SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet Sanacijska komisija Ljubljana, 4.5.1984 INFORMACIJA O SANACIJI STANOVANJSKIH OBJEKTOV V SOSESKI ŠS 10 — DRAVELJSKA GMAJNA I. UVOD Delegatska skupščina občine Ljubljana-Šiška je proble-matiko sanacije stanovanjskih objektov v soseski Dravelj-ska gmajna obravnavala na vseh treh zborih 31. maja 1983. Tedaj je sprejela enotna stališča, da je potrebno s pričeto sanacijo te soseske že v letu 1979 nadaljevati ter pri tem upoštevati vse pozitivne tehnične izkušnje iz poskiisne sa-nacije na objektu C2. Zlasti je bila tedaj poudarjena od-govornost in obveznost vseh udeležencev izgradnje te so-seske na osnovi veljavnega samoupravnega sporazuma o usmerjeni stanovanjski izgradnji kot tudi izvršnega sve-ta, ki je dolžan, da te aktivnosti spremlja ter obvešča de-legatsko skupščino kot tudi širšo javnost. Julija meseca 1983 je izvajalec del in hkrati udeleženec izgradnje soseske Draveljska gmajna SGP Gradbinec Kranj pričel z deli dokončne sanacije objekta C 2, ki je bil saniran poskusno kot prva faza, ter v celoti objekt A 2. Sanacija obeh objektov je bila predvidena po posamez-nih fazah, in sicer: I. faza — sanacija objekta C 2 (le-ta je bila zaključena 1981. leta), ki je obsegala sanacijo nosilne konstrukcije in izv/edba toplotne izolacije fasad. S tem so bfli sanirani vsi vplivni elementi, zaradi katerih je v pretežni meri prišlo do poškodb. ll.faza naj bi obsegala prenovo toplotne in hidroizolaci-je ravne strehe ter plošče obeh objektov A 2 in C 2. III. faza — ureditev hišnih kanalizacijskih priključkov ter odprava napak v stanovanjskih enotah (keramičarska dela, cevne instalacije ipd.) ter odpravo napak in pomanj-kljivosti, ki so bile podane kot reklamacije na kvaliteto in količino v garancijski dobi na tista dela, ki so vključena v sanacijo. II. REZULTATI SANACIJE Sanacija objektov je potekala po predvidenih fazah. Na obeh objektih so sedaj dela tik pred zaključkom, čeprav je bil prvotni rok za dokončno izvedbo sanacije določen' na konec decembra 1983, vendar zaradi objektivnih vzro-kov — pomanjkanje določenega materiala na tržišču, po-trebnega za oblogo fasad, vremenske razmere (zimsko ob-dobje) — vse to je pogojevalo, da je ta rok podaljšan na sedanji termin maj 1984. Sanacijski poseg na objektu C 2, kot tudi na A 2, se je pokazal kot ekonomsko upravičen, saj so se bivalni pogoji stanovalcev normalizirali. Tako oceno daje tudi poročilo FAGG Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki s strokov-nim teamom spremlja izvajanje sanacijskih del v tej so-seski. V okviru izvršenih sanacijskih del so na obeh objektih odpravljene poškodbe kot: razpoke v zidovih, zamakanje zidov, izločanje kondenza na zunanjih površinah zidov v stanovanjih, delovanje konstrukcije blokov zaradi tempe-raturnih vplivov in dr. in s tem se bivalne razmere v 76 stanovanjih v objektu C 2 in 74 stanovanjih v objektu A2 izenačujejo z razmerami v drugih stanovanjskih soseskah. V obdobju 1983/84 (junij—maj) so bile v objektu A 2 v 34 stanovanjih sanirane zidne razpoke ter v 33 stano-vanjih obnovljene keramične obloge. Na objektu C 2 so bile v 26 stanovanjih obnovljene keramične zidne obloge, tako da je bilo na obeh objektih obnovljeno skupno 780 m2 oblog. Iz navedenega je razvidno, da predstavlja sanacija sta-novanjskih objektov v Draveljski gmajni zahteven organi-zacijsko tehnični poseg, kar nalaga vsem sodelujočim de-javnikom povečano mero angažiranja. Pri tem je potrebno posebej opozoriti, da obstaja le delno rešeno vprašanje nemotenega odvajanja odplak iz območja soseske, kar zahteva sedaj pogosto čiščenje javne kanalizacijske mreže zaradi zamašitev. Ugotovljeno je, da se maši javna kanalizacijska mreža, kar bi lahko povzročilo preplavitev fekalij v že saniranih objektih. To napako bo potrebno v najkrajšem času tudi odpraviti, ki pa ne sodi v samo sanacijo, temveč bo potrebno ta pro-blem razrešiti skupno s komunalno skupnostjo občine Ljub-Ijana-Šiška. S sanacijo objektov A 2 in C 2 so bili urejeni vsi hišni priključki do javne kanalizacijske mreže. Sanacijska dela na objektih A2 in C2 je izvajalo SGP Gradbinec. Kvaliteto dela je nadzirala strokovna služba ZIL v sodelovanju s FAGG, ZRMK ter projektanti Biroja 71. Problematiko izvajanja sanacijskih del je tekoče reševala tudi sanacijska komisija, ki je zadolžena za usklajeno in kvalitetno izvedbo del, v kateri so bili doseženi dogovori o določenih izboljšavah, poenostavitvah in racionalizaciji gradnje. Člani sanacijske komisije so predstavniki delov-nih organizacij, ki zastopajo in prevzemajo obveznosti iz sanacije te soseske. Pri bodočem delu komisije in na sanaciji objektov bo potrebno doseči bolj poglobljeno sodelovanje z organiza-cijama, ki nista podpisnici sporazuma o sanaciji stano-vanjskih objektov v Draveljski gmajni iz leta 1977, to sta ZRMK in Biro 71. Le tako bo možno pravočasno razreše-vati problematiko v zvezi s pripravo projektne dokumenta-cije za izvedbo sanacije, izvajanje projektantskega nadzora nad deli in tolmačenje projektnih rešitev, laboratorijsko kontrolo kvalitete izvedenih del, strokovno konsultacijo glede izvedbe posameznih detajlov v okviru materialnih možnosti in drugo. III. FINANCIRANJE DEL Stroški sanacije objektov C2 in A2 so bili ocenjeni na skupno 24.147 tisoč din, ki naj bi jih krili naslednji udele-ženci: a) kot nepovratna sredstva — izvajalec del Gradbinec Kranj 4,674.000 din — projektivni biro Biro 71 Domžale 500.000 din —¦ Zavod za izgradnjo Ljubljane 715.000 din — Samoupravna stanovanjska skupnost 6,000.000 din — SO Ljubljana-Šiška iz sredstev rezerv proračuna 3,000.000 din Skupaj 14,889.000 din b) kot povratna — kreditna sredstva — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška iz sredstev vzajemnosti in združene amortizacije (50 : 50) 9,258.000 din c) vsega — za sanacijo 24,147.000 din Gradbinec Kranj naj bi kril čiste stroške sanacije — rezanje in izdelavo seizmične diletacije s spremljajočimi obrtniškimi in instalacijskimi deli ter stroške prenove hiš-nih kanalizacijskih priključkov na objektih C2 in A 2. Projektivni biro Biro 71 Domžale naj bi na svoje stroške izdelal vso potrebno tehnično dokumentacijo obeh objek-tov, ZIL pa naj bi opravljal vsa strokovna in operativna dela ter vodil nadzor nad izvedbo sanacijskih del. Samouprav-na stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška in skup-šična občine Ljubljana-Šiška pa naj bi skupaj začasno financirali tisti del stroškov sanacije, ki predstavljajo po-večanje uporabne vrednosti stanovanj ter tisti del stro-škov, ki jih bodo morale posamezne udeleženke izgradnje soseske Draveljska gmajna kriti na način, kot je določeno v veljavnem samoupravnem sporazumu o sanaciji stano-vanjskih objektov Draveljska gmajna, čim bo temeljno so-dišče izreklo dokončno sodbo o krivdi. Načrtovana finančna konstrukcija sanacijskih del ]e bila v celoti pokrita. Samoupravna stanovanjska skupnost cbčine Ljubljana-Šiška vodi vse aktivnosti glede ftnancira-nja in spremlja sanacijo obeh objektov te soseske. V pri-pravi je končni obračun stroškov sanacije objektov C 2 in A 2 (ker sanacija še ni izvršena). Trenutno je izdelana končna strokovna ocena FAGG Univerze Edvarda Kardelja o kvalitetnj izvedbi sanacije objekta C 2. Za objekt A2 pričakujemo, da bo ta ocena izdelana še do konca meseca maja t. I. Le na osnovi teh ugotovitev bo samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubhjana-Šiška lahko pri-pravila predlog razdelilnika stroškov za posamezne ude-iežence izgradnje po posameznih objektih. Po sedanji oceni nadzora službe ZIL skupni stroški sanacije obeh objektov ne bodo presegli načrtovane vsote. Vsi ti argu-menti so hkrati osnova za temeljno sodišče, ki bo lahko tako dokončno izreklo sodbo o krivdi. Trenutno zadeva na pristojnem sodišču miruje, spremlja pa jo pooblaščeni odvetnik, ki so ga določili soinvestitorji posameznih objek-tov v tej soseski. IV. NADALJEVANJE SANACIJSKIH DEL Nadaljnja sanacija v soseski Draveljska gmajna naj bi v okviru finančnih možnosti potekala po naslednji priori-teti izvedbe: v letih 1984/1985 — objekt B 2, kjer je 74 stanovanjskih enot in je izva-jalec del SGP Obnova Ljubljana, sedaj SCT, — objekt E, v katerem je 94 stanovanjskih enot, izvaja-lec je SGP Hrastnik — sedaj Beton. Za oba objekta je že izdelana ocena stroškov (za re-alizacijo izvedbe v letu 1984). Za objekt B2 znašajo ti stro-ški 32.446 tisoč din, za objekt E pa 47.587 tisoč din, skupaj 80.033 tisoč din. Razmerja stroškov, ki odpadejo na sama sanacijska dela in investicijsko vzdrževalna dela so oce-njena ca. 50 :50. Oba izvajalca del — SCT in Beton — sta pripravljena nositi stroške razrezov seizmičnih diletacij ter polovico stroškov notranje sanacije v objektih, kar pred-stavlja le 20% od skupno ocenjenih stroškov. Ostalo raz-Hko 80% pa bo potrebno začasno zagotoviti iz drugih vi-rov. V naslednjih letih 1985/1986 naj bi se pristopilo k sa-naciji nadaljnjih dveh objektov, in sicer objekta C 1 in D v fazi ŠS10-3A. Ocena stroškov objekta C1 znaša 15.250 tisočdin, objekta D pa 60.190 tisočdin. V ta namen je sanacijska komisija skupno s strokovno službo ZIL in pravno službo sekretariata za občo upravo občin« Ljubljana-Ši«ka pripravila dopolnjen samoupravni sporazum o skupnem pristopu in realizaciji sanacije po- sameznih stanovanjskih objektov. Še v mesecu maju tega leta ga bo dala v razpravo in sprejem vsem udeležencem izgradnje objektov, ki bodo sanirani. Prav tako se izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška dogovarja z Ljub-Ijansko banko — Gospodarsko banko o možnem začasnem kreditiranju nadaljnje sanacije. Le na ta način je možno pričakovati, da bodo cilji nadaljnje sanacije uresničeni. Pri tem pa je potrebno poudariti dejstvo, da brez sode-lovanja in lastne udeležbe soinvestitorjev izgradnje teh objektov (zlasti za tisti del sanacije, ki pomeni povečanje vrednosti objektov in bistveno zboljšanje bivalnih enot — toplotna izolacija) sanacije ne bo možno realizirati. Zana-šati se na to, da bo sanacijo te soseske reševala finančno samosamoupravna stanovanjska skupnost občine Ljublja-na-Šiška, ki je doslej zelo odgovorno in v okviru maksi-malnih finančnih možnosti spremljala celotno izvajanje sa-nacije, v bodoče ni pričakovati takih rešitev. V. ZAKLJUČEK Sanacijska komisija ocenjuje, da so bila doslej izvršena sanacijska dela opravljena uspešno, čeprav z nekoliko daljšim zamikom od načrtovanega terminskega plana. Od izvajalca del SGP Gradbinec Kranj pa zahteva, da v čim-krajšem možnem času dokonča vsa sanacijska dela na objektih C2 in A2 ter opravi končni finančni obračun. Od FAGG Univerze Edvarda Kardelja pa, da izdela še končno poročilo o uspešnosti sanacije A2 (za objekt C2 je že izdelano), ki bo služilo strokovni službi samoupravne stano-vanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška kot tudi sanacij-ski komisiji kot osnova za izdelavo razdelilnika stroškov celotne sanacije na posamezne udeležence izgradnje so-seske ŠS 10 Draveljska gmajna, faza 3 B. Sanacijska komisija Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svo-ji 114. seji dne 9.5.1984 obravnaval informacijo o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski ŠS 10 — Draveljska gmaj-na in sprejel naslednje zaključke: 1. Izvršni svet ugotavlja, da so vsi odgovomi subjekti, ki so bili zadolženi za izvedbo sanacijskih del na objektih C 2 in A 2 v soseski Draveljska gmajna, svoje naloge uspešno opravili, še zlasti ob upoštevanju vrste problemov, s katerimi so se soočali v času izvedbe sanacije. Izvršni svet sprejema poročilo sanacijske komisije skup-no z zaključki. 2. Izvršni svet je pri izvedbi sanacije nudil udeleženkam izgradnje vso potrebno pomoč v okviru svojih pristojnosti, še zlasti pri iskanju rešitev financiranja skupno s samo-upravno stanovanjsko skupnostjo občine Ljubljana-Šiška, ki je v maksimalni možni meri sodelovala pri razreševanju te problematike. 3. Sanacijska komisija naj tudi v bodoče poskrbi za vsa pripravljalna dela za izvedbo sanacije objektov B 2 in E v fazi 3 b ter poišče tudi druge variantne predloge za na-daljnjo sanacijo objektov v tej soseski, ki ne bi zahtevali prevelikih finančnih sredstev. 4. Izvršni svet zahteva od komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, da prouči možnosti rešitve problema ka-nalizacijskega omrežja v tej soseski, ki ga je izpostavila sanacijska komisija in ki ne sodi v sanacijo objektov ter v breme izvajalk izgradnje te soseske. 5. Izvršni svet meni, da je potrebno nadaljevati s sani-ranjem objektov, ki so določeni po prioriteti za sanacijo, in poiskati skupno z vsemi udeleženkami izgradnje ter soinvestitorji ustrezne finančne vire. 6. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljublja-na-Šiška in sanacijska komisija naj pripravita na osnovi končnega obračuna izvedenih del na objektih C 2 in A 2 ustrezen razdelilnik stroškov skladno s samoupravnim spo-razumom o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski Dra-veljska gmajna iz leta 1977. 7. Pospešiti je treba postopek ugotavljanja odgovorno-sti pri pristojnem sodišču. Izvršni svet