Izhaja vsako sreda Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, Četrtletno Din 9'—. Inozemstvo Din 64"—. JPoštno-čekovnl račun 8tev. 10.603. v p Uredništv^M^pravništvo: Telefon 2113. PODAR Cene lnseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 500'—, '(» stran) Din 250-—, >/>• etranl Din 125 —, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—» pozornost oljelnslclm volitvam I V jeseni, ki je čas žetve in pobiranja sadežev, se bodo vršile v naši državi občinske volitve. Vršile se bodo po banovinah. Razpisali jih bodo bani po pooblastilu ministra notranjih zadev. Ker so prejšnje občinske volitve v Sloveniji bile 15. oktobra 1933, se bodo nove vršile predvidoma v mesecu novembru letošnjega leta. Volilo se bo v vseh podeželskih občinah, ne pa po mestnih občinah. Postavilo bi se lahko vprašanje: Kaj pa s tistimi občinami, kjer so bile zadnje mesece vsled pregrupacije občin ali iz drugih razlogov naknadne občinske volitve? Bodo tudi v teh občinah v jeseni volitve? Da. Po občinskem zakonu namreč traja poslovna doba občinskega odbora, izvoljenega na izrednih volitvah, samo do prihodnjih rednih občinskih volitev. Na jesen so redne občinske volitve, ki se bodo vršile v vseh podeželskih občinah, torej tudi v tistih, v katerih so bile nedavno izredne občinske volitve. O pomenu občinskih volitev ni treba mnogo govoriti. Naše ljudstvo je bilo vajeno občinske samouprave in ve dobro ceniti njeno visoko vrednost. Kot avtonomna edinica ljudske uprave je občina velikega gospodarskega, socialnega ter političnega pomena. Občina je osnovna celica ljudskega, pa tudi državnega organizma. Brez samoupravne občine je nemogoča samoupravna ureditev države. V sedanjem času se toliko govori o preureditvi države, njene uprave in njenega notranjega življenja na osnovi prave in resnične ljudske samouprave. Začetek pa je pri občinah. Sedanji občinski zakon, ki ga je napravila JNS pod svojim diktatorskim režimom, je daleč od ideje resnične in učinkovite samouprave. Občine so postavljene pod jerobstvo. Vendar pa je potrebno, da s tem majhnim krogom pravic, ki jih daje občinski zakon občinam, razpolagajo naši ljudje. In vprav to je tista točka, ki dela občinske volitve osobito v Sloveniji tako izredno važne. Občinske volitve leta 1933 j3 »delala« JNS. Delala jih je z nečuve-nim nasiljem, brezvestnim sleparjenjem, z nesramno goljufijo in krajo volilnih glasov. JNS se zelo moti, ako misli, da je naše ljudstvo to pozabilo. Ni in ne bo nikdar p zabilo. Kakor je zaznamovan z žigom obsodbe in sramote vsak tat, tako tudi tatovi volilnih glasov, odnosno tisti kolovodje, ki so takšno nasilje, goljufijo in krajo zaukazali, organizirali in izvedbo kontrolirali, vozeč se z avtom od volišča do volit» ,a. Tako so prišle naše občine v roke zagrizenih pristašev bivše demokratske in bivše kmetijske stranke. Prišle so v roke mož, ki jim za ljudstvo in njegov blagor ni mar. Na površje so prišli ljudje, ki nimajo zaupanja ljudstva, marveč samo zaupanje nasilnikov. Ponekod ljudje jako dvomljive vrednosti, ki s^ z občinskimi blagajnami gospodarili na način, ki ga prepoveduje 7. božja zapoved. To vse morajo popraviti občinske volitve letošnjo jesen. Zato so za Slovenijo tako izrednega pomena. Jesen je čas žetve in pobiranja sadežev: tako smo zapisali začetkoma. Za JNS bo to posebna žetev: sadeže bodo pobirali v obliki političnih batin, ki jih bodo dobili. To bo zasluženo plačilo za vse zločine, ki jih je JNS storila nad našim ljudstvom. Sovražniki našega ljudstva ne bodo najbrž nastopali odkrito pod firmo JNS ali pofarstva ali lažnjivo-svobodomiselnega kmetijstva ali političnega mačkovstva ali socializma in marksizma. Združili se bodo v gospodarske liste, kmečko-delavske zveze, ljudske fronte ali bogznaj kakšne skupine. To so volkovi v ovčjih oblačilih. Naše ljudstvo jih dobro pozna ter jih bo pognalo nazaj v njihove politične brloge. Da se doseže velik uspeh, ki ga naj imajo nove občinske volitve, morajo naši možje in fantje nastopati složno. Ne smejo se cepiti v politične skupine, ki zasledujejo interese te ali one vasice. Pred očmi nam mora biti interes celokupne občine, vseh občin in cele Slovenije. To nam bodi glavno vodilo pri sestavljanju kandidatnih list. Na nje spadajo samo možje, ki imajo zaupanje vseh občanov, možje, ki dajejo jamstvo, da bo občinska uprava v veščih in poštenih rokah. Ne vsiljujte kot kandidate takšnih, ki so sicer sposobni in pošteni, pa v širših ljudskih krogih nepriljubljeni. Krajevne naše politične organizacije naj se vestno potrudijo, da vprašanje kandidatnih list in njih sestave, ki je najvažnejše za ugoden volilni izid, dobro rešijo. Storimo vsak svojo dolžnost. Potem bodo naši sovražniki raznih političnih barv dobili svoje zasluženo plačilo. Naše občine bodo dobile na osnovi demokratične samoodločbe občanov dobro upravo, ki bo delovala v pravo ljudsko korist. V Sloveniji bo zopet prišlo do besede slovensko ljudstvo, ki bo svetu pokazalo, da smo politično zrel narod. Širite „Slov. gospodarja"! DltŽAV V NAŠI DRŽAVI. Angleški kralj Edvard Vin. obišče Dalmacijo. Angleški kralj Edvard VIII. bo s svojo jahto deset dni križal po Jadranskem morju. Predviden je tudi obisk Dubrovnika. Kraljevo jahto bosta spremljala dva rušilca. V teku so že vse predpriprave, da bo vladar s kraljeve jahte po radiju vodil najvišje vladne posle. Francoski ministrski predsednik Leon Blum bo obiskal letošnjo jesen Belgrad in Bukarešto. V kratkem pa pride v Belgrad eden Blumovih glavnih zaupnikov ter več francoskih finančnikov in gospodarskih strokovnjakov, ki bodo proučili možnosti za zboljšanje gospodarskih od-nošajev med Jugoslavijo in Francijo. V DRUGIH DRŽAVAH. DOGODKI V ŠPANIJI. Zadnjič smo poročali o zelo krvavih in groznih bojih, ki se bi je jo na Španskem med vladno levico in uporno desnico. Državljanska vojna že divja nad 14 dni in je zahtevala krog 30.000 smrtnih žrtev. Do naravnost živinskih pokoljev je došlo v Barceloni in Malagi. Levičarji pobijajo z nepopisno grozovitostjo duhovščino, požigajo cerkve ter še preostale samostane in uničujejo zasebno lastnino vsem tistim, ki ne trobijo v komunistični rog. Levičarska vlada, ki se je tekom revolucije že tretjič menjala, je postavila par ženskih bataljonov, ki se posebno odlikujejo po grozovitostih. Uporniki imajo svojo lastno vlado v mestu Burgos in je njen predsednik general Cabanelles. Vstaši so osredotočili svoje dobro organizirano prodiranje od severa proti jugu na prestolico Madrid, katerega so že zapustili zastopniki tujih držav in kjer je že nastopilo pomanjkanje živil. Uporniki, ki imajo glavno oporišče v afriškem Maroku, ojačujejo svojo prodi-rajočo armado z rednimi četami iz Maroka in z bataljoni prostovoljcev, v katerih je zelo veliko oficirjev. Upor podpirajo Italija, Nemčija ter tudi Anglija. Vlada dobiva vsestransko pomoč od Francije in Moskve, a kljub temu bodo uporniki z njo obračunali in bode z zmago desnice enkrat za vselej odklenka-lo komunizmu na Španskem. Nova politična napetost v Avstriji. O olimpijski bakli, ki je romala iz grške Slovenslci tabor v Mariboru V nedeljo, dne 9. avgusta 1936 pridite vsi na veliki nr tabor Jugoslovanske Radikalne zafednice v Mariboru, -mi ki se vrši v Ljudskem vrtu (dohod mimo samostana čč. šolskih sester po Vrtni ulici) ob 10. uri predpoldne. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Olimpije v stafetnem teku na olimpijado v Berlin, smo poročali zadnjič. Prenos olimpijske bakle skozi Avstrijo je bil povod za velike hitlerjanske demonstracije, ki so znatno zavrle pomirjevalno delo avstrijske vlade. Že pri prevzemu bakle na meji od Madžarov so zapeli hitlerjanci mesto avstrijske nemško ter Hitlerjevo himno. Na Dunaju so bile organizirane demonstracije tako obsežne, da je bila policija brez moči. Demonstranti so po dunajskih ulicah vzklikali Hitlerju in Nemčiji ter zahtevali z Nemci eno državo in en narod! Po končanih svečanostih glede olimpijske bakle so se demonstracije proti avstrijskemu režimu nadaljevale. Došlo je do spopadov med razgrajači in policijo, ki je poklicala na pomoč vojaštvo. Aretiranih je bilo 500 demonstrantov in med temi več nemških državljanov, katere so takoj izgnali iz Avstrije. Demonstracije so se vršile 30. julija. Dne 31. julija je avstrijska vlada izdala odlok, da se policijsko pomiloščenje ustavi. Politični kaznjenci, ki so itak bih sami hitlerjanci, ki so bili kaznovani od policijske oblasti ali poslani v koncentracijska taborišča, ne bodo deležni amnestije. Že izdana sodna amnestija bo pregledana. Vsi, ki so sodelovali v zadnjem času pri 700!etnica župnije Velika Nedelja. Izmed najlepših točk od Maribora do Ča-kovca je gotovo kraj Velika Nedelja. Cerkev in križniškega reda grad in šola in župnišče na majhnem in prijaznem griču nudijo čudovit pogled s vseh strani, posebej pa še z juga. Sleherni tujec, ki potuje mimo, povprašuje, kaj je ta kraj itd. in vedno je dajati pojasnila. V tem kraju praznujemo letos v dneh 6., 7. in 8. septembra 7001etnico župnije Velika Nedelja. Je izmed najstarejših župnij daleč naokoli. Proslava bo prav veličastna in tridnevna, ki bo Bogu v čast in faranom v veselje. Takrat bomo sprejeli velikega mojstra križniškega reda in prevzvišenega knezoškofa lavantinskega. V veselje naše in zahvalo Bogu bomo na predvečer kurili kresove, razsvetlili cerkev in prižgali našim rajnim lučke na pokopališču. Proslava je razdeljena na tri dni. Prvi dan je namenjen živim, drugi dan mrtvim faranom, tretji dan pa vsej dekaniji. Oba praznika, to je 6. in 8. septembra pa bomo igrali v spomin na slovanska blagovestni-ka Cirila in Metoda Petančičeva »Naša apostola«. Predpriprave so v polnem teku. Tako se snaži že zunanjost cerkve, urejuje tlak pred njo ter pokopališče, kjer so se že popravili spomeniki in obnovili na njih napisi duhovnikov, ki so tukaj delovali, med katerimi leži pokopan demonstracijah na Dunaju, v Lincu, Ino-mostu in Solnogradu, bodo morali nazaj v zapor. Portugalske kolonije za Nemčijo. Po Berlinu krožijo vesti, da se ukvarja portugalska vlada resno s prodajo kolonij Goa in Angola Nemčiji. Goa leži ob zapa-dni obali Sprednje Indije ter šteje pol milijona prebivalcev. S svojim trgovskim pristaniščem bi bila za Nemčijo največjega pomena. Angola je v zapadni Afriki, obsega 1.26 milijonov kvadratnih km, in šteje 212 milijona prebivalcev in predstavlja največjo portugalsko kolonijo. Ta kolonija poseda neizmerna bogastva na srebru, bakru in železu. Izvaža tudi kavčuk, bombaž ter kavo. Portugalska ne razpolaga s finančnimi sredstvi, da bi lahko dovoljno izrabljala angolske zemeljske zaklade in bi ne bila vojaško kos, da bi zatrla upor domačinov napram vladi tujcev. Angola je velika kakor Francija in Nemčija skupaj. Ker ima Portugalska razven tega še razno drugo kolo-nijalno posest, niso zgoraj omenjene govorice brez podlage. Tudi je mogoče, da ima tukaj Anglija svoje prste vmes, ki bi rada na račun Portugalske odškodo-vala Nemčijo. veliki vzgojitelj in slovenski slovničar P. Dajnko. Vse farane, vse sosede in prebivalce dekanije že danes vabimo na veliki naš praznik. Železniške zveze so ugodne, kraj je pa le 8 minut oddaljen od železniške postaje. Starokatoličani razcepljeni. Starokato-ličani sploh niso katoličani, ker ne priznavajo rimskega papeža, brez katerega sploh ni katoliške cerkve. To je krivover-ska skupina, ki so jo pred 66 leti usta novih nekateri od katoliške cerkve odpadli nemški profesorji, ki se niso več hoteli pokoriti rimskemu papežu. Tudi v naši državi se je začela ponekod širiti ta krivoverska skupina. V njej iščejo zatočišče takšni ljudje, ki niso zadovoljni z nerazdružljivostjo katoliške zakonske zveze ter bi radi sklenili drug »zakon« z drugo žensko, odnosno z drugim moškim. Tje se tudi zatekajo takšni katoliški duhovniki, ki jim cerkvena postava o brez-ženju duhovnikov ne ugaja in jim okrilje starokatoliške cerkve nudi možnost že-nitve. Na čelu starokatoliške cerkve v naši državi je »škof« Kalodjera, bivši katoliški duhovnik. Zadnji čas je dobil konkurenta v osebi Antona Donkoviča, tudi bivšega katoliškega duhovnika. V nedeljo, 12. julija, se je vršila v starokatoliški župniji v Karlovcu slovesna zaprisega novega »škofa« starokatoliške cerkve Antona Donkoviča. Na to svečanost je prišlo okoli 35 delegatov (odposlancev) župnij in organizacij starokatoliške cerkve iz raznih krajev. Proti Donkoviču je nastopil »škof« Kalodiera z očitkom, da Donkovič ni bil zakonito izvoljen, da je bil leta 1933 izključen iz starokatoliške cerkve. Proti temu izjavlja »škof« Donkovič, na »škof« Kalodjera ni zakonit škof, ker je izgubil škofovski položaj z razsodbo škofovske konference starokatoliške cerkve Utrechtske zveze in s sklepom starokatoliškega cerkvenega zbora v Jugoslaviji. Tako imajo maloštevilni starokatoličani kar dva »škofa«, ki drug drugega obkladata z očitki. Starokatoliške postojanke v Sloveniji imajo izbiro med obema, kateri bi bil boljši. Ako se kmalu ne odločijo, bi mogel priti še tretji i škof«. Morda pa si v Slovenijo postavijo posebnega škofa. Katerega? O tem ima besedo pokrovitelj starokatoliške krivo-verske skupine v Sloveniji — mariborsk' »Večernik«. Iz angleškega katolicizma. Angleški katolicizem je zadel težki udarec s smrtjo svetovno-slavnega pisatelja Chestertona, ki je nedavno umrl. Rojen je bil v prote-stantovski veri, s 16. letom je zgubil vero ter se včlanil v brez- in protiverska društva. Postal je brezbožnež. Njegova duša ni bila mirna. Iskala je resnico in jo končno našla v Bogu. Po raznih študijah in težkih borbah je Chesterton leta 1922 vstopil v katoliško cerkev ter postal njen veren in globoko vdan član. S svojim ostrim razumom, široko izobrazbo in izredno pisateljsko sposobnostjo je postal najodličnejši angleški bojevnik za Kristusa in katolicizem. Vršil je laiški aposto-lat peresa s toliko spretnostjo in s tolikim uspehom, kakor noben drug njegovih sodobnikov. — Število spreobrnjencev na Angleškem vedno narašča. Nedavno je vstopil v katoliško cerkev znani letalec v Avstralijo lord Sempill, star 41 let. V grofovini Surrey je ves anglikansko-pro-testantovski samostan se pridružil katoliški cerkvi ter se spremenil v benediktinski samostan. — Na orjaški ladji »Kraljica Mary« so prirejene tri katoliške kapele za daritev sv. maše. — V britskem i .uzeju v Londonu je razstavljena duhovniška štola iz 10. stoletja. To je štola sv. Kutberta, ki se shranjuje v prestolni cerkvi v mestu Durhamu ter je bila najdena v grobnici tega svetnika leta 1827. Je iz svile z vtkanimi zlatimi nitmi. Boljševiška borba proti veri. Boljševizem se že 18 let bori zoper Boga in vero. Uspel je po večjih mestih, kjer se ljudje bojijo hoditi v cerkev. Na deželi pa še svojega cilja ni povse dosegel. Zato je znova sklenil, da morajo biti do konca leta 1937 v Rusiji vse cerkve zaprte. Vsaka cerkev mora plačati visok davek, če verniki tega davka ne plačajo, se cerkev takoj zapre. Vsi boljševiški napori, da bi se med ljudstvom uničila vera v Boga, so zaman. Verski pokret se zadnji čas v Rusiji ojačuje. Versko življenje se tajno razvija. Nedavno je neki poznavalec Rusije zopet obiskal to državo, da preuči versko življenje. Njegovo poročilo ugota- vlja zanimivo dejstvo, da vedno bolj raste število oltarjev v skritih barakah in podzemeljskih zasilnih kapelah. Duhovniki opravljajo tajno službo božjo. Vedno večje je število duhovnikov, ki potujejo od kraja do kraja ter tudi obiskujejo delavce v industrijskih središčih. Omenjenemu poročevalcu je neki ruski kmet to-le rekel: »Poglaviten naš namen je, da ohranimo, čeprav tako tajno, obred sv. krsta in sv. obhajila. Ljudje se v malih skupi- nah zbirajo v kleteh ali po gozdih. Duhovnik prečita sv. evangelij. Ljudje se na pamet naučijo molitve, od njih se jih naučijo otroci. Cerkvenih ali verskih knjig namreč ni dovoljeno natisniti.« Boljševi-ški list >Pravda« v Moskvi potrjuje to poročilo ter dostavlja, da je policija odkrila dve tajni tvornici sveč za službo božjo. Tvornici sta bili v bližini Moskve ter sta sveče za službo božjo pošiljali po vsej državi. Osebne vesti. Za 601etnico našega škofa dr. Tomažiča je bila v stolni cerkvi v Mariboru slovesna sv. maša, katere se je udeležilo zelo veliko vernikov ter mariborska katoliška društva in organizacije z zastavami. Cerkveni govor je imel g. stolni dekan dr. F. Cukala. Ob 11. uri predpoldne so se zbrali v škofovem dvorcu: duhovščina s stolnim proštom dr. Vraberjem na čelu in razni svetni odličniki, ki so visokemu jubilantu častitali. škof se je za izrečene častitke ganljivo zahvalil. Biseromašnik. Biserni mašni jubilej je slavil zadnjo nedeljo v Mostah pri Ljubljani g. Jožef Borštnar, vpokojeni župnik, ki preživlja 9 let pokoj v Mostah. Številne obletnice. G. Matej Riepl, župnik v Prevaljah, duhovni in konzistorijalni svetnik krške in lavantinske škofije ter dekan Mežiške doline, je in bo obhajal letos naslednje jubileje: 401etnico mašništva, 251etnico, odkar župnikuje v Prevaljah, lOletnico dekanijske službe in 651etnlco rojstva. K številnemu jubileju naše častitke. Odlikovanja ob škofovski 601etnici. Ob 601et-nici škofa dr. Tomažiča so bila podeljena dvoj-na duhovniška odlikovanja: za častna kanonika sta bila imenovana: Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, in Weixl Jožef, dekan in župnik v Sv. Križu pri Ljutomeru. — Za častne konzistorijalne svetovalce: monsig. Vreže Janez, vpokojeni profesor verouka v Mariboru; Karo Anton, spiritual v kn.-šk. bogoslovnem semenišču v Mariboru; dr. Alekšič Ja kob, študijski prefekt in profesor v kn.-šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru; dr. Jančič Janez, župnik pri Sv. Petru v Savinjski dolini; Gomilšek Franc, dekan in župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; živortnik Pavel, profesor verouka na državni učiteljski šoli v Mariboru; Preskar Karol, dekan in župnik pri Sv. Martinu ob Paki; Ozimič Jožef, dekan ln župnik v Laporju; Lom Franc, dekan in župnik v Šmarju pri Jelšah. — Za kn.-šk. duhovne svetovalce: P. Cerar Gregorij, župnik-vikar pri Veliki Nedelji; p. Tome Franc, superior rezidence Družbe Jezusove v Mariboru; Richter Jakob, profesor na državni klasični gimnaziji v Mariboru; Tkavc Anton, župnik v Sv. Petru pri Mariboru; Lukman Franc, katehet v Celju; Polak Frane, župnik v št. Janžu na Dravskem polju; Vogrinec Ivan, župnik pri Sv. Frančišku na Stražah; časi Franc, župnik v Svečini; Toma-žič Anton, župnik v Zičah; Lorbek Ivan, župnik v Olimju; Bohak Jakob, župnik v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; monsig. Lovrec Andrej, mestni župnik v Ljutomeru; Lorenčič Vinko župnik v Kapli; Oblak Janez, župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju; Musi Alojzij, župnik v Vitanju; Neudauer Matija, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. Lovrencu v Slov. gor.; Vajda Julij, nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini; Soklič Jakob, mestni župnik v Slovenjgradcu; Weiss Matej, župnik v Skalah; Klasinc Franc, mestni župnik v Brežicah; Jarh Konrad, župnik v Za-vrču; Razgoršek Vincenc, župnik v črni pri Prevaljah. Spremembe pri oo. kapucinih. Provinci-jal p. dr. Odilo Mekinda. Definitorji: pp. Mavricij, Vincenc, Rafael, Karel, škofja Loka: p. Rafael, gvardijan, p. Jožef pride iz Ptuja kot vikar, p. Dionizij iz Celja, p. Frančišek iz Maribora. Celje: p. Mavricij iz škofje Loke, gvardijan. Maribor: p. Joahim iz Osijeka za gvardijana. Ptuj: p. Edvard iz škofje Loke za dvardijana. Varaždin: p. Odorik, gvardijan. Karlo-bag: p. Vincenc. Dva zlata para blagoslovljena od novo-mašnika. Na Igu pri Ljubljani so imeli izredno cerkveno slavnost. Mihael Maček, salezijanski primicijant, je pel novo sv. mašo. Koj po službi božji je blagoslo vil kar dva zlata para in sicer svoje starše in krstna botra. Starša živita že 54 let v srečnem zakonu, botra pa 52 let. Nesreče. Kar dva padla s strehe. Druzovič Ana, žena čevljarja iz Maribora, je padla s strehe tako nesrečno, da si je pri tem poškodovala hrbtenico. S podstrešja pa je strmoglavil 161etni pekovski vajenec Anton Kralj iz Maribora in si pri tem stri levo nogo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico. Obstrelil se je po nesreči 251etni Fric Rajko, lovski čuvaj s Košakov pri Mariboru. Zemlja ga je podsula. V Mariboru pod Kalvarijo kopljejo temelje za novo stavbo. To delo vršijo kaznjenci in med temi je bil tudi 391etni Avguštin Fras od Sv. Antona v Slov. goricah. Na Frasa se je sesulo toliko zemlje, da je komaj še gle dala njegova glava iz plaza. Na srečo so drugi delavci zapazili pravočasno nevarnost in izkopali podsutega, ki je dobil ve like notrajne poškodbe in ima zlomljeno levo nogo nad kolenom. V zadnjem trenutku rešen iz Drave. Dne 31. julija zvečer so se zabavali pri mariborski brvi fantje s tem, da so s stebra brvi ob desnem bregu skakali v Dravo. 221etni Mirko Šumer je priletel tako nesrečno v vodo, da se je onesvestil in se začel potapljati. V zadnjem trenutku je uspelo tovarišem, da so ga potegnili h bregu in ga je prepeljal rešilni oddelek v bolnico, kjer so ugotovili vsled udarca ob površino vode težke notrajne poškodbe. 20.000 Din škode je povzročil požar Antonu Korenu, posestniku v Morju pri Prijetno sveže «t lepo dišeče po vsakem pranju Vedno z GAZELA TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo I Framu, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje. Hišo je uničil požar Štefanu Komanu, posestniku v Vukovskem dolu pri Jare-nini. Ob domačijo je vsled požara Alojzij Ka-fel, posestnik pri št. Janžu v Dravski dolini. Škode je 25.000 Din. Zastrupljenje z voljčjimi jagodami. 15-letni Leopold in lOletni Stanko Lorber h Ploderšnice v Slov. goricah sta jedla volčje jagode in se nevarno zastrupila. Stanko je med prevozom v mariborsko bolnico umrl, Leopoldu pa so z izpraznjenjem želodca oteli življenje. Gospodarsko poslopje s hlevi je pogore lo Ani Černe v Framu pri Mariboru. Škode je 25.000 Din, Nesreča pri mlatilnici. Anton Dreven šek, 241etni posestnikov sin iz Zgornjegr Pleterja na Dravskem polju, je prišel pr posestniku Antonu Zafošniku z levico v mlatilnico, ki mu je roko čisto zmečkala Hudo poškodovani se je zatekel v ptujske bolnico. Vlak povozil dva konja. Dne 30. julij? se je zgodila pri Veliki Nedelji nesreča nr prelazu preko železniškega tira. Vlak j< zadel v voz Maksa Veroneka iz Trgoviščf v trenutku, ko je peljal preko tira. Vlal je potegnil enega konja pod se, drugegr je odbil daleč proč. Voznika je pogna sunek z voza v travo kraj ceste in se mi ni zgodilo nič hudega. Posestnik ima ško de 5000 Din. Pri padcu z drevesa si zlomil nogo i' pretresel možgane. Hržič Ciril, 13 letni sir posestnika v Hruševcih pri Vel. Nedeljj. je padel z visokega drevesa tako nesreč no, da si je zlomil levo nogo in si pretre sel možgane. V zadnjem trenutku rešen iz Drave. ^ Vičavi na levem bregu Drave pri Ptuju s je kopal 40 letni zasebni uradnik in vojr i. \ alid Meliva iz Ptuja. Priplaval je i" Drave in se hotel postaviti na noge. Na taistem mestu pa je Drava globoka in naenkrat se je začel potapljati. Franc Breznik, poveljnik ptujske gasilske čete, je skočil oblečen v Dravo in je v zadnjem trenutku iztrgal potapljajočega se smrti. V bližini se nahajajoči zdravnik je obudil z umetnim dihanjem ponesrečenca v življenje. Nesreča delavca in otroka. Pri prezida-vanju hiše v Celju je padel z visokega odra 261etni Franc Ahtik, zidar iz Trno-velj. Pri padcu si je zlomil nogo in si je hudo poškodoval križ. — V Gaberju pri Celju, v koloniji »Lastni dom«, je padel skozi okno I. nadstropja Albin žvižaj, devetletni sinko tovarniškega delavca. Pri padcu mu je počila lobanja in si je zlomil desno roko. Smrtna nesreča posestnika - kolesarja. Dne 29. julija je bil v Št. Petru v Savinjski dolini pokopan 521etni smrtno ponesrečeni posestnik Ivan Ribič iz Zg. Roj. Rajni je bil daleč na okrog znan kot umen gospodar. Našli so ga zjutraj pri občinski hiši nezavestnega in poleg njega kolo. Na glavi je imel zevajočo rano. Ribič je najbrž zadel s kolesom ob drevo, si prebil lo- *~">nski general Molle, poveljnik uporni ških čet na severu. V španskem mestu Burges imajo uporniki svojo vlado, katere predsednik Je general Cabanellas. ...... Turki so zopet zasedli z vojaško silo Dardanelsko morsko ožino, Španska boljševiška voditeljica Coridad Mercader patrulira po ulicah mesta Bar-j celona. banjo ter pretresel možgane in je tema poškodboma kmalu po najdbi podlegel. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok. 82 letni starček utonil. V Rimskem grabnu v občini Vel. Pirešica pri Celju so našli v potoku utopljenega 82 letnega posestnika Mihaela Toman. Vračal se je z obiska od svoje hčere v Zavrhu. Hotel se je pri potoku odpočiti. Zaradi starosti je onemogel in padel v vodo, ki je bila komai 30 cm globoka. Trgovski pomočnik utonil pri kopanju. V Trbovljah je zahtevala letos Sava že drugo žrtev pri kopanju. Dne 29. julija je utonil Albin Odlazek, trgovski pomočnik I. delavskega konsumnega društva. Bil je sicer dober plavač, a ga je najbrž pri Bkoku v vodo zadela kap. Nesreča v premogovniku. Po štiridnevnem praznovanju so prišli 29. julija ob štirih zjutraj v Kotredeški rov v Zagorju ob Savi trije rudarji. Radi praznovanja jama ni bila prezračena in so se nabrali v njej strupeni plini. Ko je prišel na zastrupljeno mesto rudar Gasior Alojz, je takoj opozoril tovariša Jožefa Krejčana in Ivana Strmljana na nevarnost. Gasior si |je še zavezal s srajco usta in je šel V vpadnik, da bi odprl ventilacijo. Na sredi poti se je zgrudil, omamljen od strupenih plinov. Na pomoč sta mu priskočila tovariša. Krejčan se je zgrudil, Strmljan se je privlekel do praga in zaklical na pomoč. Anton Grabnar, ki je delal na progi, je poklical tovariše, ki so potegnili iz rova vse tri onesveščene rudarje. Strmljana in Krejčana je zdravnik obudil k življenju, pri Gasioru pa so bili vsi poskusi zdravnika zaman j, ker je že bil mrtev. Gimnazijec utonil. Utonil je v Krki pri Novem mestu 141etni Anton Hauschild, gimnazijec iz Ljubljane. Smrtna nesreča železniškega kurjača. V nedeljo dne 2. avgusta ob pol sedmih zvečer se je zgodila v Mostah pri Ljubljani železniška nesreča, koje smrtna žrtev je postal 561etni kurjač Jože Trojer. Zašel je med dva vlaka, ki sta vozila nasproti. Ko se je hotel ogniti enemu, ga je podrl drugi. Lokomotiva mu je odtrgala glavo in razmesarila truplo. Trojer je bil oženjen in tik pred upokojitvijo, Ea^ne novice. Udeležencem slovenskega tabora v Mariboru. Odbor prosi, da vsi udeženci, ki pridejo peš ali z vlaki, se javijo na zbirališču vštric glavnega kolodvora, kjer bo razviden razpored udeležencev v pohodu, kje se morajo razvrstiti. Udeleženci iz posameznih okrajev se naj točno držijo navodil rediteljev. Vozovi naj se postavijo v Tomšičevem drevoredu tik Krčevine. Kolesarji pa se naj zberejo v Kopitarjevi ulici blizu kolodvora. Vsaka župnija naj tvori skupino in naj se ljudje držijo te skupine. Vsaka fara naj ima svoje reditelje in naj pazi na red. Vozovi naj imajo že naprej določenega varuha. Kdor ne more biti doma pri sv. maši, ima priliko, da se udeleži sv. maše pri frančiškanih ob 8 ali ob pol 9. Na vsak način pa morajo biti vsi udeleženci do 9. ure zbrani na svojih mestih pri glavnem kolodvoru. Pohod po mariborskih ulicah z godbo na čelu se začne točno ob 9.15. Reditelji dobijo posebna navodila in prosimo, da se iz vsake župnije javi reditelje pisarni tabora v Mariboru, Loška ulica 10. Na vozovih se lahko udeležijo tabora tudi ženske, a v pohodu pa korakajo samo moški. Dohod na taborišče v Ljudskem vrtu bo zaprt in brez dovoljenja rediteljev ne bode imel nihče vstopa. Udeleženci, ki pridejo z vlaki, se lahko poslu-žijo polovične nedeljske vožnje in morajo na vrfopni postaji zahtevati nedeljsko karto. Ker j s 9. avgusta zadnji dan razstave »Mariborski teden«, se lahko pripeljejo iz bolj oddaljenih krajev udeleženci že prejšnje dni za polovično ceno. Morajo pa na vstopni postaji kupiti rumeno legitimacijo, katero morajo dati na »Ma- riborskem tednu« žigosati. Udeležencem tabora sploh priporočamo, da obiščejo »Mariborski teden«, ki ima letos predvsem gospodarski značaj. Na vsak način prosimo, da nam iz vseh župnij, katere še niso poslale prijave, naznanijo vsaj približno število udeležencev tabora, da bo vodstvo rediteljev lahko vse potrebno ukrenilo. Na tabor vabimo še prav posebej tudi naše obrtnike, ker bo med govorniki tudi domači obrtnik. Vsa potrebna navodila so dobile krajevne organizacije JRZ v posebnih dopisih. — Pisarna za tabor JRZ v Mariboru, I Loška ulica 10. Otvoritev Mariborskega tedna in gasilska proslava v Mariboru. V soboto dne 1. avgusta je bila slovesna otvoritev Mariborskega tedna, katere se je udeležil g. podban dr. Majcen, škof dr. Tomažič ter razni drugi zastopniki vojaške in civilnih oblasti. — V soboto zvečer so priredili gasilci baklado ter podoknice kumi-cam novega rešilnega avtomobila in dvema najstarejšema članoma, ki sta bila že pri ustanovitvi mariborskih gasilcev in rešilnega oddelka in to sta dr. Urbaček in pivovarnar I. Tscheligi. — V nedeljo se je zbralo k proslavi 651etnice obstoja mariborske gasilske čete nad 1000 gasilcev iz raznih krajev v Mariboru. Na Glavnem trgu pri Marijinem znamenju je bila za gasilce sv. maša, nato blagoslovitev novega rešilnega avtomobila, gasilska vaja in zaključna gasilska veselica. »Kmetski list« piše 29. julija, da ga je ob nekem čtivu »kar v luft vrglo«. Padel je seveda nazaj na zemljo, in sicer kakor navadno na najslabši del — pri njem na glavo. V svoji zmedenosti, ki presega navadno mero, piše o Avstriji: »Cerkvena hierarhija (duhovništvo) je prevzela nasilnim potom vso oblast, potem ko je z ognjem in mečem razbila delavske vrste in hitlerjevce«. Papir je res nadvse potrpežljiv, ker prenaša celo take budalosti. Po trditvi tega dičnega »kmetsko-stanov-skega« lista mora biti predsednik avstrijske države duhovnik, pa ni; predsednik vlade mora biti duhovnik, pa ni; vojni minister mora biti duhovnik, pa ni. Sploh ni niti eden duhovnik minister. Deželni Mala tableta z velikim uilnkom nosi vedno BAVER-jev križi ASPIRIN proti vsem bolečinam In boleznim, ki izhajajo Iz prehlada. 0(1» j« r,| pod S. Br 23762 od 19. XI. 1934. glavarji morajo biti vsi duhovniki, pa niti eden ni; dekani bi morali biti obenem okrajni glavarji, pa niso. In vendar trdi lažnjivi kljukec v »Kmetskem listu«: »Duhovništvo je prevzelo v Avstriji nasilnim potom vso oblast.« Tako daleč more iti skisanje možganov pri človeka, ki se kakor španski bik v rdečo barvo zaganja v klerikalizem! Tisočkrat je bila botra. Umrla je v starosti 80 let posestnica in gostilničarka g. Pajdaš Neža iz Zgornje Pehance pri Brežicah. Rojena je bila leta 1856 na Vrhu pri Zdolah, odkoder se je poročila v 20. letu z gostilničarjem in posestnikom Pajdašem v Pohanci, s katerim je živela v zakonski žvezi 56 let. Ko jo je pred štirimi leti zapustil mož, je poprijela sama za vajeti ter vodila naprej gostilno in upravljala posestvo do svoje smrti. Celih 60 let je bila vzorna gospodinja in dobrotnica revnim otrokom ter drugim revežem. Ponesla je preko tisoč novorojenčkov iz raznih krajev Slovenije k sv. krstu. Tudi birmanska botra je bila mnogokrat. Po- Italijani nimajo sreče z zasedbo Abesinije. Italija ima vedno več težkoč z zasedeno Abe-sinijo. V Abesiniji sami so punti ter napadi vstašev na dnevnem redu. Dne 28. julija pa je zadela Italijane huda nesreča v pristanišču Massava ob Rdečem morju, V prvotni vzhodno afriški ital. koloniji Eritreja imajo Italijani pristanišče, ki se imenuje Ma-sava. Masava je igrala v zadnji vojni med Abe-sinci in Italijani kot izhodno oporišče najvažnejšo vlogo. Mesto so Italijani v zadnjih mesecih znatno razširili in posebno še pristanišče je bilo modernizirano, da je lahko služilo raztovorenju vojnega in Ciganka. Povest iz domačih hribov. 11 »Haha, plemenit človek; kje pa si to besedo ujela? Poslušaj, kaj ti pravim! S svojimi šestimi križi sem dosti ljudi spoznala in sem prišla daleč okoli; toda zares dobrega moškega še nobenega nisem videla. Ni jih, ti rečem. Vsi, kar jih je, so sebični. Samo jemali bi, dajali pa nič. Od žensk terjajo najtežje reči in najhujše žrtve; hočejo, da jih ženske na rokah nosijo in jim strežejo ko angelci Bogu; da bi sami kdaj ženam kaj žrtvovali, jim hvaležnost z dejanji pokazali, to jim še na misel ne pride. Cim bolj se žene žrtvujejo, tem bolj so moški lahkomiselni, nezvesti, nehvaležni — oženjeni prav tako kakor samski, ali pa celo še bolj kakor samski.« »Ali, botra, kako črno gledate! Ali vam je kak moški kdaj kaj žalega prizadel?« »Ne, ne; to bi mu bila že posvetila! Za menoj so letali, dedci slinavi, da bi me bili dobili, pa še mezinca nisem kateremu pustila in ne le enemu sem jo okoli ušes zasolila. Z vsemi sem bila ko pes z mačkami; saj drugače ne zaslužijo.« »Botra, vsi pa vendar niso taki, kakor pravite.« »Eden je kakor drugi. Poznam jih. Kakor petelin na strehi, tako so nestanovitni, pa žejni ko žolne so in po tobaku smrdijo. Napihujejo se kakor pur-mani, včasih pa spet slinijo ko tisti lesni polži. Pavla, pametna bodi, dobro ti hočem, nobenemu moškemu ne verjemi nobene besede; naj reče, kar hoče, verjemi, vsak le nase misli! Če se v katerega zagledaš, si izgubljena. Nič drugega si ne učakaš kakor bridkosti in trpljenje in razočaranje.« Sočutno je gledala Jerca na dekle, ki je žalostno pobesilo glavo; potem je zopet začela: »Pavla, ne zanašaj se na Ravnjaka in njegovo hvaležnost! Ravnjak se bo oženil in ...« »Za božjo voljo, botra,« ji je dekle seglo v besedo, »ko so mu mati umrli, se vendar ne more ženiti.« »V dveh, treh tednih seveda še ne; toda čez pol leta ali čez eno leto se bo gotovo. Potem je amen in konec vse hvaležnosti. Če bi ti še ostal prijazen, bo žena postala ljubosumna in od hiše boš morala.« »O Bog!« je kriknila Pavla in se je le po sili ubranila solz. Kmalu F; je zopet zbrala in rekla vsa iz sebe: »Na prav nič se ne zanašam. Ampak tu ne ostanem več. Tu v bolnišnici se mi zdi, kakor da sem zaprta — in vendar nisem storila nič hudega. Botra, pustite me domov! Vzemite me s seboj!« »Če na vsak način hočeš, pa pojdi!« je odvrnila Jerca. »Nedolžnega človeka res ne smejo zapirati. Malo še počakaj! 7 -c!r?vnikom bi še rada govorila dve. tri besede. kojnica je bila 51 let naročnica »Slovenskega gospodarja«. Ljubila je tudi druge verske liste. Preromala je mnoga božja pota in se vedno zatekala za pomoč pri vsakih težnjah k Mariji. Najbolj je ljubila cvetlice, ki so jo v obilnosti spremljale k večnemu počitku. Najstarejša Ljubljančanka Terez. Rant je praznovala zadnje dni 951etnico. Rodila se je 30. julija 1941 v Koroški Beli na Gorenjskem. Poročila se je leta 1864 z graščinskim oskrbnikom Rantom, ki je umrl leta 1894 v Škofji Loki v starosti 85 let. Jubilantka je mati že rajnega vojnega liurata Huberta Ranta in še ene poročene hčerke. Stara gospa je še precej živahna, le vid in sluh sta jo že precej zapustila. V soboto dne 15. avgusta, na praznik Veiike Gospojnice, ostanejo trgovine v mestu Mariboru celi dan zaprte. Samo še do 10. ovgissfa traja prodaja ostankov v posebnem oddelku veletvrdke Macun. 939 Obžalovanja vrenni slučaji. Umor starčka. V nedeljo dne 2. avgusta predpoldne se je zgodil v Rošpohu pri Mariboru zločin, kojega smrtna žrtev ie postal 771etni Ivan Kreps. Omenjeni je bil v nedeljo zjutraj pri sv. maši in obhajilu in je nato čuval dom. Ko se je vrnila Krepsova rejenka od poznega sv. opravila, je našla svojega skrbnika vsega okrvavljenega. Poklicala je sosede, ti zdravnika, ki je ugtovil, da gre za zločin. Starca so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer ga niso sprejeli, ker je že umiral, saj je imel 18 ran. Umrl je v nedeljo popoldne ob treh. Zverinski zločinec bo najbrž kje iz bližnje okolice. 181etni fant se vrgel pod vlak. Med Bohovo in Teznom pri Mariboru se je vrgel pod vlak Vladimir Kos, rojen v Zagrebu in pristojen v Zagorje ob Savi, absolvent mariborske sadjarske in vinarske šole. Kolesa drvečega vlaka so nesrečnika čisto zdrobila. Vzrok samomora je neka malenkost, katero je zagrešil iz mladostne nagajivosti v šoli in se je bal kazni. Presenečena konjska tihotapca. Dva posestnika iz okolice Dravograda sta skušala v noči preko meje iztihotapiti tri konje. Graničarji so presenetili tihotapca, jima odvzeli konje, a švercerja sta srečno odneslk pete. Nočni nasilneži. V Jelenčah pri Pesnici v Slov. goricah je v noči zahtevalo 7 ro-goviležev vina od krčmarice Ter. Drozg. Radi pozne ure je bila gostilna zaprta in je nočnim klatežem zaklicala rejenka skozi okno, da ne bodo dobili vina. Potepuhi so začeli streljati in prestrašena rejenka se je odpravila v klet po zahtevano vino. Medtem so ponočnjaki že bili razbili vrata na hiši in so vdrli v gostilniški prostor. Od 82 letne gostilničarke so zahtevali denar in so vse prebrskali. Denarja niso našli, pač pa so odnesli zalogo tobaka. Govorili so med seboj hrvaško in radi tega obstoja sum, da gre za kako tolpo iz Hrvaške. Izginili so v smeri proti Jareninskemu dolu. Prežalosten pojav med našo mladino. Mladoletnika se lotita staršev! V Mari, boru je* prijel stražnik 161etnega Jožefa Traferner iz Ješencev pri Račah, ker je imel karabinko. Na stražnici je izpovedal, da je streljal iz karabinke skozi okno na očeta, s katerim je imel poprej prepir. Staroavstrijsko werndlovko je ukradel iz neke železniške čuvajnice v okolici Pra-gerskega. Dečko se je spozabil nad očetom, ki mu je naročil neko delo, katerega nepokorni sin ni hotel izvršiti. Očeta so prepeljali v mariborsko bolnico in ugotovili, da je obstreljen po prsih in na levici. Poškodba ni nevarna. — V Radovici pri Metliki je 171etni Jože Jurglič ustrelil svojo spečo mater, kateri je poprej ukradel 2000 Din, od katerih je pred strašnim zločinom zapil 500 Din. Nečloveški sin je zagrešil krvavo dejanje iz jeze, ker se je mati vdova v drugič poročila. Dve žrtvi noža. V Novem vrhu v Apač-ki kotlini so imeli pri posestniku Kauf-mannu domačo veselico s plesom. Natepli so se med povabljene tudi nepovabljeni fantje. Med plesom je stopil posestniški sin Ivan Serec posestnikovemu sinu Fr. Poschu iz Donnersdorfa v sosedni Avstriji na nogo. Radi tega je nastal pretep. Prireditelj zabave je napodil pretepače, nakar so se podali proti Vratjavasi. Raz-ljuteni Serec je hitel za nasprotnikom. Dohitel je žrtev, jo vrgel na tla in ji pri-zadjal z nožem tri zabodljaje in je zginil v noč. Zabodeni je zbral zadnje moči in se je zavlekel do bližnje hiše, v kateri je prebival napadalec. Sereceva mati je nudila Poschu prvo pomoč, nevede, da je obvezala žrtev lastnega sina. Poscha so prepeljali v bolnico v Radgono, kjer je podlegel drugi dan prehudim poškodbam. Žandarji zasledujejo ubijalca. — Nekaj ur po opisanem krvavem slučaju je zahteval nož v sosednem Gornjem Cmure-ku, kjer se je vršil nabor, drugo smrtno žrtev. Skupina pijanih rekrutov se je vračala na ovenčanem vozu proti domu. Pri Stogovcih je dal hlapec Alojz Režo-nja, ki je mahal krog sebe z nožem, povod za pretep. Fantje so Režonji izbili nož in je dobil še dva udarca. Pozneje je pa Režonja zasledoval posestniškega sina Henrika Žemljica iz Žibercev, ki ga je bil dvakrat oplazil s planko. Ker je bil v pretepu ob svoj nož, mu je ponudil drugega njegov prijatelj. Med tem je že bil Žemljic doma, kjer so se fantje zabavali pri harmoniki. iSidi Režonjo so pogostili z ja-bolčnikom, kar ga je še bolj podžgalo v maščevalnosti. Ko so se podali pozneje rekruti proti gostilni, je naenkrat napadel Režonja Žemljica in ga je zabodel v vrat. Žrtev nenadnega napada je nekaj po za-bodljaju izkrvavel. Ubijalca so zaprli. Nevarna poškodba. V sobo 301etnega Franca Jeseneka, posestnikovega sina v Bovšah pri Škofji vasi v okolici Celja, je prišel dninar Janez Kukovič in je vzel Je-seneku klobuk. Radi tega sta se zgrabila. Kukovič je udaril z lato Jeseneka tako po glavi, da mu je prebil lobanjo in so pre- Zdravnik ni Pavli nič posebno branil, da bi ne smela domov. Na novo jo je obvezal, ji svetoval še to in ono ter se prijazno poslovil. Jerca je najela voz in uro potem sta se s Pavlo že vozili iz mesta, najprej še na Glinje, kjer je imela potovka opravke, in potem naravnost proti Bistrici. Istega dne je bil tudi Ravnjak na potu v mesto, da obišče Pavlo. Prav tedaj, ko sta bili ženski zunaj na Glinjah, se je pripeljal na mestni trg. Obredel je nekaj trgovin, kupil svileno ruto in verižico s srebrnim križcem, da bi napravil dekletu veselje, in se nato podal v bolnišnico. Tu so ga iznenadili z novico, da je Jerca odpeljala dekle s seboj domov; biti morate že kje pri Sv. Ožboltu. Tega Ravnjak ni verjel; saj bi ju bil moral vendar srečati. Torej je popraševal po mestu za njima, pa ni izvedel nič zanesljivega. Eni so mu pripovedovali, da je bila potovka z nekim dekletom, ki je nosilo roko zavezano, v lekarni in da je odšla na zgornjo stran, drugi so vedeli, da sta šli proti Kamnici, nazadnje mu je krčmar »Pri Lipi« povedal, da sta si pri njem najeli voz in odpeljali k Ožboltu. Zdaj ni bilo nobenega dvoma, in ker je bilo že popoldne, si je naročil voz in jo udaril za onima dvema. Pri Ožboltu je mislil, da ju bo dohitel; pa so mu v gostilni rekli, da je že dobri dve uri, kar sta odšli proti Bistrici. Ker se je jelo že mračiti, se je naglo odpravil in odmahal z dolgimi koraki po gozdu gor. Toda čeprav je na moč hitel, n1 prišel več pri dne na Ravne, ampak šele, ko je bilo že čisto temno. Pršil je rahel dež. Pogledal je skozi razsvetljeno okno v hišo, kjer je bila družina zbrana pri večerji. Pavle ni ugledal nikjer. Naglo je šel noter in se ozrl okoli ter vprašal: »Ali nikogar ni bilo? « »Pavla je prišla,« je odgovoril ujec Miha; »tako je udelavljala, da si nismo vedeli več pomagati.« »Zakaj pa, za božjo voljo?« »Strašno žaluje po materi,« je napol v joku povedala Kristina. »Prva pot ji je bila v materino sobo,« je rekla Tončka, svinjarica. »Ko je zagledala materino obleko in druge njihove reči, se je zasedla na te in jela ihteti in vzdihovati kakor uboga verna duša.« »Kje je zdaj?« »Zgoraj — počiva, ker se komaj drži na nogah, tako je trudna in potrta,« je dejala Kristina. »Ali je kaj jedla?« »Še ene žlice ni zanesla.« »Pojdi gor, povej ji, da sem prišel in da mora nekaj jesti!« Ko je Kristina odšla, je vprašal: »Ali ni prišla tudi Jerca?« drugega materijala, kateri je bil potreben vojskujočim se italijanskim četam. Zgoraj omenjenega dne je došlo v Masavi do strahovite eksplozije, ki je povzročila nepregledno škodo. Eksplozija je nastala v pristanišču, kjer so velika skladišča za petrolej. Tanki, v katerih je bil petrolej, so eksplodirali in povzročili daleč naokrog grozna opustošenja. Eksplozija je bila tako huda in dalekosežna, da so se užgale nekatere ladje, ki niso utegnile, da bi se bile umaknile iz luke na odprto morje. Poieg petrolejskih skladišč je zajela eksplozija letalske lope. Kakor znano, je uspela Italijanom peljali hudo poškodovanega v celjsko bolnico. Iz ljubosumnosti ustrelil dekleta. V Lastniču v župniji Sv. Miklavž na Polju pri Podčetrtku je pomagala 171etna Kristina Polak svojemu očetu v vinskem hramu stiskati sadje. Ko se je vračala na večer proti domu, jo je zadel iz zasede smrtno v prsa strel. Morilec je 201etni Alojz Debelak, posestnikov sin, ki je zagrešil zločin iz maščevalne ljubosumnosti, ker ga dekle ni maralo. Debelak se je sam javil okrajnemu sodišču v Kozjem. Vlom v bolnico izpodletel. Skozi strop sta vlomila v blagajniško sobo bolnice v Ljubljani dva vlomilca. Enega so prijeli in je to 271etni bivši natakar Josip Štiber iz Zelenega dvora pri Varaždinu in že star znanec policiji. Drugi vlomilec je pa ušel. V blagajni je bilo 14.000 Din gotovine, ki je ostala nedotaknjena. Poskus samomora. Pri Novem mestu je legel na železniški tir Janez Tlakovcer, 451etni brezposelni delavec iz Dol pri Brežicah. Lokomotiva mu glave ni odrezala, ampak jo je odrinila s tira in jo je na desni strani samo močno obrezala. Poškodovanega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu. Izpred sodišča. Obsojen radi 26 vlomov in tatvin. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal radi 26 vlomov in tatvin 29. jul. 291etni mizarski pomočnik Franc Pešec iz Studencev, ki je zadnji čas vznemirjal mariborsko okolico. Pešec, ki je očitane zločine le delno priznal, je bil obsojen na dveletno ječo in na izgon iz območja mesta Maribora. Slovcnsha lirafiifid. Sobota. Za ravnatelja sobcškega dijaškega zavoda Martinišča je imenovan g. Vogrin Štefan. G. Vogrinu želimo obilo božjega blagoslova! Turnišče. Pred nekaj tedni je bilo ukradeno loško kolo iz žižkov g. Curiča, zidarskega mojstra, pri gostilni g. Balažiča. Hudobno roko je orožništvo kmalu zasledilo! Turnišče. Predpreteklo nedeljo je obiskal iz Dolnje Lendave gasilski župni načelnik v družbi g. dr. Klara turniške gasilce in je pohvalil, ker je našel lepo v redu vse gasilsko orodje. G. dr. Klar je imel pri tej priliki zanimivo predavanje. Turnišče. G. černi Franc, dosedanji trgovec v Renkovcih, je otvoril te dni v Turnišču novo trgovino z mešanim blagom zraven orožniške postaje. Mlademu in pridnemu trgovcu želimo na novem mestu dober uspeh. — Letos se nam je zelo lepo pokazala letina, namreč pri siljf in sadju. Ali na žalost slabo sad prinaša, žito pa sploh nič, pšenica malo bolje. Saj stari pregovor pravi: čim lepše se prikaže, tem manj sadu prinaša. Dolnja Lendava. Te dni je odšel na počitnice g. dr. Klar a svojo soprogo. 14 dni ga ne bode doma. Gospodu narodnemu poslancu želimo, da se dobro počuti na svojih potovanjih in da se zdrav vrne zopet domov. Lipovci. G. Mančec Matija, akademik na mo-droslovni fakulteti, je v Ljubljani promoviral. Zeli postati profesor. G. Mančecu iz srca ča-stitamo! Fiikšmcl. Dne 12. julija je prikazal novo sv. mašo vsemogočnemu Bogu č. g. Holzedl Anton. G. Holzedl je sin slovenske matere in nemškega očeta. Govoril mu je g. Neubauer, ženavski plebanoš, v nemškem jeziku. Slovensko pridigo bi moral opraviti g. Berden, martjanski plebanoš, pa je bil zadržan; vsled tega je ta pridiga odpadla. Sv. Sebeščan. Naš g. župnijski upravitelj Be-jek Janko se je vrnil iz Belja, kjer je obiskal naše delavce. Z obiskom je zadovoljen. O težkih razmerah, socijalnih in verskih, v katerih živijo naši delavci, bomo kmalu obširneje poročali. — Pri nemirih, ki so se godili v Franciji, je baje ubitih tudi nekaj naših delavcev. — Z mlatitvijo smo pri kraju. Namlatili smo zelo malo, vendar nekaj več kot na Ravenskem Prek murju, sorazmerno namreč. — Tudi naše gorice so uničene. Sicer je tu največ šmarnice, ki tudi letos kaže dobro, pa vendar je naše Gorič-ko zelo prizadeto in vina letos ne bomo imeli. LUSTERI bogata izbira okusna izdelava ugodne cene domača tovarna Ivan Paspa i sinovi, Zagreb Cenike pošljemo na zahtevo Ga bomo naročali pač iz Dalmacije ali iz Ba-ranje, kjer kažejo gorice izvrstno. — Jesenski pridelki kažejo dobro. Toče hvala Bogu nismo imeli. Tudi dežja imamo zadosti. — Vedno več naročnikov dobivamo za Francijo ln upamo, da se število naročnikov tudi doma k novemu letu dvigne. Saj pa prinaša > Slovenski gospodar« novice iz vseh krajev in tudi novice iz naše Go-ričke vidimo v njem. — Gospod Klekl Jožef, župnik v Velikih Dolencih, je zelo bolan. Priporočamo ga v molitev! tJsodepolno igračkanje z ročno granato. Žižkovi v Andrijancih so orali in za orači je hodil lOletno sinko. Našel je na njivi ročno granato, katero je hotel odpreti. Z najdbo se je podal domov in je na hišnem pragu razbijal po granati, nevede, po čem da tolče. Naenkrat se je železo jajčaste oblike razletelo in drobci so zadeli fanteka po celem telesu. Nevarno ranjenega so prepeljali v soboško bolnico. Granata je obležala na njivi najbrž iz časov divjanja bolj-ševiških tolp pod proslulim Bela Kunom. Huda nesreča z mlatilnico. V Filovcih so mlatili pri posestniku Lovrenčiču. Z vlaganjem snopja v stroj je bil zaposlen 241etni Alojzij Oš-laj iz iste vasi. Nnenadoma je Ošlaju spodrsnilo tako, da je padel z vrha mlatilnice med zobovje, ki mu je odtrgalo nogo pod kolenom. Reveža so takoj odpeljali v soboško bolnico. Izsledena tihotapska družba. Orožniki v Pu-concih so izsledili, da je prodajala cela družba iz Madžarske k nam vtihotapljeni tobak, žan-darji so prežali v noči na tihotapce in res so se pripeljali kar trije na kolesih. Na stoj pozvani so se zatekli v bližnji gozd, kjer jih žan-darji niso mogli zasledovati. Na cesti so pustili kolesa in vrečo, v kateri je bilo 500 zavitkov, in pa košaro s 25 zavitki madžarskega tobaka za pipo. Po tablicah na kolesih so hitro imel švercarje, ki so že bili večkrat kaznovani. Vti- zmaga nad Abesinci samo s pomočjo bombnih letal, ki so še ostala tudi po končani vojni na abesinskih tleh in do-važajo vedno nova, s katerimi krotijo upornike. Nova letala so bila shranjena v posebnih lopah v Masavi, ki so po eksploziji čisto uničene in je zgorelo v njih 50 Tolikih bombnih letal. Vsled eksplozije ni trpelo samo pristanišče, ampak tudi ostalo mesto, kojega velik del je povsem porušen. Uničena so tudi vsa velika skladišča, ki so bila polna raznega materijala, katerega je namenila Italija za preobnovo zasedenega ozemlja. Rav-notako so razvaline vsa skladišča za živež, ki je bil namenjen za vzdrže- »Prišla, prišla. Saj Jerca je Pavlo pripeljala. Pa je kar hitro spet odšla. Rekla je, da bi rada bila doma, preden ulije.« Čez nekoliko časa je pridrvela Kristina in zavpila pri durih: »Ježeš Marija, nikjer je ni. V kamri je ni in nikjer v hiši je ni. Povsod sem jo iskala.« »V tem dežju in ponoči vendar ni kam odšla,« je menil Ravnjak v skrbeh. Zdaj so šli vsi Pavlo iskat, pa je niso našli nikjer. Tedaj se je oglasila Rozika v kuhinji in povedala, da" je bila Pavla pred večerjo v kuhinji in da je spraševala, kje na pokopališču so mati pokopani. »Potem ni drugače: na grob je šla — kar verjel bi, da je kaj takega,« je menil Miha. »Kristina in Tončka,« se je obrnil Ravnjak k deklama, »hitro pojdita pa spravita Pavlo domov! Še zbolela bo, ko hodi v tem dečju zunaj.« Kristina je vztrepetala in rekla v strahu: »Moj Bog, ko se tako bojim! Ponoči ni prav hoditi na grobove; rajni tega ne marajo.« Tudi Tončka se ni mogla spraviti. Tedaj sta se ponudila Florijan in Lipe: »Pojdeva pa midva.« Ravnjak je nekaj premišljeval, potem pa je rekel skoraj osorno: »Sam pojdem, da vidim, kje je.« Vzel je svetilko, ogrnil bukov jopič in odhitel proti cerkvi; dobre četrt ure in že je bil na pokopališču. Svetilko je nekoliko zakril ter zavil k stranskim durim, kjer je bil materin grob. Tedajci je začul tiho ihtenje in zagledal nekaj živega na grobu. »Pavla!« je zaklical glasno. »Pavla, ali si ti?« Vzkliknilo je; bil je Pavlin glas. Koj nato je reklo dekle: »Za božjo voljo, ali ste vi? Ali ste prišli pome?« »Seveda. V skrbeh smo si. Pavla, tako nespametna ne smeš biti. Saj si vendar vsa mokra. Pre-hladila se boš; še sušico dobiš in nam umreš.« »O že ne. Prej kdaj sem bila včasih še v hujšem zunaj.« »Pojdi takoj! Domov greva.« Rekel je to kakor gospodar, ki zapoveduje, in se obrnil ter odšel, dekle pa za njim kakor pes. Hitro sta hodila skozi vas in nista spregovorila niti besede. Ko sta prispela na kraj vasi, je Ravnjak obstal in dejal: »Ali hodim prehitro, Pavki? — Tebe pa zebe. Vsa se treseš. Na, z mojim jopičem se ogrni!« »Ne, ne,« se je branila, »saj mi ni treba.« »Meni še manj. Zdrav sem, ti pa si prišla iz bolnišnice.« Še preden je vedela, lmj in kako, jo je ogrnil. Potem je vprašal: »Ali težko hodiš? Ali te naj vodim?« hotapljene tobačne vreče so skrivali po koruzah ln hodili v nezastraženem času po tobak, katerega so prodajali z malim dobičkom. Kaj ste prinesli Iz Mariborskega tedna? V okusni škatlji opremljeno darilo, ki sem ga kupil pri veletvrdki A. Macun. 940 »Slehernik« na Mariborskem tednu. Mariborski Ljudski oder bo igral ob sodelovanju zborov, godbe in pevcev znani verski misterij »Slehernik«. Prireditev bo v Ljudskem vrtu in sicer 8. avgusta ob 8 zvečer, 9. avgusta (v nedeljo) pa ob treh popoldne. Igralci se vneto pripravljajo in bodo brez dvoma svoje vloge dobro rešili. Slikar g. Ussar pripravlja scenerijo, krasno gotsko pročelje cerkve. Vabimo slavno občinstvo, da se udeleži predstave igre, ki doživlja povsod po svetu velik uspeh. Prireditev v soboto zvečer je namenjena predvsem Mariborčanom, v nedeljo popoldne pa okoličanom in tistim, ki pridejo od daleč na Mariborski teden. Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo, 26. julija, je po kratki mučni bolezni od kapi zadeta, sprevi-dena s sv. zakramenti mirno umrla Bičman Bar-bika, posestnica na Malni, stara 60 let. Bila je naročnica in zvesta čitateljica »Slov. Gospodarja« dolgo vrsto let. Njeno veselje je bila cerkev in vsakdanje težko delo doma in pri drugih. Najlepši del življenja je Barbika s sestro Nežiko preživela pri starših kot čislana viničarka. Po smrti staršev sta stopili v službo: starejša Neži-ka pri domačem g. župniku Rantaž, po njegovi smrti pa pri g. nadučitelju Slekovcu v Jarenini 8 let do njegove smrti. Barbika pa je pri sv. Be- Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnje Prosvetno društvo bo proslavilo dne 23. avgusta t. 1. svojo 401etnico s celodnevno prireditvijo. Ob pol desetih bo slovesna služba božja s skupnim svetim obhajilom članstva. Popoldne je med Izbranim sporedom na vrsti tudi sodobna igra »Podrti križ«. Vsa okoliška društva se naprošajo, da za ta dan ne prirejajo nobenih prireditev, obenem pa se vabijo, da se ta dan polnoštevilno udeležijo naše proslave, če mogoče že dopoldne, da tako veličastnejše manifestiramo za idejo naše prave katoliške prosvete. Vsa društva, ki se bodo odzvala našemu vabilu že za dopoldansko slavnost, prosimo, naj prijavijo svojo udeležbo glede skupnega obeda, kateri se bo preskrbel po zmerni ceni. Celodnevno sodeluje godba na pihala in domači pevski zbor. Vsi domačini in sosedje, posebno pa še ti slovenjegoriška mladina iz prosvetnih vrst se vabiš, da napraviš ta dan majhen Izlet na prijazni in razgledni antonjevški griček, da tako skupno poživimo navdušenje za bodoče prosvetno delo. Fantje kolesarji, pridite na kolesih! Bog vas živi in na veselo svidenje dne 23. avgusta pri Sv. Antonu! Vojnik. V proslavo 251etnice našega Prosvetnega društva priredimo v nedeljo, 23. avgusta, dopoldne velik prosvetni tabor. Govori predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora. »«fjfffftliaBfirifflf!^ nediktu služila pri g. župniku Zmazeku 12 let, tudi do njegove smrti. S prihranjenim denarjem sta si kupili majhno kmetijo z malo a čedno hišico vrh hriba Malne, kjer sta se pečali z največjo pridnostjo s kmetijstvom in delom pri bližnjih kmetih. Njenega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi kljub nujnemu delu. Rajno so spremile na zadnji poti članice Marijine družbe, katere zvesta članica je bila rajna od rane mladosti do poslednjega diha. Na sprevod je prihitel tudi g. novomašnik, ki je svoji drobrotnici skazal čast na poslednji njeni zemeljski poti. Počivaj v miru blaga pokojnica! Naj ti bo ohranjen blag spomin! Sv. Barbara v Slov. goricah. V četrtek dne 23. julija smo pokopali Krajnc Marijo, po domače Kolarjevo Micko. Bila je več let v postelji ter je svojo bolezen potrpežljivo in Bogu vdano prenašala. Bila je dobra mati revežev ln dobrotnica domače farne cerkve, kateri je kupila lepe oltarne svečnike in prekrasno monštranco, poprej s pokojnim možem Anzekom pa lep velik tepih. G. župnik se je ob odprtem grobu poslovil z gin-ljivimi besedami od pokojne dobrotnice naše cerkve. Sveti ji naj večna luč! Sv. Urban pri Ptuju. Dne 18. julija 1936 je ur-rla posestniška hči Preložnik Julijana, ki je potrpežljivo prenašala bolezen skozi dolgih 18 let. Previdena je bila večkrat s svetimi zakramenti. Bik. je naročnica »Slov. Gospodarja« in »Nedelje«. Pogreba so se udeležili sorodniki in znanci od blizu in daleč, tudi mnogo drugih jo je spremljalo na njeni zadnji poti. Med njimi sta se tudi udeležila pogreba orožnika brata France in Vinko, ki se nahajata v orožniški pa-trolni šoli. Rajna naj počiva v miru! Domačim pa izrekamo naše sožalje! Sv. Martin na Pohorju. Nagloma se je raznesla po celi fari vest, da je v četrtek dne 23. julija zatisnil svoje trudne oči po dolgi mučni bolezni in spreviden s sv. zakramenti v 69. letu starosti dober krščanski mož Jurij Ačko, dolgoletni bivši župan, gostilničar in posestnik sedajnega posestva Počitniškega doma Kraljice Marije in brat g. Očka Jerneja, gostilničarja na Teznu pri Mariboru. Pogreb pokojnega se je vršil v soboto 25. .julija, ob 10. uri predpoldne, ki ga je vodil domači g. župnik, in se ga je udeležila ogromna množica sorodnikov, prijateljev ln občinstva. — Pred hišo žalosti sta se od rajnega poslovila g. Martin Kresnik in g. Leopold Vorša, poštar, ter z lepimi besedami orisala velike vrline rajnega. Dragega Jurija ohranimo v hvaležnem spominu! žalujočim ostalim naše sožalje! Sv. Jurij ob ščavnici. V bolnici v M. Soboti je preminul 26. julija Martin Pelcl, posestnik v Rožičkem vrhu v župniji Sv. Jurij ob ščavnici. Rajni je bil naš dolgoletni naročnik, dober krščanski mož, kateremu bodi Vsemogočni večni plačnik, preostalim naše sožalje! Ljubečna pri Celju. Po nesreči na zastrupljen nju je umrl v celjski bolnici kmečki sin Edvard s--———-—m Odprta noč in dan so groba vrata. m_.__& »O ne! Laže hodim sama.« Hodila sta počasneje in dolgo molčala. »Pavla, v mestu sem bil danes, pa, žal, te nisem več našel,« je dejal čez nekaj časa. »Moj Bog, ko bi bila vedela, da pridete, bi bila počakala,« je rekla. »Zakaj mi niste sporočili, da so mati zboleli ? Zakaj me niti na pogreb niste pustili ?« »Samo zato, ker sem ti dobro hotel. Razburjenje bi ti bilo na škodi.« Zopet sta umolknila. Ko sta se približaia domu, ga je plaho vprašala: »Ali ste kaj hudi name?« »Kaj bom hud! Skrbiš me, skrbiš in bojim se, da ne zboliš.« V tem sta prispela na Ravne. Z vseh strani so pritekli posli in vse vprek govorili: »Pavla! Pavla!« »Pavla, kaj si naredila?« »Tako skrb si nam napravila!« Ravnjak jih je umiril in velel Roziki, naj skuha čaj, Kristina pa, naj gre s Pavlo in naj gleda, da se čim preje spravi v posteljo. Pozneje mora Pavla tudi kaj jesti, če jo bo zeblo, naj ji prinesejo še odej. — Pa ni bilo potrebno. Čaj jo je ugrel, burni dogodki tega dne so jo utrudili; zato je takoj zaspala in se «budila šele pozno drugi dan. Naslednje dni je Pavla vedno znova načela pogovor o rajni Ravnici in Kristina ji ie morala na drobno pripovedovati, kako je bilo zadnje ure. — Nekoč je dejala Kristina: »Bojim se, da so lepi časi na Ravnah minili.« »Zakaj?« se je ustrašila Pavla. v »Moj Bog, take, kakor so bili rajna mati, ne bo več na Ravne. Saj so nam bili vsem kakor prava mati. Osojnikova Lenčka, ki jo bo gospodar menda vzel, je prevzetna in samosvoja. — Jaz grem prvo uro, ko pride k hiši.« Pavla je postala še bolj bleda, kakor je že bila, in se je skrivaj zasolzila. Odslej se je skrbno varovala, da ni gospodarja na samem kje srečala, čeprav se ji je večkrat zdelo, da bi rad z njo govoril. Ker z bolno roko, ki jo je imela še zmerom obvezano, ni mogla delati, je hodila vsak dan dvakrat v cerkev in je cele ure preklečala pred podobo Naše ljube Gospe pri stranskem oltarju. Nekega popoldne se je prej ko navadno vrnila in je šla v hišo ter obsedela pri Zgodbah svetega pisma. Vendar ni brala, ampak je samo listala po knjigi; misli pa so ji romale daleč nekje. Vsa družina z gospodarjem vred je bila na travniku, da bi vendar že spravili otavo, ki jo je dež že več ko enkrat premočil. Iznenada je odprl duri, se ozrl in rekel dekletu, ki je zardelo: »Malo počakaj, Pavla! Nekaj ti moram prinesti.« (Dalje sledi.) vanje vzhodno afriške armade, ki čuva ter straži Abesinijo. O vzrokih nesreče krožijo različne vesti. Nekateri pravijo, da je začel velik kotel za nafto (petrolej) puščati. Odposlani so bili delavci, da kotel popravijo. Eden od delavcev bi naj bil iz neprevidnosti užgal cigareto in že je bil kotel v objemu plamenov, ki so se z bliskavico širili, zajeli vse pristaniške naprave, razna skladišča in med temi tudi municijsko, ki je povzročilo usodepolno eksplozijo. Ta prva razlaga nesreče je najbolj verjetna. Zopet drugi trdijo, da so se priklatili v Ma-savo abesinski vohuni ter povzročili eksplozijo. Ropan po zelo kratki in mučni bolezni, spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče, je za vedno zatisnil svoje oči v najlepših letih v 26. letu. Težko ga bodo pogrešali ubogi starši, ker je bil zelo delaven na polju in pri živini. Po cesti skozi Trnovlje je prijezdil konje. Med tem so prišli fantje nekje v Trnovljah do kratkega prepira in je nastal pretep. Eden od fantov ga je pičil z namiznimi vilicami v levo ramo. Radi vboda je nastalo zastrupljenje krvi, pridružil se je tudi šen In je 11 dni nato umrl. Naše sožalje staršem, bratom In sestram! Št. Peter pri Mariboru. Velikega slovenskega tabora v Mariboru prihodnjo nedeljo 9. avgusta se Šentpeterčani udeležimo v velikem številu. Zbirališče po rani službi božji pred cerkvijo. Tu se nam pridružijo tudi sosedje od Sv. Barbare v Slov. gor., z Dupleka, Grušove, nakar odkorakamo na čelu v Maribor. Taborske znake dobite na zbirališču. Pokažimo to pot, da smo Slovenci in da Slovenci tudi ostanemo. — Občinske ceste v Metavi in zvezne skozi Nebovo in Trčovo so v takšnem stanju, da so skoraj nesposobne za cestni promet. Naj občina spravi ceste vsaj v tak stan, kakor so bile pred letom 1930. Saj se od tega časa ni prav ničesar napravilo. Prosimo pa tudi nadzorno oblast, da da nalog občini, da se tudi za ceste v Metavi pobriga. — Med odliko-vanci ob priliki 601etnice lavantinskega knezo-škofa je tudi naš g. župnik imenovan za kn.-šk. duhovnega svetovalca, šentpeterčani svojemu duhovnemu očetu k temu odlikovanju najprisrčneje častitamo! Sv. Barbara v Slov. gor. Pretekli ponedeljek, dne 27. julija, je naš g. župnik Josip Potočnik obhajal jubilej srebrne sv. maše. že na predvečer je g. jubilantu v prisotnosti občinskega odbora z lepim nagovorom izročil vrli predsednik občine g. Kajnih lepo izdelano diplomo, s katero je bil preč. imenovan častnim občanom občine Korena za 18 letno nesebično, požrtvovalno delovanje tudi na kulturnem in gospodarskem polju med tukajšnjimi župljani. Pevski zbor je zapel podoknico, grmeli so topiči, pritrkavali zvonovi, zažareli so kresovi tčr naznanjali preko mej Barbarske župnije slovesnost srebrne sv. maše. Na dan jubileja smo pa kar tekmovali med seboj. Ob slovesnem vhodu v cerkev je delala špalir šolska mladina pod vodstvom g. učiteljev in učiteljic, polnoštevilno so bili navzoči Marijin vrtec in Marijina družba z zastavami, občinski odbor, gasilska četa; vse se je poklonilo svojemu dušnemu pastirju. Lepa prostorna cerkev sv. Barbare je bila ta dan nabito polna. Prihitelo je ta dan na lepi hribček Sv. Barbare petnajst gosp. duhovnikh sobratov, kar je slovesnost še posebej povzdignilo. Lep je bil prizor, ko je g. jubilant daroval srebrno sv. mašo ob asistenci dveh mlajših duhovnikov, bivših svojih učencev. Tudi »Slov. Gospodar« se pridružuje župljanom, ter dobremu gospodu iskreno želi: Vsemogočni naj ga ohrani krepkega, zdravega, zadovoljnega do skrajnih mej življenja, da bi dočakal še jubilej zlate sv. maše. Hajdina. Med nepotrebne reči na svetu spada gotovo tudi društvo, ki se skriva pod stanovskim imenom. Sraka s pavovim perjem. CIani tega društva so po veliki večini ne-kmečki ljudje; so namreč slikarski, kolarski, pekovski va Jene i, gostilnlčarske device, najemniki, čevljarji, le dva člana sta kmečka sinova, seveda plemenitejše krvi! In čujte, to ne-kmečko društvo je v nedeljo dne 26. julija slavilo kmečki praz- nik. Pri prvi gostilni v vasi so se zbirali, nato so s kosami in grabljami in bogzna s kakšnim orodjem, z godbo na čelu korakali na drugi konec vasi in se zatekli na gostilniški vrt. Vpitja je bilo več ko na pustnih maškeradah od treh let skupaj. Domače ljudstvo se je odtegnilo temu slavlju, a kolikor so že kot sosedje morali gledati košnjo, so dejali, da se to ne vrši v zmislu nauka Kristusovega, ampak po navodilih sovražnikov Cerkve; ime je postranska stvar. Tudi govorniki so pokazali svoje strupeno sovraštvo do Cerkve In do avtoritete, ploskati jim je morala pa tudi šolska deca, ki so si jo privabili na prireditev z raznimi lažmi. Potem se je do polnoči pilo in pelo, igralo in plesalo in še in še . . . To je kultura, ki bo kmeta odrešila, kaj ne? Toda, se že jasni; ljudstvo, ki je bilo sprva navdušeno za to importirano kulturo, že spregleduje in hrbte obrača nekmečkemu gibanju nekmečkih ljudi! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Občinske volitve so razpisane na dan 30. avgusta. Volilna borba se je že pričela. Prejšnji oblastniki v občini se pripravljajo, da zopet zasedejo svoje stol-ce: eden se baha, da bo žrtoval par volov za agitacijo, drugi pa jurje, in tako bo že pijača za nakup duš, to je: glasov. Tako namreč modrujejo. A upamo, da velika večina volilcev v teh par mesecih še ni pozabila, kako so ti mogoč-njaki zr.ali na občini gospodariti, da ni bilo njim v škodo, in pa tudi to, s kakšnim nasiljem so nastopali pri zadnjih občinskih volitvah, da so le zmagali. Volilci, edinost in sloga! Apače pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Naša mlada gasilska četa si je dogradila svoj dom. Ob slovesni blagoslovitvi je pokrovitelja, g. ministra dr. Kreka, zastopal g. minister v pok. Ivan Vesenjak, ki je Apačanom posebno dobro znan, ker si je ob strašnem požaru na Vidovdan pred 10 leti neumorno prizadeval, da je tolikim bednim pogorelcem izposloval in izprosil izdatnih podpor. Za domačim g. župnikom, ki je dom blagoslovil, je tudi g. minister izpregovoril lepe besede na mlado gasilsko četo, vse Apačane in še zlasti na mladino. Gasilcem želimo, da si morejo kmalu nabaviti vso potrebno opremo! Velika Nedelja. Ko obhajamo letos sedemsto-letnico naše fare, ne smemo pozabiti naših rajnih. Poleg drugega bo treba urediti tudi grobove na pokopališču, da obnovimo in olepšamo naše zadnje počivališče. Čuden in mučen vtis dobi sleherni, ki pride na pokopališče in vidi neurejene grobove, čez nje rasti plevel in travo, ki se mora potem kositi in uporabiti krma, zrasla na naših svojcev grobovih. Ali ni mesečno niti deset minut časa, da bi kdo iz hvaležnosti in pi-jetetnega čuta do svojcev izpulil plevel z grobov?! Saj ni res, da mora samo za velike praznike biti pokopališče lepo. Ne samo za Vse svete, temveč tudi med letom — kar je ob obil-nosti rož še bolj mogoče — bodi naše pokopališče cvetoč vrt, kamor bo z globokim spoštovanjem stopal sleherni domačin in tujec. dOb 700-letnici, ko se bomo spominjali mrtvih kakor ob Vseh svetnikih, se naprošate vsi, da pripravite grobove svojcev, jih osnažite in okrasite s cvetovi, da bo naša božja njiva pravi in lepi cvetoči raj. Križevci pri Ljutomeru. Dne 30. avgusta imamo v tukajšnji občini občinske volitve. Vsi volilci zavedajte se, da so volitve v občinsko upravo velike važnosti. Zato vsi na volišče in volite može, katere si boste sami izbrali, poštene, pravične in tudi delavoljne člane JRZ. Križevci pri Ljutomeru. Dne 15. avgusta se vrši pri nas kmečki tabor za Mursko polje in za Slovenske gorice. Vabljeni ste vsi člani krajev-nik hmečkih zvez iz ljutomerskega okraja, da se spoznamo ter da usmerimo svoje moči in želje v enoten program za bodoče naše delo. Ob 8. url bo sv .maša v župni cerkvi. Ob pol devetih otvoritev tabora, na katerem govorijo gg. minister Kulovec iz Ljubljane, minister Vesenjak iz Maribora in Janžekovič iz Ormoža. Ob 10. uri volitev odbora okrajne Kmečke zveze. Vsi predsedniki in tajniki krajevnih Kmečkih zvez v okraju so vabljeni, da se zanesljivo udeleže teh volitev. Na delo torej za našega kmeta! št. Andraž pri Velenju. List »Domovina«, ki prihaja v našo občino po zaslugi nekega JNS-arja, je v zadnji številki objavila neko neumestno kritiko glede imenovanja naše narodne šole. Ne da bi se smatrali dolžnim odgovarajti na ta dopis, vendar poudarimo, da so časi, ko je ko-mandiralo par JNS-arjev našo občino in šolo, minili. Ugotavljamo to-le: Narodna šola je ljudska šola in le ljudstvo ima po svojih res izvoljenih zastopnikih pravico odločevati, kako naj se ta šola imenuje. Mi nimamo ničesar proti dosedanjemu nazivu. Hočemo le, da istega določi ljudstvo, ker komandirati se ne pustimo od nikogar. Šmartno ob Paki. Že parkrat se je dogodilo, da so neki fantje, ki se ob sobotah zvečer zbirajo pri nekih vajah, po vasi kričali in vpili okoli polnoči. To se je zopet zgodilo pretečeno soboto 25. t. m. Kričali so do 3. ure zjutraj. Prav nič se ne brigajo, kaj rečejo mirni prebivalci, kako sodijo o njih omiki tukajšnji letoviščarji, častniki, ki se tu nahajajo itd. Prosimo županstvo, naj te »tiče« poduči, kako se morajo obnašati, ter jih zaradi motenja nočnega miru kaznuje. Imen ne bo težko zvedeti, saj je vsem dobro znano, kje se zbirajo in kdo so. Tudi se naj strogo postopa proti gostilničarjem, kateri dajejo pijačo čez policijsko uro. Prosimo, da se energično ukrene vse potrebno, da bo red in ponoči mir. Velika Pirešica. Gasilska četa v Pernovem priredi na lepo nedeljo sv. Ožbalda dne 9. t. m. gasilsko veselico v gasilskem domu v Pernovem. Čisti dobiček je namenjen za pokritje dolgov na gasilskem domu. — Sadjarska podružnica v Galiciji je imela dne 26. julija v Zavrhu pri Matevžu Šuperger svoj srečolov, katerega uspeh je bil zadovoljiv. Dobiček je šel za ureditev in vzdrževanje podružnične drevesnice. — Mladeniška organizacija v Gornji Ponikvi se pripravlja na lepo slovesnost na dan 15. avgusta t. 1. in misli imeti blagoslovitev novega mladeniškega prapora. — Smola dveh tatov. Dne 30. julija popoldne sta pri Peteku v Pirešici ukradla dve moški obleki ter približno 400 Din gotovine. Toda ta plen ni bil dolgo v njuni posesti, ker ju je žandarmerija v Mozirju zalotila pri prodajanju oblek ter pri pijančevanju. Bila sta takoj aretirana ter pripeljana na žandarmerijsko stanico v Žalcu, od koder bosta predana sodišču. Okradeni Josip Obza je dobil še nazaj vso okradeno obleko in še tudi nekaj denarja, a ostanek pa sta tata porabila za potnino. Sladka gora. Običajno romanje k Materi božji na Sladko goro se vrši tudi letos v dneh od 12. do 14. avgusta. Zunanjost Marijinega svetišča je letos popravljena in bo gotovo razveselila romarje, ko ga ugledajo. še notranjost (lepe Jelovškove freske) čaka obnovitve in veliki zvon bi še radi, da bo klical v hišo božjo in k Materi naši. Ko se še to posreči, bo Sladka gora zopet daleč na okrog najlepša in najbolj privlačna božja pot. S pomočjo romarjev je bila zgrajena ta impozantna cerkev, naj se je še tudi zdaj spomnijo vsi še živeči romarji, naj po-romajo k njej, ali če sami ne morejo, pošljejo svoj dar za prenovitev cerkve, oziroma za nabavo večjega zvona, da ne bo en zvonik čisto prazen. Ganljivo je gledati romarje iz Prek-murja, ki pridejo tako daleč peš. pretresljivo je, ko se razvrstijo po celi cerkvi in leže v prelepi pesmi pozdravijo Marijo, presunljivo, ko zapuščajo 14. avgusta cerkev s pogledom vedno Uprtim na Marijin oltar, s solzami v očeh in z nežno poslovilno pesmijo na ustnih. Tako mir hih, skromnih in pobožnih romarjev si veliko želimo in vabimo, naj zopet letos pridejo, kateri količkaj morejo, žrtev je gotovo mnogo, pa dušnih koristi tudi. Prisrčno vabljeni pa so tudi častilci Matere božje od blizu, zlasti iz vseh sosednih župnij, da se odtrgajo vsaj za en dan od vsakdanjega dela in skrbi pa posvetijo skrb svoji duši v romanju k Materi božji na Sladko goro! Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Tukaj imamo letno štiri sejme, ki se zadnji čas vedno bolj uveljavljajo. Tudi zadnji sejem dne 15. julija je bil dober. Da se ne morejo tukajšnji sejmi bolje razviti, je razlog v tem, ker ni tukaj mostne tehtnice za tehtanje živine. Prav bi bilo, da bi se za to pobrigala občina Sv. Krištof ali pa Marija Gradec, lahko pa tudi obe skupaj. Je vse eno, ali je tehtnica pri postaji Rimske toplice v Marijagraški občini ali pa v Šmarjeti v Krištof-ski občini. Lokave pri Rimskih toplicah. Najhujše smo bili letošnje leto prizadeti po vremenskih nezgodah v celem okraju ravno pri nas. Dne 17. maja je toča okrog cerkve sv. Koliilana vse pobelila, še hujšo škodo pa je povzročil naliv na Petrovo 29. junija, ko je z naših bregov odneslo vso rodovitno zemljo. Istotako je bila po nalivu prizadeta tudi sosednja katastralna občina Poneče. kjer jim je skoro popolnoma uničilo občinsko cesto, ki pelje na banovinsko cesto proti Rimskim toplicam. Vsled tega prosimo pomoči javna oblastva. Laško. Dne 25. julija je obhajal 401etnico mašništva monsig. dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem. Rojen je bil 11. 5. 1873 v Dobovi pri Brežicah, v mašnika posvečen 25. 7. 1896 po treh letih teoloških študij; 8. 5. 1900 je bil na graški univerzi promoviran za doktorja teologije. Od leta 1897 do leta 1903 je služboval kot kaplan v šmartnem pri šaleku, v št. Uju V Slov. goricah in v Žalcu, od leta 1903 do 1907 pri sv. Magdaleni v Mariboru, od leta 1907 do leta 1909 pa v mariborski stolnici. Istega leta 1. 3. je bil ustoličen za nadžupnika in dekana obširne laške dekanije, katero vodi že 27 let. Dekan g. dr. Kruljc je mož jeklenega značaja in neumorne delavnosti. Marsikomu znana znamenita laška cerkev, ki je bila precej zapuščena, je po njegovih zaslugah že temeljito popravljena od zunaj; sedaj se pa popravlja v notranjosti, kjer se bodo odstranili nepotrebni zidovi. Nad 900 let stara cerkev bo nudila novo sliko. G. jubilant izven cerkve posebno deluje kot vodja cerkvenih organizacij, kakor Marijinih družb, tretjega reda in Katoliške akcije itd. Dekan dr. Kruljc se udejstvuje ne samo kot goreč cerkven govornik; izpod njegovega peresa je izšel molitvenik »Prijatelj možem in mladeničem«, ki je obenem stanovsko podučna knjiga za rošo moško mladino. Leta 1927 je spisal šmarnice »Marija, vzor človeškega življenja«. Za svoje vzorno udejstvovanje na dušnopastir-skem polju je bil imenovan od strani višje cerkvene oblasti za papeževega tajnega komorni-k". C. jubilantu, ki je še čil, zdrav in mladosten, želi cela nadžupnija kakor tudi vsa dekani 11 Gior-nale di Addis Abeba«. List je po zunanji obliki enak evropskemu dnevniku. Dnevnik prinaša politična poročila, obravnava dogodke v Addis Abebi in posveča posebno pažnjo športu. Za naročnino bo listu predla slaba, ker Abesinci ne znajo čitati in jim bo ostal novodoben dnevnik španska vas. Sa poletje In vroče dneve OsfaiaiSci mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. „KOSIViOS" razpošiljalnica ostankom MARIBOR, Dvofakova cesta 1. 1003 Kdor oglašuje, ta naprepu]e) HALA OZNANILA ■IIIII Predno odidete na dopust si oskrbite nalivno pero! illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!IIIIH Tudi s pisemskim papir jem se dobro založite! Največja izbira in najnižje cene v prodajalni Tiskarne sv. Cirila Ptuj, Slovenski trg 7 RAZNO: Cement, strešno opeko, kose, koruzo, moko, špecerijsko in manufakturno blago nudi najugodneje trgovina Zdolšek, Sv. Jurij ob južni železnici. 686 Plačujem odpadke železa, baker, medenino, svinec, litino, stroje, cevi, vse uporabljivo železo, po najvišji ceni. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 788 Prodam rentabilno posestvo 147 oralov, hišo, gospodarsko poslopje na obiskanem tujsko-prometnem Pohorju za 360.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Letovišče«. 935 Vinske sode polovnjaške prodam, štemberger, Bezena, Ruše. 917 Hranilne knjižice vseh posojilnic in bank kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 D v znamkah. 882 Zopet znižane cene: buret, svila že od 12 Din dobite v 868 Trpinovem bazarju, aiaribor, Vetrinjska ul. 15. Vzamem v najem kmečki mlin na stalni vodi. Posredovalec dobi nagrado. Stojko Mihael, Mota, p. Ljutomer. 932 APNO iz Zagorja, Trboveljski cement in druge stavbene potrebščine, kakor tudi vsakovrstne izdelke lz cementa in umetnega kamna priporoča tvrdka »GRADIVO«, preje C. PICKEL, Maribor, Koroščeva ulica 39. 873 Bočno stiskalnico, malo uporabljeno, za sadje in grozdje, se poceni proda v Mariboru, Vrba-nova 6, 2. vrata. 937 Prvovrstna nemška kolesa za 590 Din z fraj-laufom, ter posamezne dele po najnižji ceni razpošilja Levo šket, Vransko. 933 Za občinske volitve potrebne tiskovine! Predvsem priporočamo, d» vsak, ki se zanima za občinske volitve, posebno pa člani volilnih odborov, naj imajo knjižico, v kateri je zakon o volilnih imenikih, zakon o občinah in uredba o sestavi kandidatnih list. Ta knjižica stane 5 Din. Za izpisek volilnih imenikov vzemite iste tiskovine, na katere je imenik v občinah sestavljen, ker s tem najlažje iščete ob priliki volitev. Za vsako volišče pripravite poseben imenik za zaupnika in poseben imenik za volilno pisarno. Tiskovine za kandidatne liste, kakor tudi tiskane izjave, ki jih morajo podpisati kandidati, smo pripravili. Naročite vse pravočasno, ne šele zadnje dni, posebno važno je glede imenikov in reklamacij. Naročite pa vse tiskovine obenem, da ne bo treba prevečkrat plačevati poštnih stroškov. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Hranilnico Dravske banovine narihor \ Centrala: Maribor Podružnica: Celic § v lastni novi palači na ©gin nasproti pošte, prei Južnešta- p Gosposke-SIovenshe ulice. 2 fersha hranilnica. g Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim g premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarnostroko spadajoče posle točno in kulantno. § Ljud§ka posofilnico^v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. I najbolje in najvarneje pri Spodnlcstaierski ljudski posojilnici Gosposka nažca 23 f PfOrlllOFlI UBica 10. ohtotora registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru. 010223480002010200010201000144532302230123482348234801020200000102010200000000