVA PTUJ: Niko Šmi-goc, Tilen Forštnarič, Niko Ra-kuš, Luka Ivaniševič, Sergej Ekart, Jure Kovačič, Jaka Než-mah, Marko Sarič, Žiga Godi-celj, Matej Šilak, Žan Lovrenčič, Tomaž Pogelšek, Martin Murko, Miha Nikl, Luka Lazič. Trenerja: Aleš Benčič in Sašo Kafel koncu jim je zmanjkalo nekaj moči in športne sreče. SK Rokomet • Jeruzalem Ormož Ze v petek proti Svišu Po kratkem premoru zaradi reprezentančnih akcij članov in mladincev se nadaljuje prvenstvo v 1. A slovenski ligi. Na sporedu je 4. krog Lige za prvaka in Lige za obstanek, ki Ormožanom prinaša domačo tekmo proti Svišu iz Ivančne Gorice. Gostje z 10 točkami resda zasedajo zadnje mesto v ligi, a je njihova kakovost bistveno višja, kot kaže stanje na lestvici. S prihodom odličnega organizatorja igre Mihe Tomšiča so Sviškoti pred začetkom Lige za obstanek verjeli v zagotovitev obstanka v ligi, vendar so zabeležili tesna poraza (proti Slovanu 28:26 in Izoli 22:21) ter zmago proti Krki (28:24). To je bistveno slabši izkupiček od pričakovanj v Ivančni Gorici, ki se lahko pohvali z enim od najboljše organiziranih klubov v državi. Tako je gostovanje v Ormožu za Sviš tekma za biti ali ne biti. Jeruzalem bo nastopil v popolni zasedbi. V Ormožu upajo, da bo končno registriran tudi Jure Kocbek in da bo konec pettedenske kalvarije za mladega obetavnega igralca, ki je nazadnje nosil dres Arconta Radgone. Tekma na Hardeku je na sporedu v petek, 11. aprila, z začetkom ob 19.30. ku Rokomet • Mlajše kategorije 1. MLADINSKA LIGA 1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 16 0 3 32 2. RIBNICA RIKO HIŠE 19 13 2 4 28 3. KRKA 20 12 3 5 27 4. TRIMO TREBNJE 19 10 1 8 20 5. KRŠKO 20 9 1 10 19 6. LOKA 2012 20 8 2 10 18 7. SLOVENJ GRADEC 18 9 0 9 18 8. GORENJE VELENJE 20 8 1 11 17 9. SLOVAN 19 6 4 9 16 10. DRAVA PTUJ 20 7 1 12 15 11. DOL TKI HRASTNIK 18 6 1 11 13 12. AJDOVŠČINA 20 3 2 15 8 GORENJE VELENJE - DRAVA PTUJ 20:28 (8:13) DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič, Janžekovič 6, Toš, Reisman, Žmavc, Maroh 7, Požar 5, Be-drač, Pukšič 5, Kenda, Rosič, Jerenec 3, Šalamun, Žuran 1, Petrovič 1. Trenerja: Uroš Šer-bec in Alan Potočnjak. Ptujski mladinci nadaljujejo z odličnimi predstavami v 1. ligi. Tokrat so slavili pri mladincih državnih prvakov v vroči Rdeči dvorani v Velenju. Vprašanje zmagovalca je bilo hitro odločeno, saj so gostje s Ptuja do-minirali od prve do zadnje minute. Prednost so postopoma povečevali, najvišja je znašala 11 zadetkov. Tako so priložnost za igro lahko prejeli vsi igralci ptujskega kluba. Celotna ekipa je delovala na zelo visokem nivoju, piko na i pa je postavil vratar Šulek, ki je v zadnjem času v odlični formi. V nedeljo na Ptuj prihaja ekipa Ribnica Riko hiše. Z zmago bi si Drava zagotovila obstanek v najelitnejšem mladinskem tekmovanju. SK KADETI ŠMARTNO JERUZALEM 32:32 (15:18) JERUZALEM: Kuzmič (13 obramb), Caf, Fekonja; Kavčič, Kolmančič 8 (5), G. Horvat 11 (1), V. Lukman 2, Štumberger, Žižek Cvetko 1, Grabovac, D. Ozmec 5, Topolovec 2, Ulaga, Šandor 3 (2). Gostom je treba čestitati za odlično predstavo na Hardeku; domačini pa si zaslužijo čestitke za nepopustljivost do zadnjih sekund tekme. V 58. minuti je Tilen Virant iz protinapada zadel za vodstvo Šmartnega z 29:32 in v dvorani so bili le še redki, ki so verjeli v preobrat Ormoža. Ta pa je Ormožanom uspel! Najprej je zadel Gašper Horvat v 59. minuti, nato še dvakrat Miha Kolmančič iz sedemmetrovk v 60. minuti. Pred zadnjo sedem-metrovko so gostje na grob način zaustavili Horvata v čistem protinapadu in še sreča, da jo je domači igralec odnesel brez poškodbe. Prvo ime tekme pa je bil gostujoči vratar Tom Virant, ki je zaustavil blizu 25 strelov; od tega kar štiri sedemmetrov-ke! Takšen preobrat lahko uspe le kakovostnim ekipam, kar pa ekipa Jeruzalema je, saj se je s točko proti Šmartnemu znova uvrstila na Final 4. STAREJŠI DEČKI A JERUZALEM - ŠMARTNO 33:22 (16:10) JERUZALEM: Škrjanec, Riz-man; Ciglar 7, Niedorfer 3, Jova-novič, Petek, Škorjanec, Šošta-rič 12, M. Hebar 1 (1), Zidarič 2, Koderman 8. Starejši dečki A Jeruzalema so dosegli 19 zmago na 20. tekmi, ki so jih odigrali v tem prvenstvu. Blestel je Anže Šoštarič, ki je že do odmora mrežo nasprotnikov zadel kar devetkrat. Še vedno je ekipa Jeruzalema daleč od želene forme in upati je, da bo ta prava čez mesec dni, ko bo v Celju 10. in 11. maja potekal zaključni turnir najboljše četverice v državi. STAREJŠI DEČKI B JERUZALEM - RUDAR TRBOVLJE 22:23 (11:13) JERUZALEM: Firšt Šeruga; J. Zadravec 6, P. Ozmec, G. Hebar 2, A. Munda 2, Belec 6, B. Za-dravec, Torič, Notersberg 6. Ormožani so v petih dneh odigrali tri tekme (Gorenje Velenje, Slovenj Gradec, Rudar Trbovlje), kar jih je drago stalo proti Rudarju, saj v zaključku tekme niso imeli več moči in svežine. Ob tem se je poškodoval še Ivo Belec in Trboveljčani so z delnim izidom 0:3 prišli do zmage. Ormožane v zaključku sezone čaka boj za mesta od pet do osem. MLAJŠI DEČKI B ŠMARTNO - JERUZALEM & V. NEDELJA 16:19 (7:8) JERUZALEM & V. NEDELJA: Zemljič (12 obramb) Ozmec T., Kovačec E. 2, Kosi A. 2, Borko Ž. 7, Lukman J. 3, Kokol L., Šošter D. 2, Voršič M. 2, Herga Ž., Cvetko G. 1. Trenerja: Jernej Kosi in Davorin Kovačec. Po porazu v Račah so se varovanci Jerneja Kosija in Davorina Kovačca pobrali in slavili na težkem gostovanju v Šmartnem. Z zmago so si priborili nastop na zaključnem turnirju najboljše četverice, saj je težko verjeti, da bi jim spodrsnilo na domači tekmi proti Sevnici, ki so jo na gostovanju porazili 20:7. ku petek m 11. aprila 2Q14 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tajski boks Kujavec zmagal s K. O. Casino Perla v Novi Gorici je bil v nedeljo prizorišče borilnega večera Arena Alpe Adria 5. Na ta dogodek je bil povabljen tudi Bojan Kujavec, ki se je v ringu pomeril s starim znancem, tajskim boksarjem in kikboksarjem Sebastianom Bogolinom iz Kluba tajskega boksa Krško. S slednjim se je Ptujčan leta 2011 pomeril v svoji prvi borbi in bil poražen, zato je še dodatno motiviran za ponovni obračun. Čas povratnega dvoboja je nastopil na dogodku italijanske borilne promocije Arena Alpe Adria, in sicer tokrat v borbi po pravilih tajskega boksa. Po začetnem proučevanju tekmeca v prvi rundi je Kujavec v drugi rundi popolnoma prevzel vajeti borbe v svoje roke. Povsem je dominiral proti agresivnemu tekmecu in ga je z natančno odmerjenimi udarci večkrat zrušil v K. O. To je počel vse do zmage s prekinitvijo (T. K. O. - tehnični knockout) v 3. rundi, ko je nasprotnika zadel z odlično odmerjenim direk-tom točno na brado. Bojan Kujavec je tako znova potrdil odlično pripravljenost, ki je dobra popotnica za prihajajoče izzive. Član ptujskega Kung fu kluba je ponovno pokazal svojo kakovost, ki jo je pred tem pokazal tudi na tekmi za svetovni pokal v K-1, kjer je v Varaždinu v močni konkurenci osvojil 3. mesto. Po nekajdnevnem počitku se bo Ku-javec znova vrnil k treningom, saj zanj sledijo priprave za nastop v najprestižnejši organizaciji za profesionalne K-1 in MMA borbe v tem delu Evrope - FFC (Final Fight Championship) v začetku maja. David Breznik Bojan Kujavec med borbo v Novi Gorici Foto: fight-madness.com Bovling • Podjetniška liga Učenec (tokrat) boljši od profesorja Ekipa Saška bar je znova presegla mejo 3000 podrtih kegljev in vztrajno zmanjšuje razliko do vodilne ekipe VGP Drava. Ta ima sicer še vedno precejšnjo zalogo točk prednosti, a bo morala za ohranitev vodilnega položaja v zadnjih petih krogih pokazati vse svoje znanje. Drugi ekipni rezultat kroga je dosegla ekipa Radio-Tednik, ki pa je izgubila z ekipo Taluma, čeprav je imela slednja kar 149 podrtih kegljev slabši rezultat. Še naprej presenetljivo visoko kotira ekipa Slovenske gorice, ki pa ima v nadaljevanju zelo težak razpored. Med posamezniki smo lahko spremljali zanimiv boj za najboljši rezultat kroga: na koncu je daljšo potegnil učenec (Sašo Vidovič, 894), ki je za pet kegljev ugnal profesorja (Črtomirja Go-znika, 889). Tretjeuvrščeni je za vodilno dvojico tokrat zaostal za več kot 100 kegljev ... Rezultati 8. kroga: Gostišče Iršič - Boxmark Team 8:0, Tames - SKEI Ptuj 8:0, Saška bar - Lekarne Ptuj 8:0, Ra-dio-Tednik Ptuj - Talum 3:5, Ele-ktro Maribor - VGP Drava 2:6, Bowling center Ptuj - Slovenske gorice 3:5. Srečanje DaMoSS -Mestna občina Ptuj je bilo prestavljeno. Zaostalo srečanje 7. kroga: VGP Drava - Talum 5:3. 1. VGP DRAVA 8 2696 53 171,7 2. SAŠKA BAR 8 3008 42 174,0 3. SLOV. GORICE 8 2626 42 159,7 4. MESTNA OBČ. PTUJ 7 - 38 172,3 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 8 2745 38 162,7 6. TAMES 8 2727 37 166,3 7. ELEKTRO MARIBOR 8 2570 37 159,8 Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Sašo Vidovič (Saška bar) 894, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 889, 3. Gregor Mi-ložič (Saška bar) 779, 4. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 765, 5. Igor Vidovič (Tames) 731, 6. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 729, 7. Robert Mer-lak (Talum) 720, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 718, 9. Franjo Skuber (Talum) 712, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 704. 8. TALUM 8 2623 31 159,0 9. BOWLING C. PTUJ 8 2647 30 161,6 10. DAMOSS 7 - 26 157,9 11. RADIO-TEDNIK 8 2772 25 158,1 12. SKEI PTUJ 8 2443 23 160,2 13. BOXMARK TEAM 8 2169 11 142,4 14. LEKARNE PTUJ 8 1942 7 129,6 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) povprečno 201,4, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 189,3, 3. Gregor Miložič (Saška bar) 187,6, 4. Igor Gaber (MO Ptuj) 186,2, 5. Jani Kramar (DaMoSS) 186,1, 6. Blaž Ivanu-ša (VGP Drava) 184,9, 7. Robert Šegula (Tames) 180,3, 8. Sašo Vidovič (Saška bar) 178,5, 9. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 176,3, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 175. Pari 9. krog (ponedeljek, 14. 4.): ob 17.30: Talum - Elektro Maribor, Bowling center Ptuj -Mestna občina Ptuj, DaMoSS -Tames; ob 20.00: Slovenske gorice - VGP Drava, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič, Boxmark Team - Lekarne Ptuj, Saška bar - SKEI Ptuj. JM Karate • Balkansko prvenstvo v Podlehniku Javoršek, Plajnšek in Koderman balkanski prvaki WKSA Slovenija in Karate klub WKSA Hajdina sta v soboto in nedeljo v športni dvorani OŠ Podlehnik izvedla balkansko prvenstvo v karateju. Na njem je nastopilo približno 200 tekmovalcev in tekmovalk iz Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Skupaj je bilo v kumitah in katah na tatamiju opravljenih blizu 700 nastopov. Tekmovanje je bilo razdeljeno na večje število starostnih kategorij, saj so se za naslove borili otroci od 7. do 13. leta, kadeti/kadeti-nje, mladinci/mladinke, člani/ članice in veterani/veteranke. Tekmovanje je potekalo v borbah in katah (borba z navideznim tekmecem). V katah je imel svoje predstavnike tudi Karate klub WKSA Hajdina, ki pa v močni konkurenci niso osvojili medalje. Najvišje -4. mesto - je osvojil Tilen Kropil. Za Slovenijo so postali balkanski prvaki Tilen Žmavc, Belmin Uzej-novič, Jožek Breznik, Franko Kafadar, Azra Golač in Štefka Golač. Največ medalj (36) so v katah osvojili srbski tekmovalci, Slovenci so jih dobili 25. Še uspešnejši so bili naši tekmovalci v kumitah ali borbah. Trije mladi člani Karate kluba WKSA Hajdina, Jaka Javoršek, Aljoša Plajnšek in Mitja Koderman, so v svojih Slovenski tekmovalci so na balkanskem prvenstvu večkrat stopili na najvišjo stopničko. kategorijah postali balkanski prvaki, medtem ko je njihov uspeh z 2. mestom dopolnil Žiga Javoršek. V kategoriji otrok C, dečkov v starosti deset in enajst let, je v kategoriji do 45 kg zmagal Jaka Javoršek. Balkanski naslov je v enaki starostni skupini do 50 kg osvojil Aljoša Plajnšek. Med kadeti A do 52 oz. 57 kg je iz hajdinske- ga kluba zmagal tudi Mitja Ko-derman. Slovenija je v borbah osvojila 42 medalj, od tega kar 11 naslovov. Naši tekmovalci so se dobro odrezali tudi v ekipni konkurenci, kjer so osvojili še tri naslove. V kategoriji dečkov v starosti 12 in 13 let so se naslova veselili člani Slovenije 1, v kateri so bili Žiga Javoršek, Aljoša Plajnšek in Vid Hoe-chstaetter. V dveh dneh so se organizatorji v Podlehniku zelo potrudili, da so gladko in na visokem nivoju izpeljali prvo balkansko prvenstvo v karate-ju pod okriljem organizacije WKSA. Prihodnje leto bo podobno tekmovanje v Sarajevu. David Breznik Kikboks m Bihač open 2014 V Bihaču 18 medalj Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov KBV Ptuj, se je v soboto, 5. aprila, udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja »Bihač open« v Bosni in Hercegovini. Na tokratnem tekmovanju, ki je bilo 15. po vrsti, je sodelovalo okrog 590 tekmovalcev iz 9 držav. Tokrat so Ptujčani nastopali v treh disciplinah in sicer v point figh-tingu, light kontaktu in kick lightu. Ptujčani so bili odlični, saj so osvojili 8 prvih, 2 drugi in 8 tretjih mest. Rezultati v disciplini point fighting (semi kontakt): 1. mesto so osvojili: Lara Vu-zem Vajda (kadetinje do 37 kg in do 42 kg), Patrik Šulek (kadeti nad 47 kg), Filip Janžeko-vič (člani do 74 kg) in Vito Čurin (mladinci do 84 kg); Ptujčani v Bihaču Foto: Franc Slodnjak 3. mesta so osvojili: Nina Duh (st. kadetinja do 50 kg), Dejan Duh (st.kadeti do 47 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 57 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg), Simon Kaisers-berger (mladinci do 79 kg) in Filip Janžekovič (člani do 69 kg). Rezultati v disciplini light kontakt: 1. mesto so osvojili: Timi Pungaršek (mladinci do 69 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 79 kg) in Vito Čurin (mladinci do 84 kg); 3. mesto sta osvojila: Timi Sitar (st.kadeti do 52 kg) in Žan Hliš (mladinci do 74 kg). V disciplini kick light sta oba naša predstavnika osvojila 2. mesto in sicer Timi Pungaršek (mladinci do 69 kg) in Žan Hliš (mladinci do 74 kg). Ptujčani so se zadovoljni vrnili iz Bosne, saj je njihova forma in pripravljenost na visokem nivoju. To je posebej važno, saj kar nekaj Ptujčanov v okviru reprezentance Slovenije ta petek potuje na tekmo za svetovni pokal v avstrijski Innsbruck. Franc Slodnjak Karate • 1. pokalna tekma V borbah do treh medalj V soboto, 29. 3., je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s tehničnim organizatorjem, DBV Piran, v športni dvorani v Luciji organizirala 1. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Tekmovalo je 384 tekmovalcev iz 43 klubov. Za Karate do klub Ptuj so nastopili Anej Šmid Cafuta, Jure Sluga, Zoja Šprah ter Oscar in Krištof Križanec. Najbolje se je odrezal Oscar, ki je v borbah med mladinci do 61 kg zasedel 2. mesto. V prvem krogu je premagal tekmovalca iz Trbovelj (8:2), v drugem pa predstavnika KK Ajdovščina (4:0). Finalna borba je bila zelo atraktivna, saj sta bila oba tekmeca v izredni formi, tik pred koncem boja pa je moral Oscar (na fotografiji, ob njem trener Andrej Cafuta) premoč priznati Kranjčanu. Krištof Križanec in Jure Sluga sta v športnih borbah zasedla odlična 3. mesta. Anej Šmid Cafuta je v prvem krogu v katah premagal tekmovalca iz Idrije s 4:1, Jure Sluga pa je bil v isti kategoriji prvo kolo prost. Kategori- ja mlajših dečkov v katah posamezno je štela 29 tekmovalcev. Ur 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. aprila 2014 Plavanje • Četveroboj v Beogradu Športni napovednik Lora Grobelšek v slovenski reprezentanci Najboljšo tekmovalko PK Terme Ptuj Loro Grobelšek je selektor slovenske plavalne reprezentance Miha Potočnik povabil k nastopu na članskem reprezentančnem četveroboju v Beogradu. Miting je potekal v Sport-skem Centru v 50-metrskem bazenu, kjer so nastopile reprezentance Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Lora Grobelšek je kot mlajša članica nastopila v disciplini 50 metrov hrbtno, kjer je z od-plavanim časom 32,06 sekunde osvojila končno 6. mesto. Naša mlada plavalka je zaradi napake pri startu in trenutnih treningov zaostala za osebnim rekordom za približno eno sekundo (njen osebni rekord je točno 31,00 sekund). Vpoklic Lore v reprezentanco Slovenije dokazuje njeno kakovost, ki Slovenska plavalna reprezentanca je na četveroboju v Beogradu osvojila 2. mesto. se kaže tudi skozi zavzeto delo v klubu. Tam trenutno trenira pod vodstvom trenerja Jureta Rozmana, ki jo je spremljal tudi v Beogradu. Na mitingu je bila v skupnem seštevku najboljša Namizni tenis • Mladinsko DP Anja in Katja znova do medalje V soboto in v nedeljo, 5. in 6. aprila, je v Logatcu potekalo državno mladinsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 54 fantov in 42 deklet. Med njimi je bilo tudi šest predstavnikov NTK Ptuj. Pri dekletih so tekmovale mladinka Anja Bezjak ter kadetinji Katja Krajnc in Maša Harkai. Bezjakova in Krajnčeva (na fotografiji) sta se odlično odrezali med dvojicami, kjer sta se med 21 pari prebili vse do polfinala. Tam sta 1:3 izgubili proti se- strama Veronik, ki sta kasneje postali državni prvakinji. Med posameznicami sta se Anja in Katja uvrstili v glavni turnir, kjer sta obstali pred če-trtfinalom in s tem osvojili 9. do 16. mesto. V kategoriji mladincev so tekmovali kadeti Marsel Še-gula, Sašo Malovič in Jernej Masten Toplak. Vsi trije so v svojih kvalifikacijskih skupinah dosegli po eno zmago in izpadli, čeprav so bili zelo blizu napredovanja. JM Hrvaška, Slovenija je osvojila 2. mesto. David Breznik Končni vrstni red: mladinci, posamično: 1. Darko Jorgic (Krka), 2. Deni Kožul (Logatec); mladinci, dvojice: 1. Deni Kožul/Miha Grampovčnik (Logatec), 2. Tilen Cvetko/Peter Hribar (Krka); mladinke, posamično: 1. Nika Veronik, 2. Zala Veronik (obe Fu-žinar Interdiskont); mladinke, dvojice: 1. Zala Ve-ronik/Nika Veronik (Fužinar Interdiskont), 2. Tamara Pavčnik/ Gaja Paradiž (Hrastnik/Muta), 3.- 4. Anja Bezjak/Katja Krajnc (Ptuj) in Nuša Bolte/Anja Bolte (Križe); mešane dvojice: 1. Darko Jorgic/Tamara Pavčnik (Krka/ Hrastnik), 2. Tom Šfiligoj/Zala Veronik (Olimpija/Fužinar Interdiskont). Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 22. KROGA: NOGA Triglav - Aluminij 3:2 (2:1), Krka - Maribor Branik 0:0, Ilirija -HIT Gorica 0:3 (0:1), Interblock - Šampion 0:1 (0:1), Rudar Velenje - Olimpija Ljubljana 1:1 (1:0), VOC Celje - Jadran Dekani 2:3 (0:0), Koper - Bravo 6:0 (2:0), Domžale - Robert Koren Dravograd 1:1 (1:0). 1. KOPER 22 16 4 2 80:27 52 2. MARIBOR BRANIK 22 16 2 4 74:16 50 3. DOMŽALE 22 15 3 4 45:18 48 4. HIT GORICA 22 15 1 6 54:28 46 5. ALUMINIJ 22 12 2 8 40:34 38 6. OLIMPIJA 22 11 4 7 43:27 37 7. INTERBLOCK 22 9 3 10 34:36 30 8. VOC CELJE 22 9 3 10 33:40 30 9. ILIRIJA 22 9 2 11 33:46 29 10. NOGA TRIGLAV 22 8 4 10 45:41 28 11. KRKA 22 8 4 10 30:38 28 12. RUDAR VELENJE 22 7 3 12 24:45 24 13. ŠAMPION 22 5 3 14 24:49 18 14. JADRAN DEKANI 22 5 3 14 25:55 18 15. BRAVO 22 5 2 15 29:59 17 16. DRAVOGRAD 22 3 3 16 29:83 12 4. NOGA TRIGLAV 22 11 5 6 36:21 38 5. ALUMINIJ 22 11 5 6 34:29 38 6. KOPER 22 9 7 6 29:18 34 7. HIT GORICA 22 10 3 9 43:40 33 8. KRKA 22 8 8 6 46:31 32 9. BRAVO 22 9 4 9 23:20 31 10. MARIBOR B. 22 7 9 6 36:24 30 11. INTERBLOCK 22 7 5 10 38:48 26 12. RUDAR VELENJE 22 7 5 10 32:50 26 13. ILIRIJA 22 6 6 10 27:36 24 14. ŠAMPION 22 4 2 16 26:58 14 15. JADRAN DEKANI 22 1 6 15 10:47 9 16. DRAVOGRAD 22 1 4 17 17:77 7 LIGA U-15 VZHOD 1. SKL REZULTATI 22. KROGA: NOGA Triglav - Aluminij 2:0 (1:0), Krka - Maribor Branik 1:0 (1:0), Ilirija - HIT Gorica 2:2 (0:1), Interblock - Šampion 2:1 (1:0), Rudar Velenje - Olimpija Ljubljana 0:1 (0:0), Celje - Jadran Dekani 2:0 (1:0), Koper - Bravo 1:0 (0:0), Domžale - Robert Koren Dravograd 4:0 (4:0). 1. DOMŽALE 22 17 0 5 63:19 51 2. OLIMPIJA 22 15 5 2 41:11 50 3. CELJE 22 14 4 4 51:23 46 REZULTATI 21. KROGA: Poli Drava Ptuj - Korotan Prevalje 2:1 (1:1), Aluminij - Krško 1:3 (0:0), Maribor Branik - Nissan Ferk Jarenina 10:0 (4:0), Po-brežje - Robert Koren Dravograd 0:0, Aha Emmi Bistrica - Kovinar Tezno 3:1 (1:1), Šampion - Rudar Velenje 2:3 (1:1), Farmtech Veržej - Žalec 10:0 (6:0), Dravinja - Celje 3:2 (1:0). 1. MARIBOR BRANIK 21 20 1 0 111:8 61 2. KRŠKO 20 19 0 1 98:8 57 3. FARM. VERŽEJ 21 15 1 5 82:32 46 4. ALUMINIJ 21 15 0 6 81:22 45 5. DRAVOGRAD 20 12 2 6 45:25 38 6. ŠAMPION 21 11 2 8 55:35 35 7. DRAVINJA 21 10 4 7 31:42 34 8. CELJE 21 10 2 9 50:43 32 9. KOROTAN PREV. 21 9 3 9 46:42 30 10. RUDAR VELENJE 21 8 0 13 42:64 24 11. P. DRAVA PTUJ 21 6 3 12 21:56 21 12. POBREŽJE 21 6 2 13 16:44 20 13. ŽALEC 21 5 1 15 15:77 16 14. A. E. BISTRICA 21 4 1 16 16:80 13 15. KOVINAR TEZNO 21 3 0 18 17:102 9 16. FERK JARENINA 21 2 2 17 9:55 8 jm Nogomet • NŠ Poli Drava Ptujski nogometaši prvi in tretji V Športnem centru Marinka Galiča je bilo v soboto pestro, saj sta bila odigrana kar dva turnirja selekcij U-7 in U-8. Na obeh so bili pri vrhu člani NŠ Poli Drava Ptuj: v starejši kategoriji so osvojili 1., v mlajši pa 3. mesto. Prvi dan so v starostni skupini U-7 v skupinskem delu premagali Apače in Galič B, neodločeno so igrali z Galičem A, medtem ko so izgubili s Framom. V polfinalu so še enkrat igrali s Framom in tokrat izgubili po streljanju sedemmetrovk (1:1, 3:4). Na tekmi za 3. mesto so nato kar s 6:0 premagali ekipo Galiča B. Najboljši strelec Drave je bil s 13 zadetki Lukas Čeh. Isti igralec je z desetimi zadetki blestel tudi drugi dan turnirja, ko so igrali v starostni skupini U-8. Igralci NŠ Poli Drava Ptuj niso blesteli v predtekmoval-nem delu, zato pa so v izločilnem delu v četrtfinalu z 2:0 premagali Apače, v polfinalu z 2:1 Bistrico in v velikem finalu s 3:1 še Olimpijo. Tako so zmagali na turnirju. Člana ptujske ekipe Marko Voda in Lukas Čeh sta prejela priznanji za najboljšega vratarja in najboljšega igralca turnirja. NŠ Poli Drava Ptuj (U-7): Lan Drevenšek, Martin Marinkovič Borovnik, Rok Jovanovič, Nik Vajngerl, Lukas Čeh, Luka Jev-tovič, Domen Arnuš, Taj Primc, Jaka Robin, Lan Arnuš. Trener: Franc Fridl st. NŠ Poli Drava Ptuj (U-8): Marko Voda, Vito Kolarič, Jan Lampret, Teo Fridl, Alen Bratec, Luka Petek, Lukas Čeh, Jan Krajnc, Domen Vidovič. Trener: Franc Fridl st. (na fotografiji) David Breznik Nogomet • 1. SNL PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Luka Koper - Zavrč, Celje - Triglav, Krka - Rudar, Olimpija - Domžale; SOBOTA ob 20.05: Maribor - Gorica. 2. SNL PARI 20. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 16.30: Farmtech Veržej - Bela krajina, AH Mas Tech Ankaran - Šmartno 1928, Šampion - Roltek Dob; SOBOTA ob 19.00: Krško - Aluminij. 3. SNL - VZHOD PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Drava Ptuj - Tromejnik G Sukič, Fosilum Šentjur - Avto Rajh Ljutomer, Malečnik - Odran-ci; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Aha Emmi Bistrica; NEDELJA ob 16.00: Grad - Šmarje pri Jelšah, Čarda Martjanci - Nafta 1903, Avto Škafar Beltinci - Dravinja Kostroj. SUPER LIGA PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Bukovci, 1A avto Gerečja vas - Boč Poljčane; NEDELJA ob 17.00: Središče ob Dravi - Podvinci Betonarna Kuhar, Stojnci - Videm, Carrera Optyl Ormož - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Podvinci DS Galun, Leskovec - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc -Markovci, Skorba - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Tržec, Rogoznica - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podlehnik - Polskava avt. Grobelnik, Slovenja vas - Grajena, Oplotnica - Makole, Majšperk - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Pragersko 75 - Hajdoše. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 23. KROG: Aluminij - Robert Koren Dravograd (NEDELJA ob 13.00). I. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 23. KROG: Aluminij - Robert Koren Dravograd (NEDELJA ob II.00). LIGA U-15 22. KROG: Poli Drava Ptuj - Robert Koren Dravograd (SOBOTA ob 14.30); Korotan Prevalje - Aluminij (NEDELJA ob 16.00). Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta 4. KROG: Jeruzalem Ormož - Sviš Ivančna Gorica (PETEK ob 19.30). 1. B SRL - MOŠKI 19. KROG: Drava Ptuj - Herz Šmartno (PETEK ob 20.10); Do-bova - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00). Streljanje • Državno prvenstvo Od petka do nedelje bo v Laškem potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Najboljše rezultate tekmovalcev in tekmovalk z območja Spodnjega Podravja je pričakovati v streljanju z zračno pištolo. Futsal • DP U-18, povratna tekma Trdnjava Hardek bo na tekmi leta pokala po šivih V soboto, 12. aprila, bo ob 19.00 v Športni dvorani na Harde-ku povratna tekma finala državnega prvenstva futsalerjev do 18 let. Ekipa Tomaža Pizzerie Ozmec bo gostila zasedbo Extrem Fragmata iz Sodražice. Gostje na Hardek prihajajo z nepričakovano prednostjo kar treh zadetkov. Prva tekma se je namreč v Sodražici končala s presenetljivo zmago gostiteljev s 5:2: »Predaje ni. Smo dovolj kakovostni, da ob pomoči polne dvorane premagamo žilavega tekmeca. Napovedujemo srčno borbo do zadnjega atoma svojih moči in verjamemo v uspeh. Ob tej priložnosti na tekmo leta še enkrat vabim naše zveste navijače, ki nam vse leto stojijo ob strani. Z njimi bomo močnejši in verjamemo, da se bomo skupaj veselili zgodovinskega uspeha KMN Tomaž,« je pred finalom povedal trener Marjan Magdič. Dovolj razlogov za obisk Hardeka, ki bo po dolgem času gostil izjemno veliki futsal dogodek. Domači navijači lahko upajo v srečen konec pravljice, čeprav mladim Tomaževčanom zagotovo ne bo lahko. Rokomet • Mladi ormoški upi v BiH Na povabilo RK Maglaj bodo mladi ormoški rokometni upi od petka do nedelje, 11. do 13. aprila, preživeli v Bosni in Hercegovini, kjer bo potekal turnir za selekciji letnikov 1998 in 2000. Na turnirju bodo nastopale ekipe iz BiH, Hrvaške, Srbije in Jeruzalem Ormož kot predstavnik Slovenije. David Breznik, UK petek • 11. aprila 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Prireditvenik Petek, 11. april 5:00 Ormož: tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek 5:30 Ptuj, grand hotel Primus: strokovno srečanje Zveze liberalcev in demokratov Evrope v Evropskem parlamentu 11:00 Središče ob Dravi, muzej NOB: 60. občinski praznik občine Središče ob Dravi, odprta vrata muzeja NOB, KO Zveze združenj borcev NOB, ob 12.00 svečanost v spomin žrtvam NOB, pri spomeniku na Trgu talcev 18:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert učencev 9. razreda, 18:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: predavanje Obolenja možganov psihiatrinje dr. Jožice Gamse - obolenja in preventiva, Društvo žena Tisa Ptujska Gora 19:00 Majšperk KPC: predstava Matjaža Javšnika 19:00 Ormož, MCO: delavnica za diagno- sticiranje kože in nega obraza 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Karmen Razlag o Šrilanki in Maldivih 19:30 Ptuj, proštijska cerkev sv. Jurija: Viktorinov večer, Bodi tu in čuj zdaj z menoj, postni večer z zborom sv. Viktorina Ptuj 20:00 Hajdina, kulturna dvorana: komedija Lolita s Katjo Markež 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: slovesen zaključek 10. sezone Primusovih vinskih zgodb, moderator Janez Vrečar in ugledni vinarji, Edi Klasinc - harmonika, Že-net Vidovič - klavir, posebna gostja Eva Černe Sobota, 12. april 10:00 Ptuj, grad: Velikonočni muzejski vikend, brezplačna delavnica za družine, krašenje velikonočnih jajc s servietno tehniko, za otroke od 4 do 12 let, PM Ptuj-Ormož 10:00 Ptuj, Narodni dom: mednarodni literarni maraton, Literarni klub Ptuj in Književno društvo Varaždin 11:00 Sveta Ana, zdravstvena ambulanta: odprtje spominske sobe zdravnika dr. Romana Lesnike 13:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus: ogled Wellnessa Valens Augusta, šola ličenja in svetovanja, figure iz balonov, modna revija, zumba in piloxing, nagradni mini kviz, nastop Damjana Murka 15:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje Andreja Špeca na temo Zakaj zbolimo v življenju, zakisanost telesa 16:00 Majšperk, KPC: odprtje frizerskega salona ateljeja Brico in Optike Eva 17:00 Lenart, Dom kulture: kulturni večer ob promociji pesniške zbirke kaplana Sebastijana Valentana - Regina Martyrum (Kraljica mučencev), Jurovski oktet, cerkveni zbor, Katarina Vinter in Slavica Kurbus, Konservatorij za glasbo, enota Lenart 18:00 Makole, Dom krajanov: 34. območno srečanje odraslih folklornih skupin 18:00 Maribor, Unionska dvorana: Ljudsko izročilo pri nas, pomladna pregledna etno folklorna prireditev, osem odraslih Folklornih skupin iz Maribora in okolice 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: 60. občinski praznik, osrednja proslava, ob 11.00 sprejem gostov iz Mislinje 20:00 Hajdina, kulturna dvorana: komedija Lolita s Katjo Markež 22:00 Ormož, grad, Unterhund: hardcore koncert, Cast iron jaw, Back down in The crossfire, KAK Ormož Mestni kino Ptuj Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. april: 17:00 Rdeči balon, Bela griva: divji konj; 19:00 300: Vzpon imperija; 21:00 Nimfomanka 1. del. Sobota, 12. april: 10:00 Kino vrtiček; Rdeči balon, Bela griva: divji konj. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Predsednik RS Borut Pahor obiskal Ptuj; Svečan podpis pogodbe za obnovo dominikanskega samostana II. faza; Podhod na Železniški postaji Ptuj odslej v lepši podobi; Strukturni skladi do leta 2020 in pametni razvoj; Stranka Solidarnost na okrogli mizi predstavila svoj program; Sprejem za dr. Jureta Acimovica v Mestni hiši Ptuj; Zeleni Ptuja delili drevesne sadike; Ljudska univerza Ptuj tlakuje pot z mednarodnimi projekti; Uspela dodrodelna akcija za otroški oddelek Bolnišnice Ptuj; Razstava Igorja Dacingerja v Mestnem gledališču Ptuj; Slike tihožitij Franca Vozlja v Miheličevi galeriji; Samostojna razstava likovnih del Jožefe Fajs; Literarno-glasbeni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Spoznajmo Etiopijo v pripovedi raziskovalke Katje Gonc. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 "AVTOMOBILI ! GARANCIJO „ Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 yMMfÜ1MIJJÍ& [MI« «M^™ ilPIdJIl! ifoVJ I MtTil 3 MHM~ O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA OPR. eeje^b AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 13.490 1 .LAST., NAVIG. BISERNO BELA BMW 118D CABRIO DIESEL 2010 15.990 VSA OPREMA, ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 16.490 1.LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320D TOURING 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. BRONZA CITROEN C31.4 HDI5VRAT 2003 2.690 KLIMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2011 10.990 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DIESEL 2011 9.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. SIVA CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 11.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 2003 2.490 ODLIČEN, MALO KM KOV. SREBRNA FORD C MAX TDCI DIESEL 2010 8.990 1.LAST., KLIMA KOV. SREBRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TOČI 2006 5.490 ODLIČEN, AVT. KLIMA VEČ BARV FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 10.890 1.LAST., ODLIČEN KOV. SREBRNA 0PELAS1BA1.7CDTI DIESEL KARAVAN 2010 8.590 1 .LAST., USNJE NÄVI KOV. SIVA OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL 2010 8.990 1.LAST, SLO VEČ BARV OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT1 2011 13.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV RENAULT LAGUNA 1.5 DCIUMO 2010 9.290 1.LAST., ODLIČNA KOV. SREBRNA VWP0L01.616V5VRAT 2001 2.090 KLIMA, SLO, ODLIČEN KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD C-MAX 1.6 TDCi DPF GHIA 12/2006 7.798 SREBRNA IM, NM. SERVIS CITROEN DS41.6 HDI 110 SOCHIC. 11/2011 13.999 ČRNA 1.LAST., SERV. KNJIGA MERCEDES-BENZ C RAZRED D 220 CDI 7/2008 12.999 ČRNA 1.LAST, NAR. SERVIS PEUGEOT 50081,6 MDI BUSINESS PACK 8/2011 9.999 ČRNA 1.LAST., NÄVI., MAR. SERVIS. S. KNJIGA RENAULT CU01.216C EXPRESSION 3/2008 4.299 T.SIVA IM.,SERV. KNJIGA VW GOIF V11,6 TDI TREND 6/2011 9.299 ČRNA 1.LAST, NAR. SERVIS, SEFtV. KNJIGA CrTROEN C31.4 HDI COMFORT 6/2011 6.699 ČRNA 1.LAST, NAR. VEL SERV. RENAULT MEGANE 31.5 DCI AUTHENTIQUE 10/2009 6.899 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTRENT1QUE 1/2010 7.999 ČRNA IM,NAR. SERV. BMW31SD 8/2009 13.999 T.SIVA IM, NAR. SERV, NAVIG. PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS 08/2011 11.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, PEUGEOT 207 TRENDY 1.4 HDI 09/2009 5.499 SV. MODRA 1.LAST., NAR.SERVIS VW GOLF 2.0 TDI HIGHUNE 2/2009 10.199 SREBRNA 1.LAST., AVT. KUMA RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 10/2009 7.999 T.SIVA IM, AVT. Kili VW GOLF VI COMFORT 2.0 TBI 2/2009 8.599 T.SIVA IM, AVT. KUMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGaranlie). O OMcklavžl t ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA BMW SERIJA 3:318D LUX 2008 10.950,00 KOV. SREBRNA BMW SERIJA 5:525D TOURING 2005 10.790.00 KOV. SV. SIVA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI BUSINESS 2010 8.980,00 KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.6 HDI ELAGANCE PLUS 2008 5.880,00 KOV. SIVA JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD 0VERL 2007 13.600,00 KOV. SIVA MAZDA 6 SPORT COMBI CD140CE 2009 9.980,00 KOV. SREBRNA MERCEDES BENZ S.RAZR. S 320 CDI AVT. 2003 7.950,00 KOV. SIVA OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDU 2011 7.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 CC 1,616V 2005 3.690.00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 3008 BUSINESS 1.6 E4IDI 2011 11.780,00 KOV. SREBRNA RENAULT CLI01,216V EXCEPTION 2008 3.280,00 KOV. SREBRNA TOYOTA AURIS 1.4D4DLUNA 2010 9.180,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 4M0TI0N 1,9 TDI TRENDL 2004 5.850,00 KOV. SIVA VW PASSAT CC 2,0 TDI 2010 16.980,00 KOV. SIVA VW SHARAN 1,9 TDI BASISUNE 2004 4.760,00 ČRNA VWT0URAN 1,6 TDI COMFORT. 2011 14.480.00 KOV. ČRNA VOLVO S60D3 2012 17.580.00 BELA ODKUP VOZIL V ENI URI V prodajalnah: Žerak PODLEHNIK, T: (02) 768 00 20 Žerak VIDEM PRI PTUJU, T: (02) 761 05 83 Žerak MAJŠPERK - BREG, T: (02) 794 01 60 7. april - 21. april 2014 v AKCIJSKA PONUDBA Za BREZPLAČNO dostavo na dom pokličite: ZERAK PRODAJALNE 030 333 535 Brezplačna dostava velja za območje občin, kjer se nahajajo prodajalne, izven navedenega območja pa ob vrednosti 30,00€ ali več. Prekajeni vrat Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 21.4.2014 oziroma do prodaje zalog. 16 Štajerski Nasveti petek • 11. aprila 2014 Kuharski nasveti Šparglji/beluši Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas, in če posadimo to trajnico na naš vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponujajo prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste barve. Vsaj deset let nazaj smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših, tako je tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belu-šev vpliva tudi svežost belušev. Tako naj bodo poganjki belu-šev čim bolj sveži, od takrat, ko so odrezani, in do takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave. Sveže beluše pa lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embaliramo in zamrznemo. Od toplotnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olesenelo lupino. Pri zelenih beluših olupi- mo le spodnjo tretjino belušev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo. in limoninega soka ali z omako vinegrete. Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnajtjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepreženimi drobtinami, jih pripravimo v solati, skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pretlačeno in kremno beluševo juho, okusen je tudi belušev narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugimi pečenimi vrstami mesa. Preden damo beluše kuhat, jih operemo, sortiramo po dolžini, jih povežemo v snope, in sicer na spodnjem delu be- Foto: Črtomir Goznik Če jih ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Najoriginal-nejši okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s stopljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja lušev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, da ostanejo še čvrsti. Pri kuhanju se ne smejo razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi. Zraven juh in že omenjenih jedi pa lahko iz belušev pripravimo tudi kuhani narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peteršiljem, mu-škatnim oreščkom in po želji rahlo popramo. Visok, ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do % visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem. Pripravimo pa si lahko tudi zapečene beluše. Pripravimo jih tako, da zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo be-šamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremeni barve in zalijemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake, trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v pomaščen pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešamelom. Nato jih v pečici pri 220 oC pečemo toliko časa, da jed dobi zlato rjavo barvo. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato. Vlado Pignar Tačke in repki Življenje z gluho muco Lastniku muce, stare 8 let, s Ptuja se zdi, da je njegova muca oglušela. Sprašuje, ali obstaja kakšen pregled, kjer bi se ugotovilo, koliko sliši njegova muca. Ko se je lastnik muce pogovarjal s sosedi in prijatelji, je izvedel, da je menda veliko muc gluhih in ga zanima, ali je to res in kako ukrepati v takem primeru. Ugotavljanje gluhosti pri živalih še posebej pri mucah je lahko za lastnika precej težavno. Marsikdo je svojo ljubljenko že obtožil, da je trmasta in neposlušna, ker preprosto ni vedel, da je muca gluha. Če gre za postopno izguba sluha, je zelo težko ugotoviti, da muca ne sliši. Tudi muca se lahko prilagodi izgubljanju sluha in se bolj osredotoči na druga čutila in tako zelo kompenzira težavo. Če izgubi sluh nenadoma, je po navadi razdražljiva, zmedena, želi si bližine lastnika in je negotova. Nekatere muce postanejo zaradi izgube sluha tudi glasnejše, intenzivneje se oglašajo, nekatere pa popolnoma onemijo in se ne oglašajo več. Nekatere muce, predvsem tiste z belim kožuščkom in modrimi očmi, se pogosto rodijo gluhe. To je tako imenovana prirojena gluhost. Poznamo pa tudi pridobljeno gluhost, ki je povezana s starostnimi spremembami ali boleznijo. Gluhost je lahko tudi začasna v povezavi z najrazličnejšimi bolezenskimi stanji ušes, ko sluhovodi zaradi vnetja nabreknejo in tako preprečijo zvoku, da pride do bobničev, ali pa gre za vnetje srednjega ušesa z gnojem, ki prav tako blokira zvočne dražljaje. Če se omejimo na prirojeno gluhost, se moramo muci prilagoditi in ji omogočiti čim lažje in varno življenje. * Foto: ES Pozornosti muce ne moremo vzbuditi s klici, pač pa z drugimi sredstvi. Na kratke razdalje je dovolj močan plosk z dlanmi, kar povzroči dovolj veliko vibracijo zraka in tako pritegne mucino pozornost. Muce z dlačicami ob nosu izredno zaznavajo gibanje zraka in se odzovejo na dražljaje. Ob mraku lahko uporabimo tudi utripanje baterijske svetilke, da prikličemo muco k sebi. Seveda jo moramo, ko se odzove, nagraditi z okusno nagrado. Gluhe muce morajo živeti predvsem v stanovanju ali hiši, saj v zunanjem svetu preži na njih veliko nevarnosti. Ne slišijo namreč zvoka avtomobilskega motorja, tudi ne kosilnice, s katero kosimo travo. Tudilaježa pasjih sovražnikov gluhe muce ne slišijo in so tako pogosto izpostavljene najrazličnejšim poškodbam. Za gluhe muce je najbolje, da jih spuščamo na prosto le na Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. domačem, varno ograjenem dvorišču, če pa jih peljemo na sprehod, jih imamo na povodcu. V domačem okolju ne bo večjih težav z muco, paziti pa je treba, da muca ne uide na prosto, kjer je lahko v resnični nevarnosti. Omogočiti ji moramo, da kljub gluhosti živi varno, zdravo in srečno življenje, kar z določeno mero pazljivosti zelo enostavno storimo. Lastniku muce svetujem obisk v ambulanti za male živali, kjer bomo izključili morebitno vnetje sluhovoda oziroma srednjega ušesa kot vzrok gluhosti. Vemo po, da bi pri takem vnetju muca izražala močno bolečino v ušesih, nosila bi glavo postrani in se s tačkami praskala po ušesih. Emil Senčar, dr. vet. med. MKO sporoča Novelo Zakona o kmetijstvu potrdil tudi Državni zbor Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu je v začetku aprila z 72 glasovi za in nobenim proti potrdil Državni zbor RS. Novela zakona med drugim vzpostavlja varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, določa nove pristojnosti Javne agencije RS za varstvo konkurence, ureja plačilne roke za živila, preprečuje nelojalno konkurenco, sivo ekonomijo in delo na črno. Temeljni cilj zakona je določitev sistemske podlage za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Zakon daje sistemsko podlago za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, učinkovito in celovito izvajanje ukrepov ter hitrejše prilagajanje zahtevam konkurence. Predlog z namenom izboljšanja razmer v verigi preskrbe s hrano vzpostavlja inštitut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, določa nedovoljena ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano in nadzor Javne agencije RS za varstvo konkurence ter sankcije. Poleg tega določa za hitro pokvarljiva živila in druga živila izjemo od zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih. Tako za hitro pokvarljiva živila predvideva 45-dnevni plačilni rok, brez možnosti drugačnega dogovora med strankami. Zakon predvideva postopno uvedbo (2-letno prehodno obdobje) plačilnih rokov za hitro pokvarljiva živila po naslednji dinamiki - 1. september 2014: 75 dni, 1. januar 2015: 60 dni, 1. januar 2016: 45 dni, v nobenem primeru pa plačilni rok ne sme biti daljši od tistega, ki je dogovorjen na dan uveljavitve zakona in je krajši od plačilnih rokov določenih z zakonom. Za druga živila pa zakon predvideva odstop od zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, tako, da je dogovor o dolžini plačilnega roka za druga živila, ki je daljši od 90 dni od prejema blaga, ničen (med druga živila se šteje tudi vino za grozdje, pri čemer začne plačilni rok teči od 1. marca v vinskem letu pridelave grozdja). Zakon predvideva 2-le-tno prehodno obdobje plačilnih rokov za druga živila in predlagan plačilni rok (90 dni) začne veljati 1. januarja 2016, v nobenem primeru pa plačilni rok ne sme biti daljši od tistega, ki je dogovorjen na dan uveljavitve zakona. Preprečevanje nelojalne konkurence, sive ekonomije in dela na črno Zakon zaostruje pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in pogoje za promet s kmetijskimi pridelki. Pri teh storitvah zakon izključuje opravljanje iste vrste dejavnosti v različnih pravno-organizacijskih oblikah posameznika (prepoved »dvoživk« - prodaja preko kmetije ni dovoljena, če za iste kmetijske pridelke obstaja registracija kot s.p., pravna oseba ali dopolnilna dejavnost). Podlaga za vzpostavitev nove nacionalne sheme kakovosti za potrebe izvajanja promocije shem kakovosti po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov V shemo bodo lahko vstopili proizvodi, ki bodo dokazovali izpolnjevanje nadstandardnih kriterijev, ki se nanašajo na sestavo proizvoda, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, kratke transportne poti, hitro predelavo surovin, čim manjšo post obdelavo pri skladiščenju in transportu. Poleg tega bodo proizvodi, ki bodo v tej shemi, morali izpolnjevati tudi kriterije glede porekla osnovne surovine. Uvedba nove nacionalne sheme kakovosti bo predpisovala enostavnejše pogoje za proizvajalce, ki niso nujno vezani samo na kakovost, vendar so lahko vezani tudi na način pridelave ali predelave. Obvezna zahteva poleg načinov pridelave ali predelave ali kakovosti osnovnih surovin je tudi poreklo osnovne surovine, ki mora biti jasno določeno v specifikaciji proizvoda ali sektorja. Ostale spremembe Zakon tudi daje sistemsko podlago za izdajo podzakonskih predpisov s področja varnosti in kakovosti živil v skladu s spremembo Zakona o državni upravi, ureja sistemsko podlago za register obratov in majhne količine pridelkov in živil, ki se lahko pridelajo in prodajajo končnemu potrošniku brez registracije. Zaradi posebnosti odločanja na upravnem področju izvajanja ukrepov kmetijske politike, množičnosti zahtevkov ter posledične »avtomatiziranosti« izdajanja odločb in zaradi uskladitve postopkov z EU zakonodajo, že veljavni zakon posamezna vprašanja upravnega postopka ureja drugače, kot so urejena v Zakonu o upravnem postopku (ZUP). Postopkovne določbe ne posegajo v temeljna načela ZUP, pač pa določene institute ZUP prilagajajo posebnostim postopkov pri ukrepih kmetijske politike. S predlagano spremembo se poseben upravni postopek ureja na način, da zagotavlja hitrejšo obravnavo vlog in s tem hitrejše črpanje sredstev s strani upravičencev. Zakon celovito ureja tudi inšpekcijski nadzor in s ciljem večje učinkovitosti viša kazni za prekrške. Kazni se povečujejo za dvakrat, npr. iz 1.000 do 5.000 EUR na 2.000 do 10.000 EUR za pravno osebo, ki da v promet kmetijski pridelek, ki ni skladen s predpisanimi zahtevami ali označen v skladu s predpisi. Iz 400 do 2.500 EUR na 800 do 5.000 EUR za s. p. za enak prekršek in iz 80 do 500 EUR na 200 do 1.000 EUR za posameznika za enak prekršek. Za hujše prekrške, npr. kršenje plačilnih rokov so kazni določene v razponu od 6.000 do 18.000 EUR za pravno osebo. vir: MKO petek m 11. aprila 2Q14 Tednikove akcije Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Deset let vstopa Slovenije v EU Letos poteka 10 let od vstopa Slovenije v EU in 10 let od odprtja Evroparka pri ptujskem podvozu, ki ga je na pobudo Zdravka Zamude uredilo TD Ptuj. TD Ptuj pa je bilo tudi med pobudniki prireditve Spoznavajmo države EU, da bi se mladi čim bolj seznanili z državami, ki sestavljajo veliko evropsko družino. Prva prireditev je bila leta 2010. Vsako leto v tem projektu sodeluje 25 osnovnih in srednjih šol, Vrtec Ptuj in Dijaški dom Ptuj. Kot je povedala koordinatorica projekta Tatjana Vaupotič Zemljič iz OŠ Ljudski vrt, so doslej predstavili vse države, članice EU, prestavitev je potekala na stojnicah in s priložnostnim kulturnim programom. S projektom Spoznavajmo države EU TD Ptuj nadaljuje tudi letos. K sodelovanju so povabili vse osnovne šole z območja UE Ptuj, srednje šole, ki imajo sedež na Ptuju, Dijaški dom in Vrtec Ptuj, ki so priprave začeli že februarja. Na letošnji prireditvi, ki bo 10. maja pod arkadami minoritskega samostana na Ptuju, se bodo udeleženci predstavili s turistično agencijo in tremi največjimi turističnimi znamenitostmi posamezne članice EU. Te bodo vidne tudi na turističnih prospektih, ki jih bodo izdali ob tej priložnosti in iz katerih bodo razvidne najpomemb- nejše informacije o posameznih turističnih privlačnostih oz. možnostih za obisk določene države. Bolj ali manj bodo šole in vrtci tudi v okviru letošnjega projekta obdržali posvojene šole, ki so jih do- Foto: Črtomir Goznik Na novo turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na Ptujskem jezeru. Hajdina • Potomka najstarejše trte na svetu Hajdinčani v častitljivi družbi Dunaja in Prage Hajdinčani so v nedeljo, 6. aprila, praznovali. Pripravili so slovesnost ob posaditvi potomke najstarejše vinske trte na svetu, žlahtne žametne črnine z mariborskega Lenta, kraljice vseh vinskih trt. Svečano so jo ob priložnostnem kulturnem programu z mešanimi cerkvenim pevskim zborom župnije sv. Martina, Štajerskimi frajtonarji in Rudijem Šantlom, ob prisotnosti občinskih kletarjev, pete ptujske vinske kraljice Urške Polanec, naddekana Marijana Fesla, predstavnikov občine Hajdine, društev in drugih, posadili hajdinski župan Stanislav Glažar, kletar letnika 2013 Ivan Kramer, ki bo skrbel za trto, in Stanislav Kocutar, skrbnik najstarejše vinske trte na svetu na Lentu. Listino in cepič stare trte z Lenta je na slovesnosti ob 35. rezu najstarejše trte hajdinske-mu županu Stanislavu Glažarju izročil mariborski župan Andrej Fištravec. „Naša občina si je za praznovanje občinskega praznika iz- brala praznovanje sv. Martina. Vsako leto ob tej priložnosti organiziramo farno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdi-no. To je prireditev, ki teče že dolgih 18 let, vsako leto tudi proglasimo novega občinskega kletarja. Ko smo ta cikel končali, sva se z župnikom Marjanom Feslom pogovarjala o tem, kako prireditev nadgraditi. Naša želja je bila, da tudi v občini Hajdina posadimo cepič najstarejše trte na svetu. To nam je uspelo. Za prazničen dan so zaslužni tudi naši kletarji in naše gospodinje," je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Mariborski mestni viničar Stanislav Kocutar je prepričan, da se bo nedeljska posaditev cepiča najstarejše vinske trte na svetu na svoj način zapisala tudi v zgodovino Hajdine, kot se je nekoč vin- Foto: Črtomir Goznik Potomko najstarejše vinske trte na svetu so 6. aprila zasadili pri hramu hajdinskih kletarjev. ska trta zapisala tudi v rojstni list Maribora pred 850 leti. Z velikim veseljem so potomko najstarejše vinske trte prinesli tudi na Hajdino, v neposredno bližino sv. Martina. »V tem okolju se čuti velika energija, povezanost s simbolnim izročilom vinske trte, ki se je spominjate ne samo ob godu farnega zavetnika, temveč tudi širše. O tem govorijo kletarji občine Hajdina, o tem govori tudi lep hram hajdinskih kletarjev. Vsako sajenje potomke najstarejše vinske trte na svetu spremlja tudi listina. Njeno izvirnost potrjuje mestni viničar, kopija izdane listine bo shranjena v Mestnem arhivu Maribora. Trta, ki bo rasla na Hajdini, je vzeta iz nabora številnih trt povsem po naključju, sestre, ki so še spravljene, se bodo razse-lile po celem svetu. Najznamenitejše tri pa bodo rasle na gradu Hradčani v Pragi, ena tudi v mestnem vinarstvu MO Dunaj, tako da boste imeli Hajdinčani poslej trto sorodnico v Pragi in na Dunaju,« je Hajdinčanom na nedeljski praznični prireditvi še sporočil Stanislav Kocutar, blagoslov posajenega cepiča pa je opravil naddekan Marijan Fesel. Za veseli del druženja z domačimi dobrotami in izbrano vinsko kapljico so poskrbele hajdinske gospodinje in hajdinski kletarji. MG dobra spoznali že v prejšnjih letih. Že po tradiciji pa bodo mladi vabili tudi s kulturnim programom. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Danica Skok, Njiverce 37, ki je pravilno odgovorila, da bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij 25. po vrsti in bo letos potekala od 15. do 18. maja v minoritskem samostanu na Ptuju. Danes sprašujemo, kje poteka naravoslovna pot Berl, na območju katere so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste, namenjena je vsem ljubiteljem neokrnjene narave, vsem, ki želijo prisluhniti reki in njenim mrtvicam. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi -Tretja petletka, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Ptuj • Sprejem za Jureta Ačimoviča Prvi Ptujčan z zlatim znakom Inštituta Jožefa Stefana Ptujski župan Štefan Čelan je 4. aprila v poročni dvorani na Ptuju sprejel 35-letnega Ptujčana Jureta Ačimoviča, prejemnika zlatega znaka Jožefa Stefana. Vsako leto konec marca Inštitut Jožefa Stefana podeli nagrade zlati znak Jožefa Stefana v okviru Stefanovih dnevov za odmevna doktorska dela iz naravoslovnih in tehničnih ved ter ved o življenju, ki so jih avtorji v preteklih treh letih zagovarjali v Sloveniji. Inštitut vsako leto podeli največ tri zlate znake, Ptujčan Jure Acimovic ga je prejel za doktorsko delo Vpliv gena Crem na cirkadiano izražanje lipidnih metabolitov in na sterolni metabolom pri miših Mus musculus. S tem delom je doktoriral na ljubljanski Medicinski fakulteti. Jure Acimovic pa je doktoriral tudi iz statistike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Gre za izjemen dosežek, saj je oba doktorata dosegel skoraj hkrati. Ptujski župan je mlademu Ptujčanu ob njegovem velikem dosežku v spomin na sprejem podelil malo stekleno statuo MO Ptuj. Četudi smo majhen narod, ni treba spuščati kakovostnih kriterijev, še zlasti na področju znanosti. Ni veliko tistih, ki so deležni priznanja Inštituta Jožefa Stefana. »Ptuj-čani smo ponosni na mladega znanstvenika, ki je prvi Ptuj-čan, ki je prejel zlati znak Inštituta Jožefa Stefana,« je povedal ptujski župan. Povabil ga je k sodelovanju pri razvoju študija bionike, ki ga na Ptuju kot prvi razvijamo kot visokošolski program. Jure Acimovic se je zahvalil za lep sprejem, zahvalil pa se je tudi mentorjem in tistim, ki so ga pripeljali v znanstveno oz. raziskovalno okolje. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan Štefan Celan je sprejel Jureta Ačimoviča, prejemnika zlatega znaka Jožefa Stefana. Majšperk • Pozdrav pomladi Skupaj prebujali pomlad V četrtek je v šolski telovadnici potekala občinska prireditev z naslovom Pozdrav pomladi, na kateri so nastopili učenci OŠ Majšperk s podružnicama ter otroci iz majšper-škega vrtca. Rdeča nit prireditve, ki jo OŠ Majšperk ob začetku pomladi organizira že več let zapored, je bila pomlad ter sobi-vanje živali, rastlin in ljudi ob prebujanju tega letnega časa. Nastope učencev OŠ Majšperk ter podružnic Stoperce in Ptujska Gora je popestrila domiselno pripravljena scena, ki jo je oblikoval Janko Marinič. Pred očmi obiskovalcev se je med nastopi otrok prebujala pomlad, razcvetele so se rože in potovalo je sonce. Obiskovalci so namesto nageljčkov, ki jih običajno delijo ob tej priložnosti, prejeli ročno iz- delana darilca. Kot je povedala Danica Lorber, so sredstva, ki bi jih občina sicer namenila za nageljčke, namenili za kri- tje stroškov predavanja Simone Levc na temo kako vzgojiti odgovornega otroka. PK Foto: Arhiv OS Majšperk 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 11. aprila 2014 Domača rasi Katarina Zadravc Besede o avtorici Rodila se je 30. decembra 1957 v Dražen Vrhu. V osnovno šolo je hodila na Zgornji Velki. Leta 2006 je prvič poslala pesmi v objavo v občinsko glasilo Domače novice občine Lenart, kjer jih je objavila zatem še več. Sodelovala je na več literarnih srečanjih in izobraževanjih pri različnih mentorjih: Marjanu Pungartniku, Sonji Votolen in Davidu Bedraču. Leta 2009 je pričela obiskovati Literarni klub Ptuj in sodelovala na literarnem večeru Besedoled. Sodelovala je tudi na maratonskem branju v okviru festivala Dnevi poezije in vina ter se udeležila branja svojih pesmi v knjižnici Lenart. O objavljeni liriki Katarinine pesmi nimajo višjih umetniških ambicij, temveč so rezultat izrazito ljubiteljskega pisanja, ki svojo izrazno lego šele išče. Prav zato iskanje gotovosti v nekaterih za to tako značilnih elementih - stroga kitična urejenost, zavezanost določenim ritmičnim prvinam, nekatere stalne besedne zveze, besedni red, značilen za pesmi starejših literarnih obdobij, prvoosebna tehnika pisanja itd. Pa vendar ne smemo spregledati psihološke vsebine, ki jo nosi lirski subjekt v tej poeziji. Ta je razočaran, romantično razklan, poln bolečine nedoživetega. Osrednji klic je klic ljubezni. Večdimenzionalne in vseprisotne. Na tistih mestih, kjer človeška bližina ni dovolj, vstopi v pesem narava, v obliki sinestetičnih drobcev (občutek rose na podplatih, zvok dežja, ovitost v temo itd.), ki se nato oblikujejo v statično pokrajino. Statiko presega le spreminjanje subjekta oz. njegovega (njenega) pogleda na naravo. Zanimivo je tudi, da se tu in tam rima sicer pojavi, a ni v funkciji podrejanja vsega drugega v pesmi. Priča smo še nekaterim asonancam, veliko pesniških odtenkov pa je tudi v zunanjem ritmu. Ta sledi izpovednemu, tj. vsebinskemu loku, zvočno pa pesmi bogatijo še nekateri vzkliki in retorična vprašanja. David Bedrač SKRITI OGENJ Poglej, ogenj rad bi rasel, nemiren, širok, trepetav, čepeč na dnu kotanje, milo vzdihujoč prosjači. Skriva se na dnu pepela, ves zrak mu hočejo vzeti, trpeče zadušen sili na plan, divjal trdoživ bi v življenju. Je ugasel, porinjen v kot, čuti spojenosti strahov, še se steguje v daritev, čeprav kisik si išče okrog. Čaka s pepelom pokrit, a glej, temo bi rad osvetlil, v studencu opoja se napojil, v objemu nekoga, bi morda ugasnil!? IMAM Imam pa svoj dar, ljubezen, od nekoga porojeno, je podarjena v občutkih, glej, podarila bi jo njemu! Veliko je imam, prepeva, dolga leta skrita, nežna, hrepeneče želi si na plan, prosi, daj, vesel jo sprejmi! Ne sili je, da mora veneti, zaradi tebe je zaživela, samo tebi je lahko podarjena, glej, čudovita je, ne pusti je umreti! Veselo, veselo moral bi peti, ponuja se skrito, trepetaje, iskrena ROSA Umivam se v jutranji rosi, čez travnik stopam bosonoga, za mano ostaja spomin, ki je pretrgal biserno preprogo. Šla bi do šumeče reke -z ribami vilenice se igrajo, prinašajo najslajše školjke sreče, prešerna bi plesala s tabo polko! Tam se srečujejo pogledov sile, vodne vile srečne se smehljajo, njihov glas mi pravi: »Glej, v oči, v njih najdi svojo srečo dano!« Še mi čas dopušča rim besede, ko rosa božala bo moje pete, ne zaduši lastnih sanj v strahovih, oddivjale bodo v nesprejetost ... JUTRANJI DEŽ Neko jutro po žlebu škreblja skrivnostni ton melodije, kapljice drobne pristajajo na strehi, na listju brajde, v vrtni gredi, na suhi njivi, trati . V jutru grem po mokri poti, trave cvet so k tlom sklonile, kot bi se solzile, žalostile, vse cvetlice, v travniku cvetoče . TEČE Teče . v široki reki, po šipi kaplja, solza iz oči, čas v času izgoreva. Sonce močno greje, sije tja med veje, v gozdne jase, v cvet planike, v nageljne cvetoče, v rosne trate, žitna polja . CVET Ta, vrtnice cvet, vabljivo dišeč, opojno vabeč, kot čebela vsrkavam ta med. Oh, vrtnic cvetje, s trnjem bodeče, kot med lepljiv, Pepelka, med trnjem speča. Kot žebelj pribit, v snu temačen, v prepad potlačen, ljubezen z dobroto kliče. Vrtnic cvetje poslano, dišeče, vabeče, opojne, zate, verzi z rimo ujeti, ljubezen opojna, bo iskreno zapela. r pSETÍ D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. dc ire na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 Predlog: NANA MILIČINSKI - ŠE TO NOČ predlog: IN&OUT - TISOČ LJUDI predlog: TANJA ŽAGAR - VINO, VINO predlog: REBEKA DREMELJ & JAZZVA - TVOJA SENCA predlog: POP DESIGN - NISEM TI VERJEL VAŠIH TOP POP 5 predlog: HELENA BLAGNE - ZAME NI DRAME predlog: SAŠA LENDERO - ŠE EN KROG predlog: PRIMAVERA - ODPREM OČI predlog: ROCK PARTYZANI - ZORICA predlog: ZORAN PREDIN - ČAS BEŽI NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Filmski kotiček Stotnik Amerika: Zimski vojak Joe Johnston je kariero začel kot eden izmed številnih oblikovalcev med snemanjem Vojne zvezd leta 1977 in kasneje napredoval do režiserja. Za njegove filme je značilno, da ima dober nos za solidne scenarije, zato ni čudno, da je postaal režiser tudi v hollywoodski A-ligi (med drugim ga je izbral Captain America: Winter Soldier Igrajo: Chris Evans, Scarlett Johansson, Samuel L. Jackson, Sebastian Stan, Anthony Mackie, Cobie Smulders, Frank Grillo, Emily Van Camp, Hayley Atwell, Robert Redford Režija: Anthony Russo, Joe Russo Scenarij: Christopher Markus, Stephen McFeely, Ed Brubaker po stripih Joeja Simona in Jacka Kirbyja Žanr: akcijski domišljijski Dolžina: 140 minut Leto: 2014 Država: ZDA Spielberg za režijo presenetljivo ne-tako-slabega Jurskega parka 3). Njegov Stotnik Amerika izpred treh let je zato prav pričakovano imel tisto težko ujemljivo teksturo, kjer smo v filmu začutili izmišljeni prostorski svet bolj kot njegovo zgodbo, like in dogajanje. Tri leta kasneje sta režijo prevzela brata Anthony in Joe Russo, ki sta k zadevi pristopila nekoliko drugače. Uspelo jima je obdržati ta topel občutek stripovskega sveta, ki je zaradi nadaljevanja še bolj temeljit, hkrati pa iz filma naredila mešanico poklonov različnim režiserskim prijemom. Najbrž najbolj v oči pade bournovska šola, torej tresoča ročna kamera s hitrimi rezi, vendar na srečo s tem nista pretiravala. Vseeno je bolj prevladujoč občutek, da gre bolj kot za Stotnika Ameriko 2 za nekakšne Maščevalce 1.5, oz. predpriravo na Maščevalce 2, kar se kaže tudi v ogromnem izkupičku. Sporočilnost kljub uvodnemu prizoru, ki glavnega junaka prikazuje v njegovi najbolj osnovni vlogi, torej kot neustrašnega, več- vrednega in nasploh najboljšega branilca ameriških interesov, nekakšnega James Bonda Združenih držav, toda že po pol ure se izkaže, da tudi tokrat ne bo šlo le za glorificirano prikazovanje vojaka, ki ne dvomi v ukaze nadrejenih, temveč nasprotno. V teh časih, ko je samoopazovanje držav nujno, Stotnik Amerika znova nastopa kot razmišljujoča prispodoba in nekakšna slaba vest naroda, na katero je padlo breme gledanja oblastem pod prste, kajti notranji sovražnik v obliki brezobzirnega in preveč oboroženega kapitalizma, ki za podreditev podložnikov uporablja namišljene zunanje sovražnike, nikoli ne miruje. Stotnik Amerika torej ostaja varuh žlahtnih ameriških vrednot tako, da Ameriko ves čas sistematično sesuva. Seveda je ta protikapitalistična misel le nakazana, saj se film nato hitro umakne razburljivosti Marvelovih stripov. Zaradi tresoče kamere morda vizualno ne deluje tako barvito in zabavno kot Maščevalci, a vseeno smo deležni debelih dveh ur zanimive zabave, kjer se vidi, da avtorji z likom imajo kaj početi, za razliko od stripovskega sojuna-ka Thora, ki ga pravzaprav rešuje le preveč obilen proračun ter očitno neskončna žeja gledalcev po takšnih pustolovskih filmih. Glede na to, da ima Marvel že načrte d: j OVEN (21.3. - 20.4.) Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. Bodite premišljeni in pomembne podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. Bodite premišljeni in pomembne podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Popaziti boste morali na svoje zdravje. To pomeni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežljivost. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, s katerimi ste odlašali. Odkrili boste določene zanimivosti. Teden, ki je pred vami, je namenjen tudi prijateljstvu in prijetnim pogovorom. Blesteli boste! im LEV (23.7. - 22 8.) Pričakovati je čas, v katerem boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist na delovnem mestu. Bodite zelo pozorni na smerokaze življenja. « DEVICA * (23.8. - 22.9.) Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in jih dajali po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, s katerimi ste odlašali. Življenjska energija bo nihala. petek • 11. aprila 2Q14 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC 3639 BOLEČINE V GLAVI LEPOTNA CVETICA GRŠKA NESREČE KRALJ VIŠAV NAŠ PEVEC (MARIJAN) ZOB KOČNIK STOPALO (NARODNO) ENOČLENIK V MATEMATIKI ZIDAKI MODEL TURŠKEGA AVTA TOFAS NAŠ KOŠARKAR LORBEK NAŠA POSLANKA VONTA OLIVER KAHN VZDEVEK IGRALCA RADKA POLIČA SADEŽ S TRDO LUPINO SPOLNA BOLEZEN, KAPAVICA AROMATSKI OGLJIKOVODIK SPOKORNICA ZGOLJ ŠPICA PRI BICIKLU PRODUKT KNJIŽEVNIK LOČILNI VEZNIK CEVASTA TESTENINA NABIT DELEC MLADA NUNA SEZNAM, UREJEN PO ABECEDI STOT POČASEN RITEM DRAGO ELIKAN ELI LIKAR PLAČ GLAS PRI PRELOMU MUSLIMANSKO VERSKO SREDIŠČE DURALUMINIJ EGIPČANSKI BOG NEBA KEMIČNI SVINČNIK MECEN (ŽIGA) MEHKO USNJE NAŠA NOVINARKA ROŠ MODNI MODEL SLED REZILA RADIJ NEVARNA SKALA PEVEC BOONE NASAD OB HIŠI DETECE OKRASNO DREVO SLAVKO LUKANC VSTOPNICA TELOVADNA VAJA ZA MOČ SKLOP TIROV TURŠKA PRESTOLNICA LAIČNA VERSKA SKUPNOST NAŠ IGRALEC (BORIS) UGANKARSKI SLOVARČEK: DOGAN = model turškega avtomobila tofas, GONOREJA = spolna bolezen, kapavica, HOR = egipčanski bog neba, LAIKAT = laična verska skupnost, LENTO = počasen ritem, LIBERTIN = svobodomislec, MOTOROGA = špica pri biciklu, ZOIS = slovenski mecen (Žiga). 'NViso 'iwiivi 'vawiNV 'aran 'voeims '»bisu '03A0NVdnm ">i300ai0 'va 'zaa 'n3>i3nviai 'Hai 'aoH Ivana 'vior 13 '3a 'iN30 'iaivnzss iNQ303av 'NoavviviAi 'nv 'iva3in 'vooaoioiAi loaoAVio M3N3i/\iv>io 'zwiod Vo3no 'aodoi Iqoiais :ouabjopoa 3mnvzih>i ai Aausaa RADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBO NEDE 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice) . 5.00 Nedeljsko jutro: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vr-tičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice ). PONEDELJEK, 14. april: 5.00 ŠTAJERSKA budilka 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO- SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Vaše mnenje šteje!. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice ). lTOREK, 15. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 16. april : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 15.10 Utrip Podravja. 17.30 PO- ROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 17. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). |PETEK, 18. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Naredili boste prerez in tako ugotovili, kaj boste morali še spremeniti. Vsekakor vam bo blizu svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. V ljubezni boste hrepeneli po pogovoru. Odzovite se klicu narave. Sledi čas službenih projektov in dogovarjanj. ŠKORPIJONOV STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Sprostili se boste v okrilju doma. Življenje vam bo ponudilo dovolj možnosti za sprostitev. Na delovnem mestu boste ujeti v obveznosti in dokončati boste morali zastavljene projekte. Zanimivo in poučno bo v ljubezni. Zdi se, da boste v tem obdobju nekoliko bolj občutljivi na kritiko. Nadvse pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti. Določite si zastavljene naloge in od omenjenega ne odstopajte. Vsekakor boste potrebovali dovolj priložnosti in kreativnosti v ljubezni. Služba: čeprav bo naporno, boste dosegli tisto, kar vam je blizu. Beseda ni konj. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Imeli boste polne roke dela in delavnih obveznosti. Raziskovali boste novosti in sledili svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi nove poti in priložnosti. Nakazano je, da boste oddajali magnetično energijo in s tem privabljali ljudi, ki vam lahko pomagajo. Romantika bo ključ VODNAR (1l. l. -18.1.) Obiskala vas bo vila sreče. Daleč v ospredju bo trma. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje in vendarle si boste morali pred tem postaviti meje. Cveteli boste v ljubezni in svoje občutke izražali kreativno. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo učitelji. RIBI (19.2. - 20.3.) Ljubezen prinaša posebna sporočila. Odločno boste stopili naprej po svoji poti. Na delovnem mestu zov. Sreča bo ta, da vam bo dobro služila intuicija. Raziskovali boste duhovna obzorja in sledili ezote-rični resnici. Tišina bo dobra! ne v 20 ŠtajerskiTEBHiK Poslovna sporočila petek • 11. aprila 2014 Ste nezadovoljni z dostopom do fiksnega interneta? Si.mobilov mobilni internet s kar 45 GB prenosa podatkov in naprava za WiFi povezavo do konca leta ceneje! Naprava za WiFi povezavo + Mobilni internet 45GIGA 19,99 € na mesec do konca 2014 Na voljo 3-dnevni brezplačni preizkus. Znižana cena mesečne naročnine velja do 31. 12. 2014 ob sklenitvi paketa Mobilni internet 45GIGA do 31. 5. 2014. Ponudba vključuje napravo za WiFi povezavo Huawei E8259 Webcube. Ponudba je na voljo novim in po pogojih Predčasnega nakupa naprave tudi obstoječim naročnikom, ki se vežejo za obdobje 24 mesecev. Priključnina za paket Mobilni internet 45GIGA je 12,20 € in se zaračuna v enkratnem znesku. Po dosegu vključene količine prenosa podatkov znotraj obračunskega obdobja se hitrost prenosa praviloma zniža na največ 64 kbit/s. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij dobite na Si.mobilovih prodajnih mestih, na www.simobil.si ali telefonski številki 040 40 40 40. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana. simobil.si petek • 11. aprila 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Preprosta rešitev za zatohel in slab zrak energetsko varčno, preprosto, trajno in cenovno ugodno rešitev prezračevanja vaših bivalnih prostorov. Boljše bivalne razmere in prihranki pri ogrevanju Glavne prednosti rekuperatorskega sistema Lunos so: 1. vsi prostori se nenehno prezraču-jejo, ne da bi odpirali okna manj je alergij (prah in cvetni prah, hrup, pršice ostanejo zunaj) iz vseh prostorov se odvajajo slab zrak in neprijetne vonjave ter škodljivi hlapi ( na primer barv, topil, pohištva, preprog in čistil) 4. izloča se vlaga, s čimer se preprečuje možnost za plesen izguba toplote je minimalna, saj ni potrebe po odpiranju oken ali vrat -s tem privarčujete 29 % energije, kar pomeni, da se naložba povrne v šestih letih, sistem pa bo deloval še dolgo po tem. Slab zrak:10 litrov vlage na dan Slab zrak: povprečna štiričlanska družina v prostor vnaša za 10 litrov vlage na dan. S tem se ustvarjajo ugodne razmere za razvoj plesni in pršic, ki so dokazano najnevarnejši povzročitelji bolezni dihal. Prezračevanje bivalnih prostorov. Rekuperatorski sistem Lunos dovaja svež zrak v vsak prostor. Varčno in zdravo. Če imate v stanovanju zatohel, slab zrak ter vas moti prevlažen zrak in se večkrat slabo počutite, boste z vgradnjo rekuperatorskega sistema Lunos verjetno odpravili vzroke teh težav. Zrakotesne zgradbe potrebujejo dobro zračenje Novejša stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v gradbeništvu za izgradnjo stanovanj s posebno pozornostjo na energetskih izgubah, kar pomeni dobro izoliran ovoj zgradbe ter kakovostna zrakotesna okna in vhodna vrata. Zelo redka stanovanja pa imajo izvedeno prezračevanje. Kuhinjske nape in ventilatorji zgolj prisilno črpajo slab zrak iz stanovanja, dotoka svežega zraka pa ne zagotavljajo. Zato se ustvari podtlak, in ko odpremo vhodna vrata, v prostor vdre še slab zrak iz neprezračenih hodnikov. Večkratno zračenje na dan z na stežaj odprtimi okni po vsaj pet minut pa je pogosto nezaželeno zaradi prepiha, vdora hrupa, pogosto umazanega zraka, pozimi hladu v segret prostor, poleti pa toplega zraka v ohlajen prostor. Učinkovit, estetski, energetsko varčen prezračevalni sistem Naknadno vgrajevanje prezračevalnega sistema je bilo do nedavnega zahtevno in drago, zdaj pa je tudi na slovenskem trgu preprosta in trajna rešitev - vgradnja decentraliziranega prezračevalnega sistema. Gre za učinkovito, kakovostno, estetsko, Substral START Edino gnojilo, ki ga lahko uporabljamo: / 2e ob sejanju trave / Na mladi trati / Pri polaganju travnih zvitkov ■ ■ Stbjwka, 89,8 98.2 104,3 Mk 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. aprila 2Q14 Ekonomska šola Biotehniška šola Elektro in računalniška šola Strojna šola Višja strokovna šola «+386 (0)2 7871 700 S +386 (0)2 7871 711 infoscp@scptuj.si SVET Javnega zavoda Šolski center Ptuj, Volk-merjeva cesta 19, 2250 Ptuj, razpisuje v skladu z 48., 53. in 55. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prosta delovna mesta: DIREKTORJA javnega zavoda Šolski center Ptuj Za direktorja javnega zavoda Šolski center Ptuj je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje po 53. in 55. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. 16/07 UPB5 in dopolnitve, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr.). Kandidat mora predložiti vizijo razvoja Šolskega centra. RAVNATELJA 1. Ekonomske šole 2. Biotehniške šole 3. Elektro in računalniške šole 4. Strojne šole Za ravnatelja šole od 1 do 4 je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. 16/07 UPB5 in dopolnitve, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr.). Kandidat mora predložiti vizijo razvoja šole, kjer kandidira za ravnatelja. Prijavi morajo kandidati priložiti: • dokazila o izpolnjevanju pogojev skladno z zakonom • vizijo razvoja • kratek življenjepis na predlogi Europass CV • potrdilo o nekaznovanju skladno s 107. a-členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. 16/07 UPB5 in dopolnitve, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr.) Kandidat, ki bo izpolnjeval pogoje, bo izbran za mandatno dobo petih (5) let, s predvidenim začetkom dela 8. 7. 2014. Pisne prijave z dokazili kandidati oddajo po pošti ali osebno vročijo v tajništvu zavoda najkasneje do 22. 4. 2014 do 12.00 na naslov: Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, s pripisom ZA RAZPIS in točno navedbo delovnega mesta, na katerega se kandidat prijavlja. Vloge, prispele po datumu in uri, bodo obravnavane kot nepravočasno prispele vloge. O izboru bodo kandidati prejeli pisna obvestila v zakonitem roku. Opis v moškem spolu predstavlja enakovreden opis v ženskem in moškem spolu. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL lik Cena Oprema Barva 2003 2.600,00« serv. knjiga kov. b0rd0 2003 2.240,00« prvi ust. kov. srebrna 2011 11.900,00 € PRVI LAST. kov. zlata 1998 1.400,00« usnje kov. srebrna 2006 3.250,00« klima kov. srebrna 2005 2.650,00« klima kov. srebrna 2007 3.650,00« serv. knjiga kov. srebrna 2004 3.490,00« PRVI LAST. kov. srebrna 2008 4.650,00« PRVI LAST. kov. Črna 2011 6.650,00« 7.600 prev. rdeča 2001 2.890,00« serv. knjiga kov. srebrna 2004 3.990,00« prvi ust. k0v.b0rd0 2005 5.590,00« serv. knjiga kov. Črna 2005 5.400,00« PRVI LAST. kov. modra 2005 2.990,00« serv. knjiga kov. srebrna 2002 3.450,00« serv. knjiga kov. Črna 2012 16.900,00« prvi ust. kov. siva 2006 4.900,00« prvi ust. k0v.b0rd0 2006 4.990,00« avt. klima kov. siva 2003 9.400,00« usnje kov. srebrna Znamka Li peugeot2061.4icitypack citroen exclusive xsara 1.616v break chevrolet plin 0rland01.816v lh audi a41.8 turbo quattro chevrolet ave01.2 direct peugeot 2061.4 x-design renault cli01.216v storia volkswagen polo 1.4comfortline ford resta 1.4comfokt renaultcli01.216v avantage volvo s602.0t kinetic renault grandscenic1j dci authentique renault megane 1.9 dci dynamique luxcc peugeot 307 2.0 dynamique cc peugeot 2061.4 x-design vwhighline passat 1.9 tdi variant citroen ds4 2.0 hdi sport chic peugeot 2071.6 hdipremium mazda62.0cd1e mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PTUJSKA TELEVIZIJA 04. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:35 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (slo.) 21. oddaja.- pon. 1:30 Modro - oon. 2:00 Reji TV Ormož 3:00 In« kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Povabilo na kavo - pon. 8:15 Motoscena, 30. oddaja - pon. 8:35 To bo moj poklic: Varnostnik in detektiv - pon. 19:10 Reportaža RK-pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 20. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -ran. 20:20 Široko oko, 26. oddaja 20:45_Ptujske odrske deske. 18. oddaja 21:15 Cista umetnost, 30. oddaja - pon. 21:35 Motoscena, 30. oddaja - pon. 21:55 Regi TV Gorišnica - pon. 23:00 Info kanal Sobot 2.0 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:40 Modro-pon. 10:10SolaLdasetizrola ________________ i) 20. oddaja - pon. fl:25 Zemjjjmmi, 2B. oddaja - pon. M$ro'kooko!26?oddaja - pon. 12:40 Glasbeni predali 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:10 Resi TV Ormož- pon. 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Glasbeni nredah 17:15 Ptujske odrske deske, 18. oddaja - pon. """ ~ujska kronika - oon. ista umetnost, 30. oddaja - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV loncertSorootimistk 2014 -pon. tujska kronika - pon. nfo kanal 20:20 22:00 22:20 13.04. 9:00 Ptuiska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45Modra -pon. 0:15 Sola, da se ti zrola - pon. 1:00 Glasbena 8 (slo.) 20. oddaja-pon. 1:30 Info kanal 3:15 Zemlja in mi, 26. oddaja - pon. 3:50 Mir in dobro 4:00 Gostilna »Pri Francet«,75. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:30 Info kanal 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Po zdiavje, lO.oddaja -pon. 9:00 Pregled tedna-pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja] 1:00 Pregled tednaH 1:25 Glasbena 8 (slo.) 21. odd; 20:00 Ptujska kronika - pon.H ___________________________pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske 18. oddaja - pon. 20:50 Povabilo na kavo-oon. 21:40 Motoscena - 30. oddaja - pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 14.04. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info Kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja) 20. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 2:15 Info kanal 5:45 Glasbeni jiredah 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Široko oko. 26. oddaja - pon. 7:30 Pregled tedna - pon. 7:50 Povabilo na kavo - pon. 8:40 To bo moj ooklic: Tehnik za logistiko. skladiščnik... 1=15 Zapuščina Štefke Cobelj - pon. :25 Glasbena 8 (slo.) 21. oddaja-D 19:25 Glasbena 8 (slo.) 21. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, B.oddaja -pon. 20:45 Sport(no), 26. oddaja - pon - pon. 21:15 Motoscena, 30.oddaja- pon. 21:50 lllfosluivla nas lahko tudi n 12 in SI0LIV PTUJSKA TELCVfZl JA Mali oglasi Imate urejeno mejo, evidentiran in legaliziran vaš objekt...? wvvTg^^d^t - k e lerrc. s i Nudimo vam: - ureditev meje, - parcelacije, - geodetske posnetke oz. načrte, - evidentiranje stavbe (osnova za določitev hišne št.), - odmere dolžinskih objektov, - inženirska geodezija, - zakoličenje objektov, - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,... GEODETSKE STORITVE KELENC, DAMIR KELENC s.p. ZamuŠani 54 b, 2272 Gorišnica GSM: 031-670-697 e-mail: info@geodet-kelenc.si STORITVE IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kvalitetno, ugodno z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail.com, gsm 041 359 028. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastih streh Gerard, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... , montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com IBZB2E VUZEM... Prerad 48.22S7 Polenist Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. V PONUDBI TUDI PREKAJEN ROZBIF, PREKAJEN PURANJI FILE, VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA ... 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - S pesmijo in glasbo 11:30 Utrip !2 Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Revija MPZ Jurovski Dol 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Materinski dan v Skorbi 11:00 Materinski dan v vrtcu Videm 13:00 Žamenci - Pozdrav poletju 15:00 Gorišnica - Iz našiti krajev 17:00 10 let TD Korena 18:30 Revija MPZ Jurovski Dol 20:00 Kronika iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani SIP V ponudbi tudi vsak dan sveža teletina, telečja rniada, zamrznjeni panirani zrezki z bučnimi semeni in še mnogo več JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG Ob nakupu nad 25 € dobite za pozornost še darilce. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 09:30 10:30 10:50 18:00 20:00 21:20 23:00 Mat. dan v Markovcih, Prvencih Revija MPZ Jurovski Dol ŠKL Video strani Oddaja iz preteklosti - Markovci Ptujska kronika, ŠKL Revija OPZ Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spieta; www.siptv.si 20 let zgradbe OŠ Videm Poika in Majolka Oddaja iz Ptuja Ujemi sanje Materinski dan v vrtcu Videm Revija OPZ Mat, dan v Markovcih, Prvencih Video strani roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si „ ■.............-H S tem kuponom 20 % popust na celoten nakup do 31. maja 2014. PODJETJE Energovod - Krušič & CO, d. n. o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska Gora, svetuje, izmeri in inštalira vodovod ter ogrevanje. Telefon 041 704 355. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. SERVIS TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparati (odvoz - dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostave. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. V NAJEM dam brezplačno vinograd, 350 trsov, belo, Gabrnik pri Ptuju. Kličite samo resni na tel. 031 668 909. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 150 do 170 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309. UGODNO prodam drva, bukev, gaber (na debelo cepana) in tudi v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814. PRODAM kosilnico BCS. Tel. 051 655 896. PURANE 6-tedenske, težke 2,20 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. BELE kokoši, 4-kilogramske, po 4 € za žival, naročila po telefonu. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM koruzo. Tel. 051 340 496. PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 040 571 404. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled - keramična prevlek 150€ -proteza že od 350 € ■ brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Šolski Volkr www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 11. aprila 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Vinograd bo čakal, češnje cvetele in ptički peli, tebe pa več ne bo. Solza, žalost, bolečina te zbudila več ni, ostala je velika praznina, ki hudo boli. ZAHVALA gu po zasluženo plačilo dragi mož, oče, Od zemeljskega življenja se je poslovil in odšel k ] tast in dedek Janez Popošek IZ PODVINCEV 1 A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, na kakršen koli način pomagali in se na dan slovesa s spoštovanjem poslovili od njega. Tvoji najdražji Na nebu zate zvezda je zasijala in ti pot v večni raj kazala. Nič več stiskov toplih rok, pesmi in veselja, bolezen te iztrgala nam je iz življenja. Ne boš nam več igral in pel, nikoli več hudo trpel, vendar v naših strtih srcih lep spomin na tvojo skromnost, ljubezen in dobroto večno bo živel. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Vladimirja Korena IZ VELIKE VARNICE 26. 6. 1961-26. 3. 2014 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, nosilcema križev, g. Janku Kozelu za ganljive besede, vsem sodelavcem Pošte in govornici. Hvala g. župniku Ediju Vajdu za izraženo spoštovanje in lepe besede, za sv. maše, molitev in lepo opravljen obred ter ge. Anki za molitev. Hvala osebju bolnišnic Maribor, Ljubljana in Ptuj, sosedi Snežani, Borisu Korenu in Mateju Cescuttiju za vse svetovanje in dodatno oskrbo. Posebna zahvala pa reševalcem JZD Ptuj za vso pomoč in razumevanje. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Urška z Bojanom in Martina z družino Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. SPOMIN Melita Brmež IZ GABRNIKA 4 A, JURŠINCI 1979-2008 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Dušan Zaspi, moja mama, zaspi, zapri se v tihe, globoke sanje, ki si jih sanjala vse svoje dni. Tu se dobrota plačuje z dobroto. Tu se ne more zgoditi zlo. Vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo. (T. Kuntner) ZAHVALA Tiho je zaspala naša draga mama, babica, prababica in sestra Terezija Gomboc, roj. Jurič 11. 9. 1938 t 26. 3. 2014 IZ DORNAVE 43 V bolečini je težko ujeti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izražena pisna in ustna sožalja, ko nam je bilo najbolj hudo. Hvala tudi g. župnikoma za opravljen obred, govornici za poslovilne besede in molivki ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Terezija, sinova Alojz in Bojan z družinami ter drugo sorodstvo PRODAJAMO jabolka za ozimnico jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. MEŠANI gozd ob javni cesti med Vidmom in Cirkulanami v velikosti 1,8 hektarja prodam za 9.000,00 evrov. Tel. 041 475 468. DOM-STANOVANJE PRODAM enostanovanjsko hišo, 120 m2, v Gradiščah 124 a, Cirkulane, z 1 h zemljišča. Cena 98.000,00 €. Tel. 041 686 901. NEPREMIČNINE 4 km iz Ptuja damo v najem novo večje stanovanje (100 m2), komplet z opremo, dodatno pokrito teraso, stanovanje je v 1. nadstropju in ima svoj vhod. Tel:051 317 934. Voznika C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77. PRODAM nerabljeno infrardečo, pro-tibolečinsko in regeneracijsko podlogo, velikost 90 x 190 cm, tel. 031 712 631. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si RAZNO ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. ASFALTIRANJE CESTf Ig. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, s-maii: vllko.gerecnik@siol.net Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. V SPOMIN 9. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Rudi Serdinšek IZ KICARJA 32 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter se ga spominjate. Tvoji najdražji Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči, a v naših srcih še naprej živiš. V SPOMIN 12. aprila bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Pintarič IZ ZAMUŠANOV 76 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Vsi njegovi V življenju le skrbi in delo si spoznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večen bo spomin. SPOMIN 10. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi soprog, oče, tast, stric, brat, deda in pradedek Janez Vidovič IZ PTUJA Vedno te bomo imeli radi. Hvala vsem, ki prižigate sveče. Tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Matevž Mohorko Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, na kakršen koli način pomagali in se na dan slovesa s spoštovanjem poslovili od njega. Vsi njegovi OSMRTNICA V 56. letu starosti je umrl naš dolgoletni športni sodelavec Danilo Klajnšek IZ APAČ 97 21. 5. 1958-6. 4. 2014 Pogreb bo v petek, 11. 4., ob 14. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Žaro bodo na pokopališče pripeljali ob 13. uri. Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli osamljenost, polno spominov. V SPOMIN 10. aprila so minila štiri leta, odkar nas je zapustila Suzana Janžekovič IZ DORNAVE 81 Težko je bilo dejstvo, da smo te izgubili, še težje je brez tebe živeti. Vedno boš ostala v naših mislih, v naših srcih in del Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji poklonite lepo misel, prižigate sveče in polagate cvetje. Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji www.radio-tednik.s Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ... V SPOMIN 13. aprila bo minilo 1 leto, odkar nas je zapustil Štefan Šmigoc 14. septembra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila Vikica Šmigoc IZ LJUBSTAVE 21 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Vsi njuni Podravje • Črna statistika prometnih nesreč v letu 2014 Zaradi hitrosti in nepravilnega prehitevanja že štirje mrtvi »Problematika hitrosti se na območju PU Maribor v letu 2014 povečuje, saj so se zaradi neprilagojene hitrosti zgodile vse tri prometne nesreče s smrtnim izidom v obdobju janu-ar-marec 2014. V aprilu 2014 pa se je zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom zaradi nepravilnega prehitevanja,« so sporočili z mariborske policijske uprave. Zaradi ugodnih vremenskih razmer se je v prometu povečalo število najranlji-vejših udeležencev cestnega prometa (pešcev, kolesarjev, voznikov in potnikov enosle-dnih motornih vozil), ki so v primeru prekoračitev hitrosti voznikov motornih vozil še posebej ogroženi. Problematika neprilagojene hitrosti na območju PU Maribor najbolj izstopa na cestah v naseljih (na njih se je v letu 2013 zgodilo 60 % prometnih nesreč), kjer vozniki motornih vozil dovoljene hitrosti vožnje pogosteje prekoračujejo. Glede na posledice problematika neprilagojene hitrosti izstopa tudi na avtocestah ter regionalnih cestah II. in III. reda. Da bi zagotovili ugodne in stabilne prometnovarno-stne razmere, v času od 7. 4. do vključno 20. 4. 2014 izvajamo poostrene aktivnosti za zmanjšanje problematike hitrosti v cestnem prometu. V sklopu teh aktivnosti se v času od 14. 4. do vključno 20. 4. 2014 izvaja evropsko usklajen nadzor hitrosti »SPEED«. V letu 2013 se je v Podravju zaradi neprilagojene hitrosti sicer zgodilo manj prometnih nesreč kot leto poprej, vendar so bile posledice hujše, saj se je pet nesreč končalo s smrtnim izidom. Letos so zgolj v treh mesecih zaradi prevelike hitrosti v nesreči izgubile življenje že tri osebe. Prometnovarnostne razmere so bile na območju PU Maribor v letu 2013 podobne kot v letu 2012. Število prometnih nesreč se je sicer zmanjšalo za 13 %, na podobni ravni pa so ostale posledice prometnih nesreč. Pomemben vzrok, predvsem hujših prometnih nesreč, je bila neprilagojena hitrost vožnje in s hitrostjo neposredno povezani vzroki, kot so nepravilna stran oz. smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Zaradi neprilagojene hitrosti se je v letu 2013 zgodilo 433 (493) ali 12 % manj prometnih nesreč, od tega 5 (4) prometnih nesreč s smrtnim izidom, 216 (256) ali 16 % manj s telesnimi poškodbami in 212 (233) ali 9 % manj z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah je 5 (4) udeležencev umrlo, 40 (37) je bilo hudo in 247 (304) ali 19 % manj lahko telesno poškodovanih. Ur Foto: Črtomir Goznik V torek poostrena kontrola hitrosti z zaporednimi radarji V torek, 15. 4. 2014, od 12. do 19. ure, bodo policisti izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev po metodologiji »VERIGA«, z več zaporednimi kontrolami hitrosti na določeni cestni relaciji. Poleg tega bodo policijske enote na območju PU Maribor v času akcije intenzivirale nadzor s spoštovanjem omejitev hitrosti na odsekih cest ter v časovnih intervalih, ki izstopajo po problematiki hitrosti (maksimalna izraba tehničnih sredstev za nadzor hitrosti, ki jih imamo na razpolago). Pri tem bo posebna pozornost namenjena ugotavljanju izstopajočih (hujših) kršiteljev omejitev hitrosti. Ptuj • Spremenjen prometni režim na Osojnikovi cesti Foto: OM Pri Borovem popolna zapora obeh prehodov za pešce Te dni se pri železniškem prehodu in na Osojnikovi cesti (na lokaciji pri Borovem) začenja gradnja podhoda. Izvajalci del so namestili signalizacijo, ki določa prometni režim. Čeprav smo Ptujčani in okoličani vajeni (peš ali s kolesom) železniško progo prečkati prav na lokaciji pri Borovem in pot proti mestu nadaljevati čez prehod za pešce na Osojnikovi, bo treba do konca gradbenih del (septembra 2014) zaradi zagotavljanja lastne varnosti upoštevati spremenjen prometni režim. Gradnja podhoda za pešce in kolesarje pod železniško progo in Osojnikovo cesto bo dokaj zahteven gradbeni poseg. Obenem je Osojnikova cesta ena izmed glavnih vpadnic v mesto Ptuj, zato je še toliko pomembneje, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu v času gradnje podhoda upoštevali poseben prometni režim in spremenjeno prometno signalizacijo. Oba cestna prehoda za pešce pri Borovem na Osojnikovi cesti sta zaprta, zaprt je tudi prehod čez progo. »Kot nadomestni ukrep se pešce in kolesarje preusmerja na obstoječ podhod v parku pri OŠ Mladika in obstoječ podhod pod že- Sparglji (pester izbor jedi iz svežih špargljev) vabljeni. is Foto: Črtomir Goznik Prehoda za pešce pri Borovem na Osojnikovi cesti sta zaprta. Pešci in kolesarji lahko železniško progo prečkajo v parku pri OŠ Mladika ali v podhodu pri železniški postaji. lezniško progo na železniški postaji Ptuj. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Mestna občina Ptuj, Slovenske železnice in izvajalec del družba Strabag udeležence v prometu pozivamo, naj v izogib nevšečnostim dosledno upoštevajo spremenjen prometni režim in postavljeno prometno signalizacijo. Opozarjamo, da je prečkanje železniške proge in ceste na mestih, kjer to ni dovoljeno, izjemno nevarno. Če udeleženci v prometu spremenje- ne signalizacije ne bodo upoštevali, bomo primorani izvesti poostrene nadzore,« je za Štajerski tednik povedal Miha Štucin iz podjetja Strabag. Mojca Zemljarič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA 1 ' ORS .,.,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi Napoved vremena za Slovenijo Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Danes čez dan se bo delno zjasnilo in bo večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v nekaterih alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 19 stopinj C. Obeti V soboto bo sprva delno jasno, čez dan pa spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem popoldne bodo nastale krajevne plohe. Na Primorskem in v severovzhodnih krajih bo večinoma suho. V nedeljo bo sprva oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Popoldne se bo od severa jasnilo.