DOLENJSKE NOVICE Cena jim jo zh celo loto (oci aprila do a[>rila) 3 K, za poi leta l-'>0 K. Naročnina 7,a Keiiiùijo, Bosno in dnisfe evropske države znaša S'ôO K, za Ameriko 4*50 K. ~ liist ill oglasi se uliičiijejo iiaprej. DoJonjske Novice izhajajo vsak ieli'teU; ako : : je ta atih. Važen uspeh so zopet doseglo našo čete v bojih na Gaiac s teiti, da so 14. t. m. vzcii važen kraj Vadeni, ki leži ob zelezniški progi Jirajla Galac iu sicer jugozahodno Galaca v zračni da^avi 7 km. Vadeni jo vzela Falkotiha^'nova armada.-Ker so se naši težki topovi že tako približali Galacu, da jc ol)s treneva njo istega vžo prava igrača, smemo računati, da ao dnevi Galaca vžo tudi šteti, • Zahodno bojišče. — Po uradnem poročilu z dne m. t. m. je sovražnik nemške postojanke pri Armentieres in Lens kakor tudi na obeh straneh ceste Albcrt-Bapaume ol)streljeval, na kar so Nemci krepko odgovarjali. Zgodaj zjutraj napadli so Angleži severno Ancre dvakrat brezuspešno. Pri Herrc razbil ae je njih napad pred nemškimi črtami. Severno Beaucourta vrženi so bili, potem ko so v začetku vspešno jtroilirali, s krepkim protinapadom v njih prvotne postojanke, 50 sovražnikov in d ve strojni pu.skiostaio je v nemških rokah. Zahodno Moze na koti oživel je boj topništva in z minami na j)Osameztdh točkah. V jutru v sovražno jarke na višinah Combres in vzhodno Nomeny vjiadle četo vrnilo so so brez izgub 8 16 ujetimi Francozi, — Dne 13, t. m. 80 uradno poroča: Severno Ancre pričel je Anglež danes z novimi napadi proti Serre. Mej tem ko smo ga večinoma krvavo odbili, se jo v neki pred postojanki ustalil. Glavno postojanko držimo. — 14. t, m. pa se uradno poroča, da so se, izvzcmši živahnega streljanja s topovi na obeli straneh Somme, na ostali celi bojni črti, radi tega ker je deževalo in snežilo, le malo bojevali, Ponočne sunke sovražtiih patrulj smo na več krajih odbili, Italkansko bojišče. — Kakor poroča avstrijsko uraiino poročilo 14, t. m,, so napadli 11, t. m, deli treh francoskih polkov avstrijske postojanke na južnem koncu Ohridskega jezera z vzhoda. Napad je bil odbit; vzhodno jezera so sodelovali napadajoči avstrijski iu bolgarski oddelki, 13. t. m, zjutraj izvedle so tiaše četo protinapad ter vrgle sovražnika čez Oeravo.— Nemško uradno poročilo 13. t, m. javlja; Sovražne stotnijc, ki so napredovale vzhodno Črne jiroti Strevini, smo vrgli, 14, t, m. pa javlja isti urad, da sovražni na|>ad ni uspel, ki ga je izvea solunska armada že več tednov miruje in zamore uspeh pri Bitolju biti lo trajen, ako Sarrail zavzame tudi višino severno in vzhodno mesta, se Srbi boje, da ne bi mesto padlo. Kadi tega tudi srbska vlada od takrat molči o vpoklicu skupščine. Hiiziiii bojišča. — Turški glavni stan javlja 11. januarja: Po 48 urnem obstrelje-varrju najiadli so Angleži 4. t. m. našo postojanke v okraju Imama JUahomed, vzhodno Kut el Amare. Sovražniku se je posrečilo, v nekaterih delih naših jarkov se ustaliti. A z okolu poldne izvedenim iirotinapadom vrgli smo istega na vseh straneh nazaj. Istotako odl)ili smo neki napad sovražnika, ki ga je izvedel jio ljuti topniški predpripravi in s pomo^^jo vrženih bomb na bojni črti I^'elahie. — V okolici Ramadana izvedli smo uspešen napad na prednje straže sovražnika, pri katerem podjetju smo ujeli muogo sovražnikov, uplenili dve strojni puški in uničili sovražne ovire. Sovražnik jo imel okolti 100 mrtvih in ranjenih. — Na Kavka/ki bojni črti nič važnega. Na več v hiki Meys nahajajočih sovražnih vojnih ladij izvedli smo napad z ogt(jem. Neka angleška križarka, vrste Juno, jo bila z zadetkom v polno uničena, predno jo sama zamogla streljati. Neki, tudi v luki nahajajoči torpedni čoln, je «šol s po našem ogi\ju uničenimi jambori. Neka druga vojna ladja, koje narodnost je neznana, jo bila mej tem, ko je bežala, v polno zadeta ter se je odstranila, močno na stran nagnjena, v južni smeri. Na morju. — IzLugana se poroča 13. tm, (Kor.) Včeraj objavljeno poročilo mornariškega ministrstva pravi; Ker so odpadli težki vojaški vzroki, ki so dosedaj odsvetovali objavo poročil, se naznanja, da je v noči 11. decembra kraljeva vojna ladja „Regina Margherita" na vožnji zadela na dve ndni in so potopila. Nesreča so je razvila vsled velikega obsega razpok ua sprednjem delu v par minutah. Od 946 na krovu se nahajajočih oseb se je večji del potopil. Neugodne okoliščino so otežkočile rešitev preživečih, izmed katerih je bilo rešenih 270. Poveljnik ladje în 14 oficirjev se je potopilo. Razeu dosedaj naznattjenih ladijskih izgub ni zaznamovati nobenih nadaljnib. Torej so nasprotna poročila, razširjeua med občinstvom, popolnoma napačna, — lïguba vojne ladje „Regina Margherita", katero so naznanili še- e čez en mesec, daai se je potopila že 11, decembra na Jadranskem morju, napravlja ravno tako ala!) vtis, kakršnega jo napravila izguba vojne ladje „Leonardo da Vinci". Italija je izgubila dozdaj pet vojnih ladij prve vrste. Poleg omenjenih dveh je še izgubila vojne ladje „Benedetto Brin", „Giuseppe Goribaldi" in „Amalfi^ Z „Regino ilargherito" se je potopilo 645 mornarjev. t učenka Milena Ravnikar-jeva. Dobre otroke radi primerjamo cvetlicam, katere angeli ski'bno gojé iia vríu Jezusovem. In kadar umrje tako nežno dete, pravimo, da ga angel varili presadi na rajski vrt. Taka lepa cvetka je bila Milena Havnikai-jeva, iiCenka četrtega lazreda tiiestne dekliške ljudske šole v Novem mestu. Njen angel varih jo jc presadil na rajski vrtcc pretcltlt petek, 12. janiiai'ja t. I, Milena, starejša hfierka g. c. kr. jiošt,-negaupi avitelja Alfonza Ravnikar v Novem mestu, jc bila rojena 12. avgnsta 1907 v Ljubljani. Obiskovala jc vseskozi novomeško dekliško šolo. Milena je bila izredno marljiva, vzorna dcklica. Bila jc ta tiha, blaga uíícnka Jiglcd vsem di'iigini; Z vso iskrenostjo svojo de-tiiiske (Uišc je bila Ijitbeác vdana svojim blagim starišcin. Nežna, rahločutna, je "zbrala svojim roditeljem vsako željo z obraza, hoteťí jili z vsem kar najpopoloeje zadovoljiti, Z otroško preprostostjo jim je zaupala vse, kar jo jc težilo in radostilo, skiivnosti ni poznalo njeno odkrito si'cc. Odkar je okusila nebeško hrano, je pi'av rada pristopala k mizi Gospodovi, V Šoli jc bila Milena veselje in jionos svojih učitcljic, Jako marljiva, vestna in skrajno natančna, je vršila svoje tiolžnosti kar naj-i)olj zadovoljivo. Oj, kako je bila vesela podobic, katere je dostikiat pi'inašala iz šole. Kolikrát jih jc pregledovala in preštevala! Koliko veselih uric jc sama sebi in domačim napravila z igranjem na glasovir; posebno je ljubila godbo, V občevanju prijazna, ljubezniva in preprosta, jc bila ljubljenka vscIi svojih soitčeiik. Taka je bila Milena, dokler je ni položila kruta trebušna bolezen pied petimi tedni na bolniško posteljo. Srečno je pi'C-slala opciacijo. Kako sc je veselila dneva, ko bode zopet smela iz bolnico tlomov. A njeno šibko telesce ni bilo kos težki l)olezni. Prišel je nenadoma po njo njen angel varih, a našel jo je pripravljeno za odhod. Prejela je z ganljivo pobožnostjo sv. Popotnico. Nič ni tožila o svojih bolečinah in je trdno upala, da ji prinese Jeziišček zdravja. Odrešil jo je hudih bolečin in j{) pi'csadil v nebeški raj. Mrtva se je poslovila iz očetove hiše. V nedeljo popoludnc smo jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Pogreba se je udeležila poleg mnogoštevilnega občinstva dekliška mestna ljudska šola s svojimi gdčnami učiteljicami. Ganljivo je bilo gledati, ko so njene součenke s šopki v roki stopale poleg njene bele krste. Blaga Miletia, dokončala si svoje mlado življenje in si mirno zaspala! In angel je odnesel tvojo čisto dušo v Jezusov raj. Blagor ti, naša ljubljenka ! lladuj se v Bogu in pi'ôsi za nas! Sv, niaša, zadušnica, hode za rajno učenko Mileno Ravnika]' v petek ob rt, ui'i. Dva grobova. v sredo pretekli teden je po daljšem bolehanju umrl mož, katei'î je kot učitelj zaslnžil, da nekoHko obširneje o njem poročamo. P. Go t hard Podgoršek je bil rojen 18, septembra leta 1806. v Kalobjti na južnem Štajarskem, Prva gimnazijska leta je študiral v Oclju in nato pred vstopom v frančiškanski red par let v Ljubljani. Po vstopu v red so ga poslali predstojniki v Gorico dokončat glninazijo. Bogoslovje je oi)iskoval v Ljubljani in bil iiosvečeii v maŠnika 17, decembra 1890. Po dokončanih študijah so poslali mladega patia v Novo mesto za učitelja. Z vso vtietno se je poprijel p. Gothard svoje učiteljske službe, katero je skoro 25 let opravljal. Lc 1. 1901. so ga predstojniki postavili v Nazaretu na Štajerskem za gvardijana, kjer je bil eno leto in se nato vrnil na svojo pi'votno mesto. Po odstopu p. Otokarja je postal on vodja šole lota 1905. To mesto jc ob- za leto. Blaga gre res prccej, pa jc Čisto navadne vi'ste. Nič posebnega, zato ne predrago. Ena mora biti, ki prednjači v modi. Meni to Še poschjio ugaja, ko se na idici vse za mano ozira. Oosiiodičnc me večidel zavidajo, si'amujoć se svoje zaostalosti. Moški se pa malo |)ošalijo iz mene, tuintam se čuje tudi kaka pikra opazka. No, pa za to sc ne zmenim dosti. Domov pridem in se časih lako nasmejim, da. sem pi'cpi'ičana, da mi smeh več pomaga k zdravju, kakor sedem najboljših zdravnikov. Na ulico ]U'išedši se domislitn, da sem ])ozabila })ovedatÍ, po kaj sem pravzaprav jirišla in prositi darila. No, nič liudega. Gosi)0(l bo itak sam prišel na to in bo ])oslal svoj iirispevek po služkinji na dom. Oh, ta moda! VtJgovčevi hiši sem jo posebno dobro naletela. Uavno seje mudil doma na dopustu domači sin Jlirko, enohstni pi'ostovoljec pri vojakih. Ravno prav, sem si mislila. Mi bo vsaj delo olajšano, ko mi ne bo treba slikati žalostnega položaja naših bojevnikov in t)o-mena „Udcčcga križa", ko bo vse to lahko storil mesto mene domači sin, ki je vse videl na lastne oči in okusil na lastni koži. In 1'cs je jel takoj ])ripovedovati, kako se mu je godilo v strelnem jarku, V blatu in vodi so stali revčki veČ dni zapored. Hrano so jim donaŠali le enkrat na dan, po noČi; sovražnik ni nehal streljati; zdaj jc pi'i-letela granat-a, zdaj zažvižgala kroglja. Vedno so bili v smrtni nevartiosti. „In ko gremo nazaj, zamenjani z diugimi trpini, so nas sprejele zadaj gospe „Rdečega križa" in nam postregle z vsem, kakoi' doma matere svojim sinovom." xMene jc pripovedovanje tako ganilo, lia sem se dvakrat osolzila. Pa še enkrat bi se bila, ako ne bi bil vmes vpletel nekega bolj veselega dogodka, ki se je odigral zadaj v zaledju. To čuvši sem udusila solze in dala pi'ostor bolj prijetnim čustvom. Sploh je znal Mirko tako ganljivo piii)ovedovati, da sem se kesala, ker se nisem še bolj potrudila pri nahirki darov. V bodoče sem sklmnla posvetiti še več pozornosti „lidečemn križíř. Prav žal mi je bilo, da ne služim kot strežnica „Rdečega ki'iža". Sj>očetka vojske setn sc sicer i)onujala, jia so me odklonili. Pozneje sem i)a veliko čula o napoi'nem delu teh strežnic in še to in ono, kar me jc usti'asilo, in volja vstojiiti me jc minula. Pa to ni bilo prav. Za take junake vse, pi'av vse, tako sem obečala vpiičo Mirka. To seveda le v hipni navdušenosti, l'ozneje pa, ko sem vso zadevo bolj premislila, sem nekatere stvari izvzela. Bolj nei-ada sem vstopila v stanovanje vpokojenega finančnega stražnika, ki je šc fant. Nad vse pi'ijazno me je sprejel, mi potiudil mehek stol in poslušal kakor zamaknjen, ko sem mu razlagala namen svojega obiska. „Hvala, hvala stokrat iji tisočkrat vam, dražestna gospica, ki ste sc iioliiidili tudi do mene! Za malo bi se mi bilo zdelo, če bi mc bili prezrli," Ko som ga še malo bolj tako pogledala, je bil kar iz sebe in tiii hotel podailti kar celo denarnico z vso vsebino. Kdo ve, kaj je mislil. To povem odkrito: možila si; Šc nisem, pa bi raje ostala dcvica celo življenjih, kakor bi se obesila takcnutle zo-))erncžu za vrat, V gostilni pri Zupanovih so me povabili na čašo vina. Abstiuenl.ka sem sicer iu ne bi rada obljube prelomila, X'a v takih izrednih okolščinah se menda sme nagniti kupi™ k ustnicam. Sicer kdo pa ve za vse moje obljube iu trdne sklope! Predno sem se podala v župnišče, sem oblekla doma bolj ponižno obleko. Mislila sem : gospodje so ostri iu naŠopirjena obleka moja bo malo priporočala revni iu podpore l)otrcbni „Rdeči križ". Tudi lase sem nekoliko potlačila na glavi. Sicer bodo mislili, da sem po hišah ženina iskala. Celo rokavice sem slekla, da bi mi kdo ne očital, češ: najprej prodaj svoje drage tisnjenc rokavice, daruj izkupiček za „Edcčí križ" in še-le potem pridi piosit milodarov zanj. Priznam, da sem gospode napačno sodila. Zelo vljudno so mc s])rejeli, po domačo z menoj malo pokramljali tu položili toliko darilo v nabiralnik, da se mi jc kar rama povesila k tlom na tisti strani. Zvesta dogovoru, da obi.šČemo vsako sti'anko, še tako revno družino, sem jo ubrala na stanovanje delavčeve družine visoko gori pod streho. VstopivŠi v sobo me pogleda petero lačtiih otročičev, ki so sedeli po tleb okoli matere, ki je krpala 1'aztrgano obleko. Smilili so se mi ubožčki, in kar nekaj mi je reklo, naj sežem v dcnarnico in oveseîiin nedolžno deco. držal do lanskega leta, ko ga je boloficii prisilila, lia je stopil v zaiasiii pokoj, Zadnjih osetu let j(i l)il tmli predstojnik tiikajšiiega samostana, liii je izvrsten učitelj in velik inladiiioljnl», mož mirnega in tihega /naCaja. Kako ga je vse ljubilo iti spoštovalo je pokai!al njegov pogreb. Mladina obeh Ijndskili tukajŠnili šol in gojeiikc šniilielske šole ga je spremljala na [»oko-pališie. Sprevod je vodil mil. gospod prost dr. Elbert, spieinljan od zelo velikega števila duhovnikov. Pogreba se je udeležil tudi g. glavar bai'on Reciibaclt, jioslanstvo e.kr. gimnazije in občinski odbor z župatiotn Rosinaiinoiii. Častno je bilo zastopano ttidi učiteljstvo iz okolice in domače in tuje občinstvo. Dotiiači pevci iii nekaj tujih učiteljev nm je zapelo prav lepo ob grobu. Pogreb je pričal, kako so vsi cenili patra Gotharda. Čast njegovemu spominu! Pi'eteklo soboto pa jc utiirl v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji p. Konrad Mesar. Rojen je bil v Koblji glavi na Primorskem 14. novembra leta 1855. Vse svoje Studije je dokončal v Gorici. Kot frančiškan je bil prva leta na Hrvaškem. Potetn pa je bil prvi varnh svetišča na Brezjih pi'i g. župniku Berlieu. Odtod je prišel na Sv. Goro pri Gorici, kjer jc bil več let prav goreč spovednik, Zadtija leta pa je bil nastavljen v Gorici iia Kostanjevici, odkoder je moral bežati pi'ed sovražniki. Ves žalosten in potit nad izgubo svoje domačije je prišel julija meseca lanskega leta v Kandijo. Tatu je bolehal dolgo. Zadnji teden je legel na posteljo, odkoder ni več vstal. GoriČani so dobro poztiall mirnega p. Konrada, ki je imet do vsakega prijazno besedo. Kljub alabetnii vremenu se je udeležilo pogreba več duhovnikov in precej občinstva. Pred mrtvašnico iti na pokopališču so mu domači pevci In učitelji prav lepo zapeli dve žalostinki. Bodi nin lahka tuja zemljica!_ DomaČe in tuje novice. Odlikovanje. Strokovni učitelj na kranjski kmetijski šoli iia Grmu g. Fr. Malasek, C. kr. nadporočnik v rezervi, ki služi Že od začetka vojne in se jo bojeval v Galiciji, na Poljskem in na Soči tei' je bil že dvakrat ranjen, je bil odlikovan s Stgtuim laiidis. Čestitamo! Konferencija Sodalitatis SSi. Cordis Jesu za novomeški dekanat bo v torek 2fî. t. ni. v prostiji. Pozor! Občinstvo se vnovič na to opozarja, da c. ki', okrajno glavarstvo v Rudollovem izdaja potne liste in potne legitimacije ob delavnikih le dopoldan. Popoldne dobe potne liste in potne legitimacije le taki pi'osilci, kateri dokažejo, da je njih potovanje neodložljivo. Zahvala. Za premnoge dokaze iskreuoga sočutja, ki so nam došli povodom smrti našegit nefiozabnega sobrata fraučiškanti P. Gotliorda Podgopšelt-o. imiogoletnega šol, učitelja in voditelja, izreka podpisano predstojni-štvo vsem najprisrčtiejšo zahvalo. Ođobito se pa zahvaljaje vsem za obilno udeležbo pri pogrebu, zlasti pa preblagor. goap, vladnemu svettiiku, C. kr. okr. glavarju, baronu V. Rechbacliu, slav, mestnemu občinskemu zastopstvu, zastopstvu c, kr. gimnazije, Krajnému šol. svetu, uradnikom, duhovnikom, učiteljem in drugim. Predstojništvo Irattčlšk. satnostana v Novem mestu. Odmera davka o vojnem dobičku. Izpisek iz plačilnih nalogov o do sedaj odmerjenem davku na vojne dobičke za cenilni okraj Rudolfovo je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovetii (soba štev, 1), ob navadnih uradnih urab javno i'azgrtijen vsakomur na vpogled. Ponovno prebirat^je v letih 1898 do 1892 rojenih črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo vrši se 19. 20. in 22. januarja t. i. v gostilni Ivana Feriiča v Rudolfovem in sicer pridejo na vrsto 19. januarja občine: Rudolfovo, Řmiliel-Stopiče, Št. Petej', Bela cerkev, Brusnice, Toplice, Poljane, Čermošnjice. Dne 20. j an u ai'j a občine; Mirna peč, Pi'ečna, Gor. Polje, Oieliovica, Žužemberk, Dvor, Ajdovec, Smuka, Za-gradec, Atnbrus. Dne 22. januarja občine: Trebnje, Doberntče, Vel. Loka, Mirna, Selo pri Šumberku, v občinski pisarni v Trebnjem. — Pri tem se posebno opozarja na to, da se prične prebiranje vsak dan vže ob aedmi uri zjuti'aj. Gospod žu]»an ali njegov namestnik naj toraj svoje črno-vojnike pripelje pravočasno na lice mesta. Prebiranje se vi-ši po občinah in v vsaki občini po rojstnih letnikih. Vsak črnovojnik mora biti po celem životu čisto umit in popolnoma trezen. V bližini kraja pregledovanja in v pregledovalnih sobah moi'a vladati popolen mir. Prestopki se bodo ostro kaznovali. c. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, Iz kronike romarske cerkve na Brezjah. V 1. lOiG je bilo sv. maš, večji del za vojake, opravljenih 3305; »bhajanih je bilo 37 tisoč, !i tisoč manj kakor I 191 5. Romai'ske procesije iz okolice in Gorenjskega so prišle kakor druga leta, sevé v manjšetii številu. Služba božja ob nedeljah in praznikih je: ob 7. ui'i in 10, uri pro-l)oved, ob pol 4, uri ki'ščaiiski nauk. Ob de- „Gospodična, pri nas boste malo dobili. Imamo sami doma tak ,RdeČi križ'; di'aginjajehnda, zaslužek pičel. Parotročičev mi vzemite za ,Rdeči križ'." „Razumem Žena. Vi ste svetopisemska žena, ki bi vada dala, kar nima. Drugi pa imajo in ne dajo. Od vas bi tudi ničesar ne mogla sprejeti. Otrok veste, da ne maram. Čemu mi bodo! Pri „Rdečem križu" je že itak polno otrok, sirot po padlih vojakiii, in gotovo se otrok še branijo." Ijepo se poslopivši sem šla. Ampak 1o vani povem: človek se mora i'es žrtvovati pri taki nabirki. Stopnjice v stanovanje so bile tako zavite, zraven ozke in sti'ine, da je malo manjkalo in priletela bi bila z glavo navzdol doli v vežo. Kar žal mi je bilo, da nisem naredila testatiieta, predno sem šla gori. Premoženje itak vse podeduje |)o meni „Rdeči križ". S takimi in se liujŠimi težavami sem obhodila vse hiše, obiskala vsa stanovanja. Enkrat sem clo zašla, ker nisem poznala stanovanj, v kokošji hlev, dvakrat še na drug prostor, ki ga tu radi dostojnosti iie bom imenovala. lavnikili je zadnja sv, maša ob pol 10. uri, zaradi ljubljanskega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob tri četrt na 7. uro. Brezje ima svojo ]tošto. Glede poj'ok treba se obrniti na župnijski urad v Mošnjah, pošta Radovljica. Vodstvo .'erkve. Gospodarstvo. Na večje posestvo se spiejme edeti hlapec h konjem in eden hlapec h goveji živini. Nastop takoj. Natančnejše se izve pri upravništvu Dol. NovitJ 3 f^fiS^^K) Oddaja grozdnih peškov. Kakor je bilo tudi v tem listu žo objavljeno, je vlada zasegla vse grozdne peške pridelka IDKi in so vinogradniki dolžni, izločiti jih iz tropin in jih proti odškodnini 20 kron za sto kilogramov oddati. Izločene iieške je ' Delo sem dovi-šila. Hvala Bogu! Od veselja sem z rokami tlesknila. Nabrala sem krasno svoto, dokaz moje požrtvovalnosti. (ksopisje jc bilo polno hvale o meni. In po tem V Kotiec, kaj ne! Nekateri so se mi laskali, da bom še odlikovana od „Rdečega križa". Po pi'avici povem: prav nič iiisetii tega pričakovala. Vsaj spočetka ne. Olovekn da najbolje spriče-vaiije zavest, da jo dobro storil. Seveda tudi vsak rad vidi, Če se njegov trud vpošteva in ne prezira. Ko sem brala, kako so drugje prejemali odlikovanja, se mi je časih nehote vsilila misel, da utegne še mene kaj tacega doleteti. Vsakikrat, ko sem dobila pošto, sem radovedno pogledala, če ni sledu o kaki odliki zraven. Nič ni bilo. Tako sem razumela, zakaj so tako silno redka in tako cenjena odlikovanja za „Rdeči križ". .Taz g^ nisem zaslužila, ko sami uvidíte, koliko sem storila za „lideči križ". Koliko so pač morali drugi žrtvovati, da jih je doletelo to odlikovanje. No, sicei' pa pravijo: kar ni, še lahko se zgodi. I\Iarica. računskih izkazov in z vpoštevanjem vseh merodajnih postavk, ki se tičejo obresto-vatija in amortizacije ene in druge gospodarske glavnice, izračunala, da jo stane v Tijenem vinogradu v Trški gori eden liter vina v zadnjih desetih letih, in sicer: 1. 1!}()7 62 h, 1. 19U8 42 b, 1. 1909 43 h, 1. 1910 6 K (slaba letina, i)Ozeba, toča), 1. 1911 140 kron, 1. 1912 7'68 K (zopet slaba letina)J, 1913 109 K, 1.1914 89 h, 1. I9ir. 1-27 K in 1. 191i; V72 K, tako, da jo stane v tem desetletju eden liter vina povprečno 2'15 K. V dobrih letih je stal liter vina 42 h; v slabih letih se je povzdignila pridelovalna cena pa do na 6 K in na 7'flHK! Ti podatki jasno kažejo, kako malo varne iu nezanesljive so vinske letine na Dolenjskem in kako velike izgube prizadevajo vinogradnikom neugodne letine. prijaviti do 10. januarja t. 1. pristojnemuSslabimi letinami se silno podraži ves vinski Županstvu. Le kdor namerava iz tropiiij^^pridelek tudi drugih let. V zadnjih desetih kuhati žganje in jili ima v to svrho na- letih sta bili dve prav slabi letini (1. 1910 močene, sme izločiti peške iz trotiin še-le do 1. marca in jih mora potem do 10, marca naznaniti županstvu. Zato naj tega roka nihče ne zamudi, ker ga sicer labko zadene kazen. Kdaj in kje se bodo potem grozdni peški prevzemali, se bode izvedelo pozneje. Najbrže jili bodo prevzemali ko-misionarji vojnega žitnega zavoda. Kakor je znano, imajo služiti grozdni peški za izdelovanje olja, ki ga povsod zelo primanjkuje. že iz tega vzroka je želeti, da vinogradniki vse svoje tropine presejejo in peške iz njih izločijo. Oddaja koruznih storžev. S cesarsko naredbo z dne 11. junija 191(1 je vlada zasegla ne samo žito, ampak tudi prazne, že orobkane koiuzne storže, ki jih namerava porabiti za izdelovanje krmil. Pridelovalci tedaj ne smejo porabiti praznih storžev kakor doslej za kurjavo ali gnojilo, ampak jih morajo oddati komisionarjem vojnega žitnega zavoda, ki plačajo za-nje odškodnino 12 kron za sto kilogramov. Zato naj nihče iie zamudi koruznih storžev nabirati, ker strži za-nje lahko lepe novce. Kdor jih pa ima kaj pripravljenih, ponudi naj jih pristojnemu komisionarju vojnega žitnega zavoda. Prebiranje krompirja. Pil letošnji vlažni in topli zimi se pogostoma dogaja, da krompir v kleteh ali shrambah močno gnije. Gnilobo pospešujejo seveda zatohle in vlažne kleti, v kterih se gnilobne glivice hitro razvijajo. Od enega gnilega krompirja se kmalo okuži več zdravih in tako tega važnega živila labko velika nuiožina v nič pride. Zato je novo ustanovljen „urad za prehrano" zaukazal, da se imajo vse shrambe krompirja pregledati in kjer krompir gnije, da ga je treba prebrati, Pri večjih zalogah je za to po potrebi porabiti tudi vojake ali šolske otroke. Kakor se je podpisani sam na mnogih krajih prepričal, gnije tudi pri nas pri mnogih posestnikih krompir jako občutno. Zato naj izkoristijo posestniki sedanje južno vreme in krompir preberejo. Ves gnil ali nagnit krompir je seveda pri tem izločiti. Ostali krompir naj se spravi na suh iu zračen kraj, najbolje na oder iz dil ali iz letev (vemeljnov), ne v več kot .1 m debele plasti. Med vlaganjem je dobi'o krompir večkrat potrositi na lahko (po-prašiti) z žveplom za žveplanje grozdja, ali — če tega nimamo — z ogljcnim prahom, ki ga dobimo pri ogljarih kot odpadek. Tudi pepel ali živo apno se v to svrho i)riporoča. Shrambe, v kterc se krompir vlaga, je pa treba, dokler ne zmrzuje, v ed no zrači ti. V tem oziru se jiri nas zelo pomanjkljivo ravna od strani gospodarjev. Vkljub topli zimi so vse kleti in shrambe zabite, tako da zdrave sapice vanje ne pride. Ni čuda, da potem krompir gnije. Imejmo tedaj line in okna v kleteh vedno odprte in Šele ko prične znirzovati jih dobro zadelajmo, liakorbitro pa nn'az odneha, odprimo zopet, vsaj vrata čez dan. B. Skalický. Stroški vinogradništva na Dolenjskem. Kmetijska šola na Grmu je na podlagi lu 1. 1912), ki sta tako neugodno vplivali na povprečno pridelovalno ceno vina, da se je ta zvišala na dve kroni 15 h! — Iz šolskih zapiskov je dalje povzeti, da znaša lefiii pridelek vina v tem vinogradu na 1 ha povprek 40 hI, da je znašal najnižji pridelek (1. l!)12) 5 liktl., najvišji (1. 1909) pa 87 hI. J/, navedenih številk labko vsak povzame, v kakem položaju se nahaja rentabiliteta dolenjskega vinogradništva z ozirom na ceue, ki so se plačevale za vino do zadnjega leta, Vsa-kenni bo jio gori imenovanih cenah pa tudi jasno, zakaj ne morejo biti za vinsko kupčijo merodajnc edino-le pridelovalne cene vina. V oljni mlin! Kdor ima kaj več bučnega semena ali semena solnčnic in ga želi porabiti za olje za domaČo rabo, naj ga pošlje v oljni tiilin Trami)uževih dedičev v Medvode. Da se znižajo stroški pošiljatve, je prav, če se seme iz več hiš skupaj pošlje in dobljeno olje potem po razmerju oddane množine razdeli. Obenem je poslati v mlin tudi potrebno i^osodo, steklenice oziroma sodček. Vsa potrebna navodila v tem vprašanju daje kulturni urad dežel" nega odbora. Deželno mesto za krmita nakazuje krmila iz raznih domačih mlinov in oddaja razna krmila po vrsti, kakor se mu nakažejo iz Duiuija, Kakoršno žito se po mlinih melje, (ake otrobi ima na i'azpolago in take otrobi mora oddajati. Sedaj so melje ječmen in je veliko ječmenovih otrobi za oddati, V teli razmerah ni mogoče izbirati otrobov, sicer bi trpela vsa preskrba. Pšeničnih otrobov je v zadnjem času prav malo. Sedaj je dunajska centrala nakazala tudi prosene otrobi in nekaj ajdove krmilne moke. Ržciii otrobi se tudi sem in tja dobé Kakor rečeno, i)a ni mogoče izbirati, ker je premalo otrobov one vrste na razpolago in ker bi morale stranke predolgo na-nje čakati, da bi jih dobile. Po drugi strani je (i'cba pa tuili druge vrste otrobi odvzeti. Pomisliti je, da so potrebe ogromne, zaloge pa prav pičle. Danes je treba vzeti vse, kar se dobi in kjer se dobi. Deželno mesto se sicer po možnosti ozira na vse želje naročnikov, vendar i)a ne more vsem ugoditi, ako naj zadostna preskrba ne tijii. Kakor si krmil ne moremo izbirati, Če jih hočemo dobiti, tako si tudi mlinov ne tiio-remo izbirati, iz katerib naj bi dobivali (lotrebna krmila. Novomeška okolica na-primer bi rada dobivala potrebne otrobi iz Germovega mlina, (oda teh otrobov je dosti pi'emalo za to okolico in se morajo od zunaj jtošiljad. Deželno meslo ima seilaj v zalogi tudi ogfščine Iropine in koruzne tropine, ka(.ere je posebej naročati. Razglas o oddaji sadnega drevja. Iz deželne drevesnice v Mokricah na Dolenjskem se bo pi ihodnjo spomlad oddalo kakih (iOOO visokodebťlnih jablan (kanadka, dolenjska voščenka, ananasova reneta, dama-sonov kosmač, jesenski kosmač, laudsberška 1'ebeta, Baumannova reneta in še nekaj drugih namiznih vrst), 2000 cepljenih domačih češpelj in 2no pritličnih hi'nšk,bi'eskev ill marelic. Drevje je namenjeno pi'fidvscin za krški oki'aj iii nekatei'e bližnje obČínc novomeškega okraja. Oddajalo se bo za iiajbližiije občino na licu mesta v drevesnici v Mokricab, za bolj oddaljene pa tudi v Kostanjevici, Št. Jerneju in Leskovcii pi'i Krškem. V te kraje bodo itiorali nai'očniki sami priti po drevje aH poslati ponje. Naročniki iz ene in iste vasi ali bližnjih krajev pošljejo laliko skupnega voznika. Po železnici se drevje nc bo odiiajalo. Dnevi za oddajanje se bodo določili in piavočastio ol>javili pozneje. Naročbe na saiino drevje sprejema deželni odbor v Ljubljani. Kdor torej naniejava kupiti večje ali manjše Število di'evesc;, naj se Čiinpi'eje, najkasneje pa do dne 15. feljiuarja 1917 obiiic na deželni odbor v Ljubljani z dopisnico, kjer naj Tiavede, koliko drevesc želi, katci'e vrste in kam bo pi'išel ali poslal ponje. Z vsako naročbo je poslati 5 do 10 K are. Ostali znesek bo vplačati j^i'i s]))'cjemu ilieves. Cena za drevo I. vi'ste 1 K 50 b, 11. vi ste 1 K 20 h. Razglas o oddaji sadnega drevja. Iz deželnega vrta v Črnomlju se bo oddala (Spomladi tekočega teta večja množina cepljenega sadnega drtívja in «iccr jablan, brušek, češenj in breskev. Cena za visoko-(lebelno drevje I. vrste po 1 Ui'ono 20 h, II. vrste po 1 K, za pritlično drevje po 1 K za drevo. Pismene naročbe sprejema „Upi'ava deželnega vi'ta v Črnomlju'' do konca februarja tekočega leta. Di'evje se bo oddajalo (ine 1 H. in 1 i), tiiai'ca (nedelja in praznik sv. Jožefa), tako da bo vsakdo laliko pi'išel l>onje osebno v Črnomelj, Ob tisti priliki ImkIo tudi na licu mesta na deželnem vitu pi'edavanja o saditvi mladega sadnega drevja in o sadjarstvu sjiloli. Upmva deželnega vrta v Črnoinljii. Popis šentruperških podružnic 1.1526. SpiKiil Ivan Stukliisa. (lionet;,) Na tedanjem ozetiiljii šentruperške Župnije je stalo 1. 1525 v vsem 23 eei'kev s farno vred. Takrat še niso stale te-le šentj'uperške podi'iižiiice: Sv. Petra na Žu-novcu, sv. Neže na Zalokt, sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori mesto sv. Marjete, sv. Ki iža na Cirntku in sv. Roka pri Zago-lïci. V Waldiuírjevem |)oi)Í8U okoli 1. lOOO je naštetih 21 jiodružiiic. Izjinščeni pa sta v tem popisu cei'kvi sv. Nikolaja v ňJartinji Vasi in Slatere božje na Doleh. Vikaijatni cerkvi sv. Križa v Gabi'tiiku in sv. Tilna v Mokronogu se ne štejeta veČ kot podružnici; novi poiiinžnici pa sta sv. JiriŽa na Ciinikii in sv. Peti'a na Žunovcii, ki sta nastali med 1. 152G do lGt)0. Popis župnika Belčiča iz leta 1684 (Ljubljanski kapiteljski arltiv fasc. lOG Nr. 3) našteva v šentrupcrški župniji 25 podružnic; po imen« našteva pa le one, ki so imele gotove letne dohodke. Sodeč po številu sta bili v času od 1. 1600 do 16H1 sezidani podružnici sv. Roka pri Zagorici (J. 1G51) in pa svete Neže na Zaloki. Valvasor (VIII. 797) ima 1. 1G8Í) naštetih le 23 podružnic, ker je i/pnstiJ v svojem popi.su podinžnici sv. Kancijana pii Jesenicah in sv. Križa na Cii'niku. Mora jih biti tedaj v vsem 25 in ne 23. Podružnica svetega Frančiška Ksaverija na VescU Gori se je začela zidati leta 1723 mesto cerkvico sv. Mai'jete ter je tako najmlajša podružnica šenlJ'uperska. VeČi del nekdanjih iio-družnic šent rupei'ških je nastal žc v si ednjem veku. Na današnjem ozemlju šentruperške žuimije pa so samo tri podružnice iz si-ed-njega veka, namreč sv. Bai'bare na Okrogu, sv. Duha na Vihru in sv. Kancijana pri Jesenicah, dočim so vse druge iz novega veka. Po zgoi'ajšnjem popis» so bile cerkve v šentiiiperški župniji s cei'kveno opravo prav dobi'0 obskrbljene, pred vsem seveda župnijska cerkev, ki je imela samih ke-liiiov 13. Več kelihov so itnele takrat le tri cerkve na Kranjsket)i in sicer st{)lna (Ki) in cerkev sv. Petra v Ljubljani (18) ter satiiostanska v Zatičiui (14). Cerkev sv. Tilua v Mokronogu je iiuela štiii kelilie, diuge podi'iižnice pa navadno le po enega. Si'ebrnih dragocenosti je imela največ šent-rui)eršiia žu[>nijska, nekoliko pa tudi mokro-noška cerkev, druge ceikve podinžnice pa so bile brez njih, vsaj v popisu se ne navajajo. Kotnisija je polirala od šenti uperških cerkev, kolikor jih je bilo v mokronoški deželski sodniji, eno srebrno itmnstranco, dve srebrni pozlačeni i)ušici, dva si'ebina križa, eno malo monstranco, 11 kelihov in 14 paten, a gotovine 1.31 renskih gld. Koliko premoženja pa so dale šentruperške cerkve v svibenski deželski sodniji, se ne more določiti, kei' so pod to sodnijo spadale tudi še cerkve drugih župnij. Ta po|)is iz 1. 152ÍÍ nam tudi dokazuje, kako razvite so tule takrat cei'kvene bratovščine. Nič manje nego 24 jih je bilo takrat v šentruperški žui)niji. Nekatere cei'kve so imele kar po ti'i bratovščine kot na primer cerkev svetega Nikolaja na Brezovem in cerkev sv. Lovi'etica v Pre-lesjiJ. Bile so pa tudi cerkve brez bi'atovščin. Dohodki teh biatovščin niso l)ili poseljiio veliki, kakor vidimo iz potlalkov v omenjenem popisu, veinlar jia so bili za tiste čase ztiatni. Iz vsega pa inorauio izprevi-diti, kako živahno je bilo tedanje cerkveno življenje, kije dohajalo še iz srednjega veka, koje bil veči del omenjeni ii cerkev ut,emeljen. Zodvzetj(!m bratov-Ščinskega jiremožeiija so bile hi'atovščine hudo zadete, vendar pa so se vzdržale še dalje skoz novi vek, dokler jih !ii poj)olitoma pokosila po,stava cesai'ja Josipa 11. ko so za vselej prenehale. Skrt» za vzdrževanje cei'kve so nato prevzele dotične cerkveno soseske. Prisilna ponudba m nerabljene brisače in serviete. C.kr.trgovinsko ministi'stvo je v zniislu mînisti'skega ukaza z ilne 13. api'ila 1016, di ž. zak. št. 10(t z lazjiisom z dne 11), dec, 191 G odredilo prisilim jionudbo za nerabljene botMbažaste brisače in serviet,o in sicer za oddeljeno tkano metersko blago kakor za rezano ali robljeno blago, bisio, pisano t kano, bai'vanoali tiskano. Oni, ki imajo manj ne-go 10 tucatov bri.sač in serviet, so opi'oščeni jirisilne poniidne dolžtiost i. Kdor ima IO tucatov biisač in serviet skupaj in več, je dolžau,do 21. januarja 1917 ponuditi svojo celotno |)osest tega blaga Centrali za bombaž (Baum\vollzentra)e,Anbotabl.eiiung, Dunaj I. Maria Thei'esienstrasse 32—34). Od vsake kvalitete poniidenega blaga je hkratii s ponudbo vposlati rekomandirano pri tne-terskem blagu 15 cm širok odrezek, pri rezanem ali robljeneiti blagu en kos kot vzorec; navesti je tudi natančno razpoložno miuižino in kraj shiainbe. Ponudniki mo-1'ajo ob vložitvi ponudbe naznaniti vstavo, številke preje, v kolikor so jim znane, Širino blaga in dolžino. Ofert iz proste roke, ki so bile (loslej stavljene katei'eumkoli oildeliîu Centrale za botiibaž, ni smatrati za ponudbo v zmislu tega ukaza. Posestniki više označenega blaga so torej dolžni ~ brez ozira na prej stavljene ponudbe — vnovič iionuditi blago poniidnemii oddelku Centrale za bombaž ter opiemiti ponudbo z vzorci. Kdor ima tako blago v shrambi, je dolžan, pi'ijaviti Centrali za bombaž celo pri njem shranjeno množino ter navesti posestnika in sicer tudi v primeru, če zaloga ne dosega navedeno najmanj.šo množino, in brez ozira na to, kdo jc po,sestnik. Ta prijavna dolžnost velja tudi za špediterje. Kljub prijavi shranitclja je posestnik ijaga zavezan, ponuditi blago. Ponudniki naj navedejo za vsako poiunleno blago ceno, po kateri so pi-ipiavljetii odtiati blago nakupovalnemu oblast.vu ne glede na uradno cenitev. Ponudbena dolžnost ne za-ilene onih množin, za katere ima kdo na dan razglasitve tega ukaza uporabno, ozi-rotiia podelovalno dovolilo i)ri Vojni zvezi za bombažasto industrijo aii za katero se je izstavilo sklepno jiismo Centrali za bombaž. Glede blaga, za katero se uveljavlja izjenino