» v » »i*vnrw» •» • Posamezna številka: 60 vinarjev. .TABOK* iahaia vw« dan, rarven cedtilje m prazr.ikov, ob 18. uri z •ia.umora naslednjega dne t«i stane celoletno 120 L, polletno GO K, četrtletno SO k, mesečno 10 K. Incerati po dogovoru. Pri večkratn. objavi popust. •Naiov m* uprav) -TABORA*# ilARIBOU, Jurčičeva ulica štev. 4. HOD POŠTNINA PAVŠATjIKATSTA Q q q TABOR Mnf«nrnirnifmmr«;u(| : ' : I Posamezna številka: S j ‘* 60 vinarjev. ; J CREDNISTvu ee uanaja vTTari- 3 ■ boru, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad- « JJ s-ropje. Teleiou interurb. st. 276. J ■ UP KAV A se dah rja v Jurčičevi • 'Z ulici »tev. 4, pritličje, Jevo. Tele* \ * 'on it. 24. Sil S poštnočekovui xar e S. čun £tev. 11.767. J f m * Na narooila brez denarja ee ne « Z ozira- — BokoDiai ee ne vračajo, J Leto: I. Maribor, sobota 9. oktobra 1920. Številka: 37. Nemci so obupali nad zmago pri' koroškem glasovanju. H ssboio iss nedeljo bo zaprta glasovalna cosia S. — Dofioel oemških fiujskaeev v glasovalno ozemlje. is se nekai m... (Maribor, 8. oktobra. Zadnii nemški naperi na Koroškem. • Celovec, 8. oktobra. Nemci spravljajo v cono A celejžuoanom, naj črtajo iz volilnih imeni* čete svojih hujskačev ki so jih naročili iz Dunaja, Gradca in odl^ov vse one Nemce, ki so pristaši Le še neka; ur nas loči od tre-:drugod, da bi ž njimi ustrahovali naše ljudi ter 'uplivali tako na!drugih strank, dočim jim pa ni na« nufka, ki ho odločil usodo našega izid glasovanja v nedeljo. V Celovcu samem bodo jutri v soboto ro&!> nai črtajo tudi one Nemce, ki so' Korotana. Le še nekaj ur poguma, j in v nedeljo zaprti vsi uradi, vse trgovine, vse banke in šole. Pristaši klerikalne stranke. Kaj po-.vztrajanja in neupogljive volje in za,zato da bo moglo vse v cono A. Ker je plebiscitna komisija r?čete k temu, gg. pri »Straži«? Če nami bo doba suženjstva, doba obu'»j sklenila, da v soboto in nedeljo ne sme nihč* voS v prvo glaso-;bi Is bili vi tako resnični in čisti in nevere, nred nami pa solnce no-jvalno cono, vozijo danes v naglici neprestano avtomobili in vlaki ijugoslovenf, kakor je naš list, potem ve* a življenja — Korotan bo za čez mejo v cono A. Toda vse to ne bo prav nič pomagalo. Slo-]bi bilo v mnogokaterem oziru bolje, večno združen s svoj) materjo jugo- j venski Korošci bodo v nedeljo glasovali po ogromni večini za? * Mednarodna razmejitvena slavijo. K3ko srečna bo objela ta; Jugoslavijo, katera bo gotovo zmagala. komisija na Dunaju. Zastopniki med« draga mati svojega, toliko časa iz-(- — • ~ ~ — - gublienega, pod tujo nadob?astjo tr-:lahko vzkliknil1. — Svobodni smo! ftmanja Na svoji zemlji smo samo mi gospo- 1 OttlCSilJCi pečega, toda sedaj rešenega srna Le še nekaj ur nas loči od tistega srečnega trenutka in vendar bodo ravno *te ure ■— naihiuše. Sovražnik, darji in nihče drugi! Le še nekaj ur in zaplakali bodo dunajski židi, zaplakali bodo vsi eni, n notranja politika. * Kdo Ima volilno pravico. Zad- ki trepeče kakor gladen po svojem kj so čakali, da jim podarite s tem, nia »Straža« kritizira našo notico v plenu, bo v teh zaunjih uiah napel ^ t,0s*e ;>an;e glasovali, naš dober poslednjič šo vse svoje sib. da si fa plen pribor?. Divjal bo, kakor še nikoli ni divjal, prosil bo, rotil, svaril, ugoslovenski de^av našo živino in naša živila ter da jim boste z vašimi žulji pomagali plačevati milijarde dol- grozMrda bratje Korošci, bedite isto-! q0Vf ki go jih napravil5 z v0jl!0r s ka. tako gluhi za njegove prošnje, kakor te,0 so hcteli 2asužnjili ves SV£t _ narodne razmej:tvene komisije za av* strijsko-jugoslovensko mejo so bili sprejeti v sredo od vodje državne pi^ same Dr. Mayra. V svojem pozdravnem govoru je opomnil državni tajnik^ naj se da Avstriji pri določbi meio to,* kar rabi, pred vsern pa potrebna sred-1 kateri smo povedali, da zadnje av- ’3{va za pozitivno gospodarsko delo! strijsko ljudsko štetje ne more biii,!in zopetno vpostavitev eksistence to za grožnje. N3d vami čuva močna, zdrava in z vsemi dobrotami obdarovana svobodna Jugoslavija. Vse grožnje lačnega in spufanega Avstrijca so le prazne be ede, kajti škodovati vam istotako ne more, kakor vam ne more koristiti. Dati vam ne morejo nič, ker sami prav nič nimaio, razen lakote in dolgov, vzeti pa vam ne morejo nfč, krr so prešibki, ker se boje močne Jugoslavije, ki bi jih prekmalu naučila do Stojnosti ter jih okrcala po predolg:h orstih. Le še nekaj ur in ponosni boste J" 111 - - -TC,_ 1, ui„ i-,„ l. Jadranov: Poglavje o Jadranu. (Dalje.) »V 6. stoletju so privreli naši pradedje v današnja selišča. Bili so S& istoježični s Hrvati in Srbi, ki so prispeli istočasno, kakor naši pradedje v sedanja bivališča in jih zasedli kot celotna narodna skupina, ne, da bi se bili Hrvati 1n Srbi kot sovražni vsi* ljenci zahlinili med nas. Jugoslovenska plemena so se šele pozneje, v sedaniih bivališčih razločila vsaksebi ter se deloma odtujila drugo drugemu. A prav v Istri se jasno kaže nekdanjo raz* merje. V Istri — to je menda najlepši (primer slovanske vzajemnosti — še dandanes v idealni složnosti delujeta obe narodnosti«. Tako Rutar. Važno je za nas dejstvo da smo vsi trije bratje, zbrani v naši državi, sinovi enega plemena, enega naroda. Kar nas š« loči in navidezno odtujuje drug drugemu je jezikovno vprašanje, ki se bo s časom samo ob tebi rešilo. Zasedanje sedanjih bivališč ni bilo lahko. V krutem boju s sovražnimi rodovi, Polatinjenci in dohajajočimi Germani, v boju z nič manj sovražno naravo, kateri so morali iztrgati vsako iped zemlje s plugom in motiko v roki, pa so bili tepeni- ■ Korošci, Korošice! Zadnji kilogram moke, ki jo je poslala Jugoslavija za bolne in revne, sestradane dunajske otročiče, zadnji kilogram sladkorja, poslan iz čehoslovaške za ljudske kuhinje in uboge delavske družine na Dunaju, so Nemci izvozili v glasovalne cone. Ali mogoče zato, ker jim ležite tako na srcu P Ne/ Samo zato, da bi Vi mislili, da imajo vsega v izobilju in da bi glasovali za Avstrijo. Vi pa glasujte za Jugoslavijo l . . merodajno za to, kdo je Nemec in kdo ni ter pravi,-da se ž njimi družimo. Na našem v oni notici zastoja* [nem stališču vztrajamo tudi že dalje, ker smo prepričani, da niso postali zavedni Slovenci le mnogi onih, ki so bili pri zadnjem avstrijskem štetju brez lastne krivde zapisani za Nemce, empak tudi lepo število ljudi, ki so se takrat radi razmer zapisali za Nemce. Zelo žalostno bi bilo za nas, če bi bilo res, kar hoče trditi »Straža«, da v dveh letih našega gpspodstva na nekdanjem spodnjem Štajerskem, ne bi bili asimilirali še nobenega narodnega mlačneža. Sicer pa tudi »Straža« ne mis’i tako doslovno, kakor piše, s cer bi njen bratec »Slovenski gospodar« ne bil napisal v en! ki jih drže še dandanes, deloma pod '-vzhodno obal in nerodovitno zemljo tujim jarmom. Po pravici se smejo to- ob nji. Bogata in nenasitna Ve^ecija rej naši ljudje ob vzhodni obali Adrije (je vedela, zakaj steguje svoje pohlepne smatrati antoh^oncem, samorodcem. j kremplje po tej posesti. Bila je vlada Kjer so preje vladali nomadi in rimska i rica sveta, kraljica morja, soldateska, tam se ie naselil naš rod | Kar ni opravil beneški cekin, to so in začel šele obdelovati zemljo, ki še storile njene galeje, ki 50 zapirale na* ni videia ne pluga n 3 motike. »V tem zgodovinskem svitu', pravi dalje Rutar, »nam slovanstvo ob Adriji ne budi več otožnih, trpkih občutkov kakor ]enku, češ, da st> samo ostanki nekdanje slovenske slave in moči, nel?o romanstvu je prisodila veda tisto od pesimista Jenka nam namišljeno vlogo; rpm^nstvo se utpiče, kakor daleč nese pogled v zgodovinsko davnino, vedno m vedno, sicer počasno, morda prepočasno, včasih relo epizodično zmagujoče, a vendar se trajno umiče pred cuim slovanstvom. Rimljani so preko-"kCI- j e in Dunav in po naših kra-lip je donela latinska govorica. Benečani so dolgo časa gospodovali tudi na vzhoani obali. A vse to je prešlo. Res ie ob obali še mnogo ostalin nekdanje runske, pozneje bizantinske in benečanske sile in prosvete in v njih se vtopi mi pogoltne še mnogo, mnogo našega ziviia. A zgodovina nam tudi pove kakšen je bil konec tistega procesa, in ta konec je za nas tolažilen«. V krutih, dolgotrajnih bojih z bene :£o Kodirali pradedie^do bivališč, sko ainiorijo so branili naši derfielzaitiad rodom ob Adriji prosto pot do morja, ki je pomenjslo za nje življenje. Boi, ki so ga izvojevali ti narodšči, je bil boj za obstanek, boj za svobodo. Narodni ponos se ni dil podkupiti z blatniki, junaški čut naroda se je temu pdločno protivil. Boril se je za pravico, za svojo fn dedščino svojih očetov. Znane so borbe neretvanskih gusarjev, senjskih vskokov, dubrovačke, bokeške in pelješke flote z velikansko premočjo benečanske mornarice. Bile so borbe naroda, ki se bije za življenski obstoj. Bojevali so se. da branijo svoje ofyale in o«oke? da si zasigurajo svobodo kretanja na burnem Jadranu. Mnogobrojni sinovi teh divnih obal in izpod golega Velebita 60 našli v tem boju 2a svobodo junaško smrt in hladni grob v valovih sini« Adrije. Smatralo se jih je za »inferiore«, za barbare, a bjli so junaki, ki se niso hoteli ukloniti nasilju, ki so tvegali svoje življenja in lastno kri za svobodo, za Adrijo. liko preizkušene Avstrije. Predsednik1 co!on?l Creven se je zahvalil za pri' jazni sprejem in obljubil, da bo komi--sija sirftgo objektivna in da bo v tettt smislu tudi naprej uradovala,1 Člani . razmejitvene komisije so oty iskali tekom dneva tudi državna tajnika dr. Rennerja in Bxeitskyja. * Nemčiji je' posbla poslaniška konferenca noto, ker je ustavila dan*1 ske, z municijo, orožjem in živili na-1 ložere parnike, namenjene Poljski.! Nemčijo se je opozorilo, da je plovba* po kilskem kanalu po mirovnih do-i ločbah v Versaillesu prosta. * „Tribuna“ o sporazumu z Ju« goslavijo. „Tribuna“ piše: Italijansko! -iugoslavenska pogajanja v Pallanzli niso bila niko’i ukinjena, ampak same ristična je pesem znanega reškega regenta, ki se glasi v originalu; 9 • • • • • • • • - • • • * • • M:\ -0 Ma di-ssi: O Iddio che vagli e rinovelli! Nel mar le stirpi, o Iddio che le-cancelljj i viventi, i viventi saran quelli che sopra il mare ti cTagnifcherann'0, sonra il mare ti glorificheranno, soprio il mare t’ olfriran mhra e sangue dali’ altarO ch^ porta vosiro. Fa di tutti gli Oceani il mare nostro .......................... « • * V »O piloto, e i ladri slavi tengono il mare«, (D’ Annunzio: La Nave). Znano je, da oznsči D’ Annuncijev jadransko morje ie »Mare Nostro«. V svojem brezmejnem slavohlenju in zmagoslavju pa r>ozablja na besede 'grškega pesnika: Essstai emar, prižel bo dan. In ko bo prišel ta dan — priti mora — tedaj bo njegova glorija u* gasila, njegove najrazbpriteišs pesmi bodo utihnile in od nekdanje slave bor ostal samo mrk spomin, ki bo služil poznim rodovom v zgled. Kolo zgodovine se premika dalje, enakomerno; Jn neslišno. si prekinjena vsed krize Nittljevega kabineta. Novi Giciittijev kabinet si je moral predno je smel obnoviti pogajanja, pridobiti zaupanje zbornice in senata. Ko si je to zaupanje pridobil je sporočiljbeograjski vladi, da se pogajanja lahko nadaljujejo. * Bolgarska propaganda v Ma-cedoniji. Iz Skoplja javljajo: Bolgarska propaganda se je iznova pričela širiti po vsej Macedonlji. Propagando širijo ne samo bolgarski agenti, ki so prišli preko meje, ampak tudi sanv občinski funkcijonariji v Homunističnih občinah. Ti so v zvezi z bolgarskimi komitašf, ki so že večkrat vpadli v naše ozemlje. Trudijo se, da bi oviral delovanje našega orožništva, ki je pričelo energično zasledovati komitaše. * Zveza narodov .je povabila na prvi splošni kogres, ki se vrši krog 20. januarja 1921 v Barzoleji, vse Mane zvezo narodov in tudi Združene države. Na tej konferenci se bo razpravljalo o prometnih in transportnih vprašanjih. * Sklepi kongresa nemških socialistov Čehoslovaške. Po slcoro 20 urnem razpravljanju med zmernimi socijalisti in 1 ibersko moskovsko skupino se je približno ob 22. uri sklenilo sledeče glavne smernice za skupno delovanju vseh nemških soci-jalistov Čehoslovaške: O diktaturi proletariata se je dogovorilo, da se poseže po njej le v slučaju, če bi se pojavila sovražna nasilja meščanskih sku-jpin. To je koncesija komunistom. Nasprotno pa so zmerni odklonili pristop k tretji internacijonali ter se je to vprašanje pustilo nerešeno. V koalicijsko vlado naj se stopi le tedaj, če to sklene celokupen' proletarijat. Proletarskemu kongresu se je poverila naloga, da se-istavi načrt delavskih svetov. Obe skupini bosta delali tudi v bodoče skupno. Glasovanje je bilo preloženo na jutri. * Veliki komunistični nemiri na ^Slovaškem. ..Cešlco Slovo11 poroča, da se je proglasilo* nad eelo Slovaško v izjemno stanje. Proti oiicielnern (poročilu javlja „Piude Pravo“ jz Vratislave da se je razširil upor že po večjem delu Slovaške ter da obsega že vsa gospodarska in industrilska podjetja.Radi varstva (lastnine in javnega miru so po razglasu policijskega ravnateljstva vsa zborovanja in nabiranja po ulicah najstrožje prepovedana; ravnotako je tudi prepovedano nositi orožje, točiti alkohol, prirejevati veselica in zabave. Hišna vrata morajo biti zaprta že ob 20 uri. Polieajska ura Je določena ob 21. Stavka traja dalje. Vlada je odklonila zahtevo deputacije stavkajočih, naj izpolni del njihovih pogojev, Pogajanja se nadaljujejo. Dnevnik »Volksstimme* in tednik (J,Nepscava* sta bila uradno ustavljena, kar sta objavila v zadnjem času več hujskajočih člankov. KorOšec! Po valuti ae sodi državo. Drživa zdrave valut® je trdna, močna, [država ničvredne valute obubožana, revna /bankerotna. Jugoslovanski denar sprejme vsak rad z veseljem, na avstrijskega se nobeden niti ne ozre. Kdo bo dajal svoje pridelke za koš ničvrednega, raztrganega denarja, ki je brez vrednosti? Pripeljite vagon tega denarja v Švico in poskusite M kupiti črno kavo. Bodete videli, kaj Vam porečejo. Jugoslovanski denar je jtnak z italj&nsko liro, skoraj v isti višini ilcOt francoski franki Dnevna kronika. — Dr. Koroščeva jajčja kupčija — smrdi. Zelo radovedni smo bili, kako i*e bodo dr. Koroščevi _ prijatelji, obna; šali, ko bodo iz »Tabora* zvedeli o jajčjih kupčijah svojega ministra. Da talcih težkih obdolžitev tik pred volitvami ne bodo mogli mirno ignorirati, o tem smo bili prepričani. In res se nismo motili. Takoj po izidu »Tabora* so se najpreje za jajčjo kupčijo zanimali preč. gg. profesorji bogoslovja. Bogoslovje se vsaj do zadnjega časa ni pečalo tudi — z jajci ? Ce pisec poročila na ministra dr, Korošca res ni bil pri nobenemu teh gospodov, čemu se vznemirjati in to s potrditi imenoma s posebno izjavo v »Straži* vsemu svetu, ki ga obsega mariborska »Straža" ? Da bi mi'bili le slutili to razburjenje, bi bili v našem poročilu kar naravnost povedali: pisec je predložil dotično pismo č. g. Bogoviču, o katerefn pravijo da je profesor na realki, kjer — saj mislimo, ima z bogoslovjem več opravka, kakor z jajci.. Pa doživeli smo še eno večje presenečenje, da, naravnost razočaranje. Izmed vseh pristašev SLS smo še največ dali na osebno poštenje g.’ Pušenjaka, posebno odkar je postal državni nadrevizor. Zato ugibljemo, kaj še vse višjega so g. Pušenjaka obljubili, da gre v uredništvo „Straže“ in tam podpiše izjavo, da v dotičnem pismu nič ne ve. Gosp. Pušenjak, mi. še danes verujemo v Vaše osebno poštenje in smatramo, da je ta izjava z Vašem podpisom izšla ali brez Vaše vednosti ali pa ste — preobloženi z državnimi posli, že pozabiji na dan, uro, kraj in posebne okolnosti, ko ste — in nato prisežemo — brali in odobravali to težko obtožbo na Vašega prijatelja, ministra g- dr. Korošca. Do izida prihodnje »Straže* Vam damo odmora, da svojo izjavo — prekličete, ker sicer bi nam bilo pri vsej osebni simpatiji do Vas zelo neljubo Vas javno p o stavi ti ^ na laž. G. ministru dr. Korošcu d3mo daljši odmor, ker pošta v in iz Beograda ne vozi tako naglo, kakor naše poročilo o njegovih jajčjih kupčijah od našega, do častitega uredništva »Straže*. — Sleparije pri volilnih imenikih V volilnem imeniku za mesto Maribor se je našlo, da mnogo znanih neklerikalnih volilcev, zlasti železniških uradnikov, ki služijo ves čas od prevrata v Mariboru, ni vpisanih. V splošnem so volilni imeniki jako pomanjkljivo sestavljeni. Od 5600 občin jih je dozdaj komaj 270 odpravljenih oziroma popravljenih. -*• Nemško izzivanje v Studencih. Komunisti v Studencih vprizarjajo dalje svoja izzivanja. Čakajo pred Sokolskim domom na naio mladino ter jo zasledujejo z izzivajočim nemškonaeijonalnim vpitjem. Ker se oblasti napram tem organiziranim izzivanjem ne zganejo, organizirajo tudi Slovenci primerno samopomoč. — Nemška kultura In predrznost razširja svoj delokrog po železniških vozovih na koroški progi. Izmed številnih napisov ponatisnemo samo euega, ki je pri vsi ostudnosti še najbolj nedolžen in se glasi: Habts fest Kinder gem... in Marburg ihr slawischen Hunde tuts. euch fOrehten es kommen Bolschecviken! In tako nemško kulturo pusti želez, uprava na dolgo in široko napisano po železniških vozovih ? ' , ■ — Dr. Korošec kupuje graščino? V krogih dr. Koroščevih pristašev se zatrjuje, da namerava dr. Korošec kupih graščino grofa Schdnborna pri Slivnici. Ali se je jajčja kupčija v Švico tako dobro obnesla, da kupuje gosp. minister zase, ali je le posredovalec za kakšne druge'katoliške namene, nam še ni znano. — Državotvorni uradniki. Pri davčnem uradu v Ormožu je eden zavednih uradnikov zaprosil za dopust za plebiscit na Koroškem. Čeprav so dobile vse oblasti nalog, take dopuste dovoliti, se je v slučaju Ormož na veliko presenečenje prosilca in drugih — prošnja odklonila. Takih nazorov je goip. finanč. svetnik v Ptuju seVeda. Sličnih nazorov je okr. tajnik M., ki je merosodnika, ki ima glasovalno pravico na Koroškem, zbadljivo zafrknil, č«9, kaj morate tudi vi biti poleg? Ptuj »• že zdaj «i izkužil Omig-govegci smradu. — Na Reki se bodo uporabljale vsled pomanjkanja drobiža poštne znamke .kot. ^akomt^piačuo. — II sob za „Schlarafijo“. Za danes samo vprašanje na stanovanjsko komisijo, ali ji je znano, da ima nemško krokarsko-pronagandno društvo <,Schla-rafiju* v Golzovih prostorih kar 11 sob na popolno svojo razpolago? Je mogoče, da se kaj takega trpi z vednostjo članov državne stanovanjske komisije? — K nasi včerajšnji notici, kako poroča »Jugoslavije* z omenjeno kritično notico o predstavi »Marije Magdalene* ni v zvezi, temveč da jo je morala Jugoslavija* prejeti z druge nepoklicane strani. V. tem smislu radi popravljamo našo včerajšnjo vest. — Promenadni koncert železničarske godbe se vrši v nedeljo dne 30. oktobra v mestnem parku. Cisti dobiček je namenjen podporni blagajni imenovane godbe. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. — Gospa dr. Ferfoljeva, soproga naščga tržaškega advokata si je na svojem posestvu na Klopinjskem jezeru zlomila nogo ter je^ bila prepeljana včeraj v tukajšnjo splošno bolnico, kjer je v oskrbi primarija g. dr. Černiča. — Kako velik prijatelj Jugoslo-venov je Vatikan, dokazuje ponovno njegova najnovejša namera, kako bi se na lep način iznebil v Gorici slovenskega nadškofa Sedeja. Ker zgrdo, kakor" je to storil v Trstu, noče več poizkusiti hoče sedaj nastopiti potom lepega trika. Nadškofa Sedeja namerava imenovati z a kardinala ter ga odpoklicati v Rim, na njegovo mesto pa imenovati Italijana. Seveda lahko tudi sedaj že vnaprej povemo, da bosta »Straža* in »Slovenec* tudi ta papežev naklep odobravala ter nas napadla kot brezverce. — Novi nemiri v Italiji. V sredo so zasedli delavski zastopniki tkalnico v Macchi. Policija je obkolila tvornico ter jim dala rok ene ure, da se umaknejo, nakar so delavci zapustili tkalnico. — Za koroške Slovence so nabrali zavedni Mariborčani v »Rotovški kleti* v družbi gospe Schweiger 26 K. Neimenovani so nabrali dalje 1000 K. Hvala. — Poziv aktivnimi in rezervnimi častnikom.. Komanda dravske divizijske oblasti pozivlje vse rezervne sprejete častnike in vse vpokojene častnike, da sa priglase pokovskim okružnirn komandam, na kojih ozemlju žive. Kdor jc bil stalno premeščen iz ozemlja ene pu-kovske okrožne komande na ozemlje druge, se _ mora prijaviti pbema komandama. Prijave se izvrše lahko ustno ali pa tudi pismeno z natančnim naslovom kraja,^ ulice in številke bivališča. — Tukajšnja okružna komanda nam sporoča naknadno k temu poročilu, da se onim častnikom, ki so se že javili —• ni treba ^več javiti. Javijo naj se le oni, ki tega še niso storili, oziroma so se svoječasno javili le štacijskim poveljstvom (v Mariboru ng. okrajnem glavarstva), kar pa ni veljavno. Op. ur. _ — Razpis učiteljskih služb. V kamniškem okraju je še nekoliko nezasedenih učiteljskih. Reflektanti naj se zglase osebno ali pismeno pri okrajnem šolskem svetu, kjer dobe tudi potrebna pojasnila. — Državna posredovalnica za delo, podružnica Maribor sporoča, da se je v času od 1. januarja do 30. septembra 1920 poslužilo zavoda' 9250 strank, in sicer 3957 dejodajalcev in 5293 delojemalcev. V teh 9 mesecih je bilo posredovanih 2312 služb. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od pol 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Na razpolago so vedno delavne moči najrazličnejših poklicev. Veliko število vajencev išče sedaj učne mojstre za sledeče stroke: ključavničarstvo, mehaniko, kro-jaštvo in čevljarstvo. Dopisi naj se pravilno frankirajo in za odgovor prilagajo znamke. v- Naznanilo. Specerifska trgovina Albin Novak na Korešlu cesti naznanja, da ostane v soboto popoldan in v nedeljo zaprta, ker se lastnik g. Novak in njegova soproga kot Korošca udeležita glasovanja. Gospod Novak je bil do preobrata na Koroškem, kjer pa so mu nemške bande ob vpadu uničile vse hmjtje. Priporočamo^jjjpgqvo trgovino. — Zavraten napad. V noči od četrtka na petek je neznanec napadel 'zavratno finančnega stražnika Jurčiča pred njegovim stanovanjem II. nadstr. Aleksandrova c. 36. Jurčiča so našli s težkimi ranami na glavi ležečega na stopnicah. Ker rešilna postaja ni funkci-jonirala, je težko ranjeni moral peš v spremstvu redarjev v javno bolnico, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč. — Na današnji svinjski sejem so prignali 263 prašičev in 4 koze. — Orožniki, redarji — pozor! V štajerski Sloveniji se že tri tedne potepa 18—20 letno dekle, majhne močne postave in plavih las, brez vsacega posla, preživljajoč se s tatvino in sleparijo. Imenovana govori v kranjski slovenščini ter si pridaja različna imena in poklice, največkrat se izdaja pod imenom Hermina Lašič, dijakinja gim-nazite, oziroma realke. Okradla in na-sleparila je do sedaj več družin v Ptuju, v krajih med Ptujim in Mariborom, v mestu Mariboru, v zadnjem času pa se je že pojavila v krajih ob železnici, ki pelje iz Maribora na Korošico. Ptujska in mariborska policija jo zasledujeti do sedaj brezuspešno; mogoče bi se z združenimi močni dosegla aretacija premetene sleparke. — Živila za obubožane kraje. Go- spodarsko-finančni odsek bo odobril ministrstvu za prehrano in obnovo zemlja kretit 50 milijonov dinarjev za nadavo živil za obubožane kraje. Siromašnemu prebivalstvu v teh krajih se bo delila brana v teh krajih brezplačno, premožnejšim z polovično ceno in premožnim proti plačilu celotne cene. — Zborovanje učitejstva v Beogradu. V poslopju beograjske gimnazije je bilo v sredo letno zborovanje nameščencev in nameščenk na srednjih šolah in učiteljiščih. Zborovanja se je udeležilo okrog 600 profesorjev. V svojem pozdravnem govoru je dejal Jasa Prodanovič, da je treba delati na to, da se morejo profesorji čimprej ze«, diniti, ker se bodo le tako mogli po-, tegovati za skupne interese. Zborovanja se je udeležil' tudi minister za prosveto Pribičevič. Po raznih referatih in drugih1 govorih se je izvedle volitve novega odbora. Predložena sta bilk dva kandidatna seznama, in sicer prvi republi-kansko-komunistični in drugi radikalno-! demokratski. Zmagali so slednji. Za' predsednika je bil izvoljen profesor Stefanovič, za podpredsednika profesor Zi-„ vanovič. — - Vlak z vojaštvom je skočil med Gosti varom in Tetovom iz tira. Pet potnikov je mrtvih, 5 težko ranjenih, devet pa lahko ranjenih. — Vezuv je pričel zopet bruhati lavo. Nad žrelom vise težki črni oblaki. Ljudstvo, stanujoče pod ali v bližini Vesuva, je zelo razburjeno, ker se boji katastrofe. — Hotelski, kavarnarski in gostilniški uslužbenci se opozarjajo, da se vrši v nedeljo, 10. oktobra ob 24. uri ponoči, — po službi — sestanek v društvenem domu kakor običajno. Sesta-i nek je važen stanovski in naj nikdo ne manjka. — Tečaj za konserviranje sadja se vrši na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 15. in 16. oktobra t. 1. Predavanja se začnejo ob 9. uri predpoldne. Udeleženke plačajo z? dijaški skjad prispevek 20 kron. — Iz Ormoža. Na trgatev je prišel k svoji sestri, ki ima posestvo blizu Ormoža, znani Vsenemec stari Kalten-egger s svojim sinom ter raztroša med; našimi ljudmi svoje še vedno sveže sim-, patije za Nemško Avstrijo. V Pušincei pri Ormožu se je vrnil domov tudi; znani nemčur Sulek, ki je bil doslej) natakar nekje v Celovcu. Tudi ta agi-I tira za Nemško / Avstrijo _ ter pripoveduje vsakemu, katerega sreča, kako da je dobro v Avstriji ter da je Koroška i za Jugoslavijo izgubljena. Bilo bi potrebno, da bi se naše merodajne oblasti malo pobrigale za te ptičke ter jim malo postrigle nemčurske peruti. KoroSci! Koroika je naSa !r\ mi je ne damo Avstriji v nobenem slučaju i G!aayii»^a. Jkseatepi Kultura in umetnost. + Iz pisarne slov. nar. gledališča. •Danes v soboto so slednjič zvečer »Hlapci8 in sicer kol prva predstava na abonnement C. Kdor želi dobiti kakšno dobro ložo, naj hiti. — Jutri v nedeljo je popoldne „Divji lovec*, kjer nastopi kot oče Rihter, župan, gosp. Skrbinšek, zvečer pa je „Samski dvor'na abon. A. -f Balokovlčev koncert v Gotzovi dvorani v sredo dne 6. oktobra je bil izvanredno sijajen in triumfalen. Umetnik je vseskozi simpatična oseba, ki o-čara že s svojim priprostim in prijetnim vedenjem. Njegovo igro odlikuje nena-. vadna toplota in lepota glasu, lični, v vseh načinih harmoničen potez loka in možka mimika. Popolno tehnično pre-vladanje loka daje njegovemu predavanju več kot obilno duševno izrazitost. Na eni strani izvaja velik ton, katerega poseduje v veliki meri celo v najsloves-nojšem razodetju strasti le ono graviteto gredo oficijelno za Švico namenjen ogromni transporti naših jajc res v Švico ali ostanejo v Nem. Avstriji in se torej ime Švica samo izlorablja. To Vprašanje — bo rešila naša renomirana tvrdke „Balkan“, ki je zapletena v tej dolg pravdi. Sicer se je to pot razpravljal S;imo drugi del te afere: ponareienje a' potvorjVnje izvoznice, radi katere sta o' » tožena in sta pri prvi instanci zdaj že pravomočno tudi že obsojena: trgdvee Rudolf Ivokoschinegg - Maribor in Pra-nrolnik kot. upravni svetnik „Bdkana“ Toda v svrho poznavanja tega drugeg; dela obtožbe je potrebno pojasni'o tud o ž njim v zvezi stoječim prvim delom " Nastopno podajamo tozadevno poročilo : Korošci! Zmaga je našša! Na Podpis miru med Rusi in Poljaki. Eem nihče ve5 ne spre-neni. Kdor bo glasoval za Avstrijo bo proklet in slabo se mu bo godilo na tem in rja onem svetu! Zasačeno tihdtapstvo z jajci Dno 10. sept. m. 1. — torej pred ver kot .1 letom sta zasledila policijska agenta 'anko Goršič in Jože Zeleer, da je na 1 ivno postajo mariborskega kolodvora io?pel iz Calovca vagon jajc, naslovljen v kretaniu, na .drugega imponira pri- j 'na Rudolfa Knkoschinegga, trgovca z ma-jetna eleganca, navidezna breztrudnost n-v K;] ki kot taka ne jemlje ničesar učinku glasu in igre. Ista eleganca in lahka gibčnost omogočuie na drugi strani navidez neposreden izvir zračnega in ljubkega glasu in radostnega čustva. Med temi kontrasti pa ne omenju e možnost nijansirarija. V virtuoznih točkah kaže umetnik prosto velikopoteznost in moč. Mojstrska tehnika mu dovoljuje lahko premagati najtežje pasaže v dvoglasih (tako glaso\ite pasaže vdecimih in dvoglasnih flažeoletih Savretove kadence k Psganinijevemu koncertu), kapajoči stac-cato in spiccato. Njegov krasni in nenavadno glasni flažeolet je znan. Občudovali smo v virtuoznem oziru vse točke. Paganimijev koncert je sviral v pravem italjanskem duhu, v lahkem nevanjii in goreči strasti. Kot ena najtežjih točk violinske literature naj bodi že. posebno omenjen Wienijavskijev Carneval russe, predavan povsod izrazito in bliščeče. — Globoko učinkuje tudi njegova knnlilena in točke' sličnega značaja. Toplota ii , sičnos> v a k ega posameznega glasu naravnost ooira. Občudovali smo v tem oziru zlasti v dodatkih kakor Elgaijevem kapticonu, Clajkovskijevi pesmi, Sarasa-tijevi Romanci in ciganjskem spevu, Dvorakovi humoreski, Schumanovem Sanjanju. Fibichovi poemi itd. — Fini muzikalični' okiis kaže švirnnje klasičnih točk. Omeniti se more pred Vsem plemenito in nežno čusivo v sviranju Chopinovega noeturna v Des duru. Umetnika io spremljala njegova sestra. .Njena igra je zelo skrojiva, diskretna in polna finr-ga izraza. Pred vsem smo videli medsebojno razumevanje in zalo tudi prijetno učinkujočo, harmonično soigro. Občinstvo je. umetniku burno in trajno aplaudiralo ter končno kar divjalo od navdušenosti. Umetnik je moral dodati programu še deset. to. k. Po koncertu mu je priredi a navdušena mladina burne in dolgo!rajajoče ovacije. _ Pri tej priliki je‘ravnatelj Glasbene Matice p. prof. Topič v srčnem nagovoru naglašal zahvalo za ulitek nakar je umetnik očividno fanien izrazil svojo željo v inozemstvu dostojno za-stopati domačo umetnost. Parižka kritika označi Balokoviča gotovo kot tretjega izvanrednega učenca Sevčika. ( Inž. kap. A. M. -f Glasbena šola »Glasbene Matice Maribor". Ravnateljstvo šole Glasbene Matica javlja, da. se bo to šolsko leto pričelo s poukom novih glasbil in sicer pihala: flavto, hoboj, klarinet, fagot, rog, trompeto, pozauno in harfo.'Za vaje so instrumenti na razpolago v šoli. Po-.sebno se priporoča učenje teh instru-mento tistim, ki hočejo postati godbeniki po poklicu, ker se ' take zelo išče in dobro plača. nufidtturo v Mariboru. Tovorni list je bil v Mariboru novo izstavljen, signiran beležko *transito“ in naslovljen na spe-dicijsko tvrdko Kalvach Leibnitz. Vagon e doš 1 pod št. 6838, kot prejemnik je bel ž^n Kalvach, kot odpremnik pa „ Balkan* Ljubljana. Nadaljna preiskava je dognala, da dejansko ekspedira to bla?o Rud. Kokoschinegg z izvoznico št 14661 a;t spedicijske dmžbo ,Ralkan“ v l.jub-liani. Ob-tojal je sum, da je Kokoschinegg kupil odpremno izkaznico in da je skuša! vtihotapiti jajca v. Nemško Avstrijo pod krinko, da so jnjca namenjena za Švico. Vsled teh ugotovitev sta omenjena polička in policij ki nadzo-nik Pavletič po uradnem nalomi naplenili ta vagon jajc. ki je bil priklopljen nekemu nemškemu e nnskemu tranp 'rtu, ne da bi bil popije od finance kontroliran. Va?on je 'il ustavljen že v zadnjem trenotku po lamm signa'u ra odhod vlaka. Značilno j” bilo nada je. da se je glasil .Verlade-jchein“ Maribor—Leibnitz, na tovornem istu pa se je nahajala biležka „Neu Auflage 4 TC". A kar jo bilo pri coli manipulaciji'najbolj sumljivo, jo bilo ime »tovorne slanico Ljubljana na izvoznici zradiram in popravljeno v Maribor. Od-premne izkaznice iz Čakovca ni bilo nikjer izslediti. i Na podlari teh ugotovitev jo bil Ko-koschinegg od mestnega magistrata Ma-nbor obsojen na 10.000 K globe, 1 mesec zapora in zaplembo, celega vagona jajc. . lopov zastopnik dr. Rosina je deželni vladi predložil pritožbo, značilno, ker v njej Kokoschinegg zvrača krivdo na svojega žaveznfka Praprotnika. Zanimiva je ■ a prnozba tudi za polnilo ge sedri tekoče kazenske pravdo. Zato posnamemo glavne podalke iz nje: ,Z odločbo mestnega tirada se mi j* 7apleml 1 vagon jajc, ki s6m jih hote! odposlati v Smilje, od tam v Svico.w(?) To blago je krito z izvoznico, kntero je meni poslala družba .Balkan" Ljubljana. Glasom dopisov sem bil jaz poverjen od te družbe proti gotovemu plačilu zbirali : Šahovski klub - Velika kavarna. V petek 8. t. m. z ečer ob 20 uri se vrši «’ kluhovi sobi seslanek vseh članov klu-•a, da se pogovorimo o rajnih klubovih adevah in o bodočem turnirju Pridite vsi polnoštevilno! — Odbor. ’ Najnovsjša poročila. Menici so obupali nad zmago na Koroškem. LDU. Dunaj, 7. oktobra. Današnji večerr ji dunajski listi so izpremenili svo. jo tak iko. Dočim so včeraj p sali za Nemce obupno in govorili, da se bodo Nemci vsled dozdevrega terorja Jugo-slovenov glasovanja vzdržali ter zahtevali zasedbo gla5ova'nega ozemlja po nevtralnih ali medzavezn:Ških četah ter reproducirali tudi vest pariškega „Jour-oala“ o odgoditvi glasovanja, pišejo danes vsled prihoda 150 ententnih častnikov zopet samozavestno in naznanjajo nemško zmago kot gotovo. Brez težkoč je opaziti migljaj od zgoraj. LDU Dunaj, 7. oktobra. »Abend-blatt“ ugotavlja sigurnost nemške zmage s 60 do 65°/0. Podobno piše tudi „Neue freie Presse“. To stališče so zavzeli listi vsled tega, da zakrijejo obupno stanje republike zaradi rapidnega padanja ■avstrijske krone in pomanjkanja kredita. Vsled slabega kurza avstrijskega denarja pretijo na Dunaju nemiri. Radi splošnega pomanjkanja se pojavljajo bolezni. Draginja smhoviio narašča. Zanimivo je, da tudi'krčansko socialni listi napadajo ljubljanskega knežoškofa dr. Jegjiča in koroškega generalnega vikarja vsled njunega odločnega nastopa za Jugoslavijo. Merodajni politični krogi so iz DKU Pariz, 7. oktobra. (Havas). Premirje med Rusijo in poljsko vlado se je podpisalo 5. t. m. v Rigi. p0 tem sporazumu morajo prenehati sovražnosti 8. t. m. Jugoslovanska vlada ne dopusti aneksije Reke. DKU P a r i z, 7. oktobra. (Brezžično.) »Tribuna“ poroča, da ne bode jugo-slovenska vlada dopustila italijanske aneksije Reke ali laškega protektorata nad mestom. Jadransko vprašanje. DKU. Rim, 7. oktobra. (Stefani) Jugoslovenska vlada je pristala na Hali« janski predlog, naj se obravnavajo pereča vprašanja v kakem mestu gorenje Italijei Najbrže se prično pagavanja v drug* polovici oktobra. Avstrijski poslanik v Londonu. DKU L o n d o n, 7. oktobra. Avstrijski poslanik poverjeni minister Georg Fal-kenstein je bil danes sprejet v zunanjem uradu od Lorda Curzona. S tem so stopili politič. odnošaji med Angleško in Avstrijo zopet v stik. / Kralj Konstantin ne sme v Italijo. DKU; Pariz. 7. oktobra. (VVolf.) Radio-depeša iz Ritna sporoča:' Italijanska vlada je izjavila, da nedovoljuje grškemu kralju Konstantinu bivanje na njenem teritoriju. Ministri se vračajo. LDU Beograd,' 7. oktobra. Danes je" dospel v Beograd minister za promet dr. Korošec, ki bo jutri prevzel zopet posle svojega resorta. Nadalje je došel v Beograd s svojega potovanja po Dalmaciji minister za agrarno reformo dr. .... , . , ,. . - Hinko Križman. Došel je tudi zagrebški gubih zadnjo trohico upanja na zmago j nadškof dr. Bauer in ljubljanski knezo. in iriaviinir* da je škoda pisanja in x,~~‘ T ■*" in izjavljajo, denarja. Okrajno sod šča. Zagonetni Izvoz naših Jajc v Švico. lJrfd tukajšnjim kazenskim okrajnim sod ščem se je pred kialkim riši a za širšo javnost zanimiva razprava, katere iivir poteka Se nad eno leto Dazaj in katera najbrEe še'letos ne bo popolnoma •zaključena. Razprava je zato zanimiva, in na adrese, ki so se meni od „ Balkana* naznanile, nalagati ter pri odpravi v Spilju 'ozir. prejeipni postaji Leibnitz pri firmi Kachl-Jalinek intervenirali. Izvoznica je imela sicer datum Ljubljana kot kraj odpošiij (ve; ker pa sem blago dobil (iz Čakovca) v Maribor (?)*in sem hotel prihraniti tovornino iz Maribora v Ljubljano in nazaj, sem po nasvetu ravnatelja Praprotnika spremenil kolodvorske postaje ime Ljubljane v Maribor, meneč J? *0.P°P°lnoma irelevantno. n«- , °J’en sem bil Po § 10 naredbe osr. vlade z dne 7. matca 1919 št. 2684 /•mi t u Slobe, 1 mesec zapora ter zaplembo blaga .,.* (Dalje sledi.) Plebiscitno ozemlje zaprto v soboto In nedeljo. DKU Celovec, 7. oktobra. V soboto in nedeljo se celo plebiscitno ozemlje zapre'na ukaz plebiscitne komisije. [k«r ho ta eden izmod_ nežtetib sličnih 8e Sloven. narodno fl>ra 1920'. Korošci! Zakaj Vas Avstrija 'pubi P Ne radi Vas. ampak samo radi Yase živine. Mirovna pogodba zahteva, }a mora Avstrija oddati velikansko \oHčino goveda antanti. Kje naj jo lobi drugod kot pa pri Vas. | >—— — —— —•— ; Gospodarsko in trgovina. j | Kredit za popravo železniških prog. Uprava za zgradbo železnic je prejela kredita štTri miiijone dinarjev, za popravo železniške proge Liubljana j '.—Beograd—Solun. Del kredita pa' fie uporabi za dovr§pnie pričetega dela, pa procsh ozkotirni]? železnic. | Zgradba novih prog. M>nis1r- i pte doslo n|enj}t sodov od masti po zagonsko določilo radi dovoljema o- nizki ceni. Vpraša se vsal: ............ popoldan od H.—18. tire V zalogi društva državnih u-sluSbencev, Cafova ulica i©©©®@ V Št. 8. zn takojšen vstop elefctromonterfe za hišna ■>— Inštalacije. Dalje 1 do 2 meščana ali ucence 5S9 strokovne šole, dobre risarje kakor več va« - L -r-fc _ .. l.__i* . j f.. - <5Ss8ekrw«n ps«s3, volčie pasme, 10 mesecev stara, se r>roda. Povpraša se na orožniški postaji bt. Slov. gor. II) v 591 jencev. Ponudbe na FAglistrofa; družba z o. z., Aškerčeva ulica 22. 579 3—3 ............ VinUo Hmeiak,"Maribor, Slomškov trg št. 6. 5?& 3—3 Naznsnllo! Naznanjam sl. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril na GSavReiraš Srs** N §9$®§nišO. Nemška ’ Prizadeval si bodem svo- amo brestnih m*edujmov na neksj sredni:h in zahodno — evropskih držav. Finančni minister ?e t>oobTa?ča, da dovoli Madžarski, Potiski, Č^h^ovsšUl, Jugoslaviji, Romunij-, Armertiij in 'Georgiji predujme v znesku 121/« milijonov go’dinsriev, radi iznlačitve pošn ljate” iz Holandske in rjotvh kolonij. Kredit bo imel mednarodni značaj In, se bo izdal potom obligacii v denarju ; <3refaoru generala IUeseira z urednikom ,,Nation Belge*1, je Prv! označil, da Rumuniji zelo rrimani-kuje nrornpftvh sredstev za izv3?anje petroleia. Rumunlja irm velike zaloge, ne mor« pa radi tran^tnih sredstev izvažati. Ž^tev je dobra In kakor hilro bodo uverieni, da so domače potrebe ( krite, začnejo tudi z izvozom žita in moke. _ ^ j Pozor koroški kmetje! Ntmika'.. s sve- se odc^a v S t u d e n c i h pri Mariboru dolgoletna Avstma se lahko primerja podrti in prhit stavbi, biago^postreči. j gostilna in mesarija z stanovanjem, klavnico pri zato raztrgajte zeleno glasovnico! __________ Za obilen obisk se pri-, hiši, poštenemu oženjenemu mesarju z potrebnim poroča | Paoltalom Natančneie se poizve pri lastniku Hinko Rupert Lederhas Kadrulca, NovagrcdiSka, Slavonija. 586 3—1 594 mesar. Braunschvv^igerbiissing, la voz, poDravlien z oa* rane*jo, z železnim obrofiem in nerabljenim šfed;l* nikom za bencin, sp zaradi pomanjkanja nrostora proda za c^no 150000 n^mško-a “Hiško kron pri soedi}erju Aug. Mayer, Dunaj, V/l, Gartpngasse št. 11. 587 3—2 V nalera Razno In humor. Prirodni čudež. Na otoku Caor! v Italiji se nahaja podzemska jevna, katero obiskuje letno ogramna množi-1________________ na ljudi iz vseh delov sveta. Ta jama j nor ir i< m »i irmni se lahko pršteva med največje priro- ( dne čudeže sveta. Vzduh je v tej jami vijoletne kolorature, ravnotsko bar^Oj se zdi da imajo ljudje, strop in tla. Se bolj čudno je v iami se nahajajoče,1 3 do 4 metre globoko jezerce. Vsled refleksa lomljenih žarkom se zde ribe v niem srebrne, ravnetako tudi vsak predmet, ki se ga vrže v njo _________________ Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Vog>ar' iaorinrin Ka'bol|lil plraini stroj R UH0ERW00D| stane samo 13.GG0 K. D Karola ?a pri tvrdki P Ludovik Sef. Maribor PrsJcrnova ul. 1 s® Ztelopnik „Un(lerwcod“-sfroia in pomnožev. aparata „OpaIograpU“. , Tel. 118. Bnoj.: Paplršef Maribor ^ nnrinr^Daaajmamcim Zavod m služenja in zaklepanje v Mariboru . prevzame vsako vrsto straZeroja v mestu, na kolo« civorlh, kakor tudi ssaremSJanje ZaSesnitC-kSii vozov. — Poginila v pisarni: P r h | sf anlika ulica 2. * j Kreditni zauod za trgovino in industrijo u Ljubljani. mrmmm Poziv h subskripciji delnic. Upravni svet oddaja v javno -subskripcijo vso osnfivno glavnico ki znaša 20,000.000 K in i® razdeljena na 50.000 na prinosta se glasečih delnic po K 490’— (§§ 5 in S pravil). Nominalni znesek se mera tako) pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati s 50,0 obrestmi od 1. januarja 1920 dalje. Vrhutega je vplačati za stroške, zlasti izdajd delnic, po 60 K za vsako delnico. Sutos&rifKiSa s® vrši ©cS 1.—15. oktobra 192©. * Prijave vsprejema Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice so deležne čistega dobička od 1. januarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920. / Vsakemu subskribentu bo izdal zavod potrdilo subskribiranih delnic in o celokupnem plačanem znesku. O dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomočna gele z odobrenjem Ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. Vse delnice ostanejo pod zaporo do občnega zbora, ki bo odobril bilanco za šesto posiovno leto. V sniislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. 558 3—3 6VAN KNEZ, predsednik. Za upravni svet: PETER KOiStNA* podpredsednik* BBsivnmaosMi ' Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor, -r- Tiska: Mariborska tiskarna d. d'