Ilustrirani Slovenec
Leto IV
Tedenska priloga »Slovenca« (št. 242) z đne 21. X. 1928
Štev. 43
Ob trgatvi: Trgaćica stresa grozdje iz škafa nosaču v brento Foto: Frelih.
338
Pogled na razrušeno mestece Davis v Ameriki
ki ga jo skoio popolnoma uničil zadnji tornaido; O tem strašnem vihai-ju so poročali vsi listi jako obširno.
Pertes Glll
novi predsednik Meiiike. intimni prijatelj dosedanjega   predsednika   Callesa;  tudi Gill baje namerava nadaljevati dosedanjo protikatoliško politiko Callesa.
Mussolini, absolutni gospodar Italije
Dnu iy. sopteiiiiira jo /boroval v Rimu \eliki fašistovski svot. /.bolovanje pomcnja nov važen uiojnik \ zgodovini povojno Italiji', kajti sprejelo je sklep, s katerim so zajamči faši/mu tudi x uslavi \sa. edina in absolutya oblast v državi. Vodstvo fašistovske stranke bo dol)ilo s tem v roko celo vrsto volevažnili poslov, ki pripadajo po drugih dr-/avali le parlamentom, kvečjemu še ministrskim svetom. Državna oblast pfistaiio s tom istovetna s stranko. \oditelji stranke, se pa no morejo tirati ne pred sodišče ne uvesti proti njim policijsko postopanje. 1'aši-sto\ski veliki svot bo odslej kar sam dcločal, kdo postane poslanec, in celo nad sumim kraljem si je prilastil celo vrsto pravic. Skratka: italijanski fašizem gre še dlje nego je šol ruski boljševizem in zgodovina pozna le malo izrazitejših diktatur nego je s(Hlanja v Italiji.
Ob priliki navedenega zborovanja jo sprejel Mussolini tudi zastopnike udelo/.oucov operetnega laši-stovskega pohoda na Rim leta 192J. Slika nam kaže (a prizor.
Izpopolnitev aeroplanov
Letalska tehnika je storila pred kiatkini prav izdaten korak naprej.
berlinskem letališču so namreč preizkusili posebno rotacijsko letalo, ki je zgrajeno tako, da more pristati tudi nav|)ično ter se v zraku vzdržati na istem mestu. V to svrho ima na hrbtu šo en propeler. Poizkusi so se obnesli jako dobro in prednost novega letala je zlasti ta, da more nositi znatno večje tovore, nego dosedanji tipi.
Če se nova iznajdba obnese v vseh ozirih, se obeta letalstvu še neprimerno večji razmah, nego ga je doživelo v zadnjih letih. Tako izpopolnjeno letalo bo namreč lahko pristajalo n-a strehah, na ladjah itd., dočim je bila doslej pri aeroplanih največja ovira ravno ta, da so rabili za vzlet in za pristajanje razf. me roma velika letališča.
Slika nam kaže model novega aeroplana.
339
Na ognjenW
v jn/ncni dolu l.gojskofja nioijn loži skupina otokov. Kikladi po imc-1111. Najjužnejši mod njimi jc San-torin. nazvan tako po tamošnjem \nlkanu. (Jiugi pa na/.ivljejo ves otok tudi Thevn. po glavnem mestu vsega otoka.
Ves otok. ki ima obliko srpn, meri le ?! knr' in šteje okio^' l"5.()()f) piebivaleev. Na otoku jc la/en mesteca Tliera ali Pliira le še 12 vasic. Otok je vulkanskega izvora in je nastal polajronia \sled izbruhov pod-niorskili in nadmoiskili vulkanov. 1/ nekaterih p\iliti še vedno žveplena para. drupi so že ugasli, tietji pn delujejo še vedno. Največji med zadnjimi je Santorin. ki pa vidimo tildi na sliki.
Najvažnejši pridelek na otoku je vino. ki slovi zlasti v južni Rusiji. Časiii so izvažal) skoro vsega \ Odeso, odkoder so ))iivažali potem žito.
Otok je bil znan že \ starem veku: \ poznejših stoletjih je pa večkrat menjal svoje gospodarje. Danes je seveda grški.
Posebna znamenitost je glavno mesto otoka, Tliera ali Phira. l.eži kot lastovičjc gnezdo pripeto na strmi breg v neposredni bližini vulkana Santolina. .Nekateri ga naziv-
Ijojo tudi 'Hicsto tisoč stopnic«, kajti od pristanišča vodi do njega nešteto stopnic, speljanih v serpentinah. Pogled na te stoiinice iz mesta doli nutli menda edinstveno sliko na svetu. Mesto je središče živahne vinske trgovine vsega otoka in tamošnje vinske kleti so znane. Mnogo zanimivosti nudita otok in ntestn tudi arheologom, ki so že doslej odkrili tu dragocene najdbe.
Pogled ij mesta T^era na vulKan Santorin
na istoimenskem otoku v Egejskem morju.
Spodaj :
"Pogled na mesto T^era i3 luKe
Promet med luko in mestom posreduje \ serpentinah izpeljano stopnišče, ki se na sliki dobro vidi.
Potrpežlfivi osličia
ki znosijo vse potrebščine iz luke v mesto; voz tu sploh ne poznajo.
Spodaj:
Pogled ix mesta na luRo
|)reko slikovitega stopnišča.
340
341
O trgatvi
Dolenjska v jeseni
Lepa je zelena štajerska: lepa naša Gorenjska po svojih planinah in jezerih. — pa tudi Dolenjska ima svoje lepote in lobrote — vinske gorice.
Ne samo štajerska, ampak tudi naša Dolenjska prideluje 'imdalje boljše vrste vina. — Tu podamo čitateljem „Slovenca" v besedi in sliki en del vinorodne Dolenjske. — To je Tržišče v Krškem okraju. V njegovi bližini se nahajajo vinske gorice: Malkovec. Bojnik in Telška gorica. Tržišče leži ob šentjanški železnici, odkoder je samo 5 km daljave na Šent-janški kolodvor. A kadar steče železnica Tržišče—Sevnica, tedaj se prestavi kolodvor iz Šentjanža v Tržišče, odkoder bo zveza na Ljubljano, Novo mesto—Celje—Sevnica—Zagreb.
Zgodovinar Valvasor hvali v svoji 11. knjigi str. 195 in 194 takole imenovane gorice: Malkovčan se da dobro piti. Telške
gorice dajo rciece vino, oKusno Kapljico, a Dojni-čan naredi človeka dobrovoljčka. — Pod vodstvom vinarskih učiteljev Skalickega in Gombača so te gorice zelo napredovale, postale so moderno urejene vinske gorice, kjer je zasajena tudi žlahtna trta, španijol. burgundec, rulandec, rizling, por-tugalka itd. ,
Pokojni ravnatelj Kmetijske šole Skalickv je nekoč vinogradnikom dejal: Po mojem okusu Vaše gorice na Dolenjskem dajo najboljše belo vino. zato ga nikar ne mešajte z rdečim.
Vino iz Malkovca in Bojnika se izvaža v Ljubljano, Kranj, Kamnik (Komendo—Mejač) in drugam. Kmetijsko društvo v Tržišču ga je lani poslalo veliko množino centralni vinarni v Ljubljani.
Misel, da raste na Dolenjskem samo kisel cviček, je le ničeven predsodek. — Le poglejmo poročilo: Vinska razstava na Ljubljanskem velesejmu: Takole piše „Slovence" 9. IX. t.l.: „Osobito Dolenjci so letos pokazali, da morejo tudi oni nekaj nuditi, kar vsakega obiskovalca, ki dolenjskih razmer ne pozna, kar preseneti — tako n.pr;: Ulmov rulandec in drugi tekmujejo z izbornimi štajerskimi vini". Isto poročilo dalje hvali izborno dolenjsko črnino, zlasti pa ulmovega in karlov-škega bojničana. — Vsa ta vina rastejo v goricah Malkovec in Bojnik — Tržišče pa je glavno izvo-zišče teh goric.
Druge važne vinske gorice na Dolenjskem so: Trška gora pri Novem mestu, Trška gora pri Krškem, Gadova peč, Semič na Belokranjskem in druge.
Na levi:
Pogled na grič Malkovec
nad Trži.ščeni pri Mokronogu s .skupino vinogradov: v sredini je lepo videti uio-derno urejeni Prijateljev vinograd.
Spodaj : ;
,,KWanfe" črnega^ groxdlfa
(melje se namreč le belo grozdje).
Na levi; Obtran/e ali trga--n/e groxdfa.
"Pogled na Triišče pri MoKronogu, Hi /e xnano po svoUu vinl^
-N'a levi: Trgači Ju trgačicc nosijo grozdje v brentali v zidanice. — .Na desni: zanimiva „pie-
ša" v vinogradu Malkovec v Tržišču. Ob trgatvi je v zidanicah vse živo in zidane volje.
Vse sJike za to serijo sla posnela gg. J. Erjavec, fdograf iz Višnje gore, in Frelih, dijak iz ijubljiiiie.
Sožitje
Na desni:
Pogled na skupino vinogradov
Sromljah v brežiškem okraju.
Spodaj :
ZaiEimiva ogromna „preša"
ki jo je izumil bizeljski vinogradnik  A. Balon: pritisk te preše je petkrat večji nego pri navadnih.
Na desni:  Skupina iriiStcl^ irgačic.
342
S proslave 10 letnice prebitja solunske fronte
Konec meseca septembra 1.1918. so ostanki srbske armade, pomnoženi /, jugoslov. prostovol jci in nekaterimi /avezni.škinii četami na solunski fronti z ognjevitim napadom prebili bolgarsko fronto. V par tednih je bila bolgarska armada skoro uničena, Nemci in Avstrijci pognani v beg, .Srbija pa po tolikih mesecih bede in trpljenja osvobojena. S tem se je začel polni polom osrednjih velesil.
Desetletnico tega znamenitega dogodka je slavila dne 7. in 8. t. m. vsa Jugoslavija, po pravici in po zasluženju, saj so bili s temi zmagami ustvarjeni pogoji za naše osvo-bojenje. Najveličastnejše proslave so se vršile v Belgradn. Prisostvovali so jim tisoči in tisoči razen tega pa še številne tuje deputacije. Spodaj prinašamo nekaj stik s te proslave.
Italijanski general "Petiti
Zgoraj;
Ni. V. Rralf (X) prisostvufe paradi čet
takoj za njim je videti na konju francoskega maršala Franchet-a d'Kspcray-a.
Kraljevska vlada z ministrom đr. Korošcem
prisostvuje proslavi.
Pogled na del dele-gaclf
ki so iz vseh pokrajin države prisostvovale veličastnim slavnostim v spomin 10 letnice prebitja solunske fronte.
Zgoraj na desni v krogu :
SRupina naši^ vofni^ aeroplanov
nad slavnostnim prostorom. Na desni;
Generaliteta prisostvuje paradi
sami   preizkušeni  in najodličnejši borci iz znamenitih dni bojev na solunski fronti.
343
Jubilej znamenite slovenske umetnice
Avgusta "Danilova piazuuje 40 letnico svojega umetniškega delovanja. Ta redki jubilej ene prvih slovenskih igralk pomeni 40 let neumornega dela. veselja in prevar, slovenske skromnosti in slave. Gospa Danilova je šla roko v roki s slovenskim gledališčem, romala je /, njim iz stare Čitalnice v bivše deželno gledališče in sedanji državni zavod. Spremljala je slovensko igralstvo od časov navdušenega dile-tantstva do poklicnih igralcev. Vsa predvojna slava in delo našega gledališča je v tesni zvezi z imenom naše jubilantke. Kot tragcdka in salonska dama, kot ljubimka in kmetica je pre-
igrala nešteto vlog svojega obsežnega re jerto-arja in vsaki svoji kreaciji vdahnila čar astue osebnosti. Delovala je poleg tega tudi kot režiserka, kot učiteljica „Dramatične šolo", bila med prvimi stebri slovenskega gledališča v Trstu in po vojni je nesla našo slovensko besedo in gledališko umetnost med daljne naše rojake v Ameriki. Med ameriškimi Slovenci je vodila gledališke predstave in dramatično šolo. Toda pritegnilo jo je srce nazaj v domovino, na kraj njene mladosti, prvih nastopov in ogromnega dolgega gledališkega delovanja. Od družbe Ni-grinovc, obeh Borštnikov, Verovšku in drugih je ostala med nami. polna moči in zdravja, polna mladostnega navdušenja za naš oder. Štirideset let bojev in pievar, trpljenja in slave. Čast takemu delu in otlkrite častitke naši umet-nici-jubilantki!
Današnji prepleteni trak rešiš na ta tiučin, da vedno, kaiiai- se tiaka križata, dodaš spodnjemu eno črko. Če začneš na pravem mestu in dotlaš vedno pravo črko. dobiš za rešitev lepo pesem oti S.Gregorčiča. — I. nagrada: Trunk: .Vinerika in Amerikanci: M. nagrada: Šarabon: Zgodovinske atiekdote, II. del.
Rešitev križaljke v št. 41.: Voiloravuo: 1. '¦<. Dora: 4. km: 5. na; 6. Cti : 8. ris: 10. mina; \X. kos; 15. stol: IT. do: 18. rt; 20. .Meka: 23. pokoj; 25. kor: 26. kot; 28. davek; 31, as: 52. kača; 55. Alko; 38. rman: 40. to; 41. reč; 43. kula: 45. or; 46. Knin; 4T. Rab; 48. Akon; 50. levica: 53. kapa; 54. zapor; 56. eto: 57.- Ira: 58. Bakar: 59. žep; 61. .Vlbina: 64. pod: 65. tek: 6^. klor; 70. od; 71. tren; 73. pod; 75. noj; 76. as; 77. Obir; 78. Ig; 79. Cid; 80. pas; 81. usad: 83. el; 84. Asan;
86. raj: 88. krt: 89. Arnavt: 92. mir: 94. vidna; 97. fire; 98. sin; 99. zakup: 102. orač: 104. Kaptol; 108. telo; 109. der: tlO. leto: 112. el; 113. Abel; 116. sin: 117. en; 118. meso; 119. Odan; 121. Arad; 123. ce: 124. capin; 126. pol: 128. Kos:
150. šabac: 132. Krim; 153. Ig; 136. gd: 137. ikra; (3b. Nil; 140. Alma; 143. uho; 144. ep; 145. Ir: 146. d. d.; 147. skavt; 148. ak. — -Navpično: I. poni; 2. Iran: 4. ks; 7. uk: 8. rojak; 9. il; 10. tnora; II. Arko; \%. Om; 14. Sedan; 15. SK; 16. tok: 17. do; 19. to; 21. kan; 22. av; 23. parazit; 24. oseka: 25. kal; 27. trn; 29. etapa; 30. Kobarid; 34. čuk: 36. lov; 37. kri: 59. mir; 42. Čop: 44. altar; 46. karat: 47. rak: 49. nož: 51. Kol; 52. cin; 53. kad; 55. rek: 58. bon: 60. pla^t: 62. boben; 65. idila: 64. Pegam; 66. ena: 67. kos: 69. osa; 72. ris; 73. pir; 74. oda; 80. povodec; 81. ura: 82. Darko: 84. .\tila: 85. niz:
87. Japonec; 88. krč; 90. Rea: 91. vso; 95. rat: 95. Irena; 96. dar: 100. kes; 101. itlica: 105. pes; 105. ped: 106. tla: 107. čer: 110. Lenin; 111. top; 114. bas; 115. Laško: 118. mir; 119. Olga;   120. nega;  122. dar;  125. pk;   127. oi:  129. od;
151. Ba; 134. mi; 137. ih; 139. le; 141. Lika: 142. mrak; 143. itd. Križaljko v št. 41. je pravilno rešilo 173 reševalcev. —
I. nagrado je dobil dijak Aleksatidei tahuk, .Murska Sobota. II. nagrado pa g. Antonija šavinšek. Jesenice.
Sergej Minclov:
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
VIII. poglavje,
— Nilkii. ali si ti? -- je poklical.
— jaz... — .se je ta oglasil, pa še bolj pokazal hrbet. Grigorij je skočil k ujemu, ga prijel za glavo in mu obrnil obraz. Levo lice je bilo Nilki vse zatečeno, .še oko se je slabo videlo.
— Kaj pa ti je? — je vprašal.
— Nič ... gugalnica me je malo zadela... Dobro se je zlagal fant, a slabo zadel. Izdalo
ga je dekletce, gospodarjeva najmlajša hčerka.
— Kaj pa lažeš! — je rekla, — saj sem videla. Poljo Smirnovih je vščipnil. ta pa mu je priselila zaušnico.
— No, pa si dobil kaj za piruhe! — je pripomnil Vedeuej Savič. Vsi so se tako zakrohotali, da je bilo še na ulico slišati. Nilka je ves zardel, kakor da bi mu bili polili ves obraz z barvo od piruhov. Zdaj so ga vsi začeli vleči, iz njega se delati norca.
— No, saj ni tako hudo I Kaj bi se sramoval... Mladost je vedno norosti — se je naposled za fauta zavzel hišni gospodar. — Ne pozabi zanaprej, da ima vsaka hiša svojo čud: s krasnojarskimi navadami ne boš ničesar opravil v Minusinskem!
IX. poglavje.
Dvu dni so obhajali Auanjevski sli veliki praznik. Na tretji dan pa so že pod njih okni rila nestrpna kopita zemljo in so žvenketali kraguljčki dveh trojk. .Nova oprava je bila okinčana z rdečimi in plavinii trakovi, enaki trakovi sso bili zapleteni konjem v grive. Vozniki so si povezali čez kaftane rdeče pasove. Na klobukih jim je lesketalo kakor mavrica pavje perje. Kakor ženine k poroki je hotel peljati bradač krasnojarske goste, da počasti veliki praznik !
Veliko ljudi je prišlo pogledati odhod, vsa ulica je bila polna. Tudi znanci .so se oglasili po slovo: krasnojarski sli pa so sedeli notri, v sobi. Zunaj .so stali domačini v strnjenih vrstah, grizli cedrove orehe, se veselo pogovarjali. Slednjič so se .-:li piipravili. i)oslovili. šli ven in sedli v vozove.
344
Naš modni kotiček
Nekaj svojskih  pletenih oblačil.
Poprej so pletli le nekaj vrst oblačil, kakor inajline telovnike, pahovke, čepice in podobno. Navzlic temu se je ženski svet brž oprijel pletenih oblačil, tako da je ženstvo samo poskrbelo zu to, du so se ta oblačila tako razširila, .'lirila so se pa naglo, vendar ni bilo dosti sprememb v oblikah, dasi je bilo že vse v pletenih oblačilih. A čim so postala ta oblačila bojj umetniško izdelana, so se priljubila JO vsem svetu bolj ko vsako drugo blago, -"ri izvrševanju pletenih oblačil so se začeli udejstvovati tudi uraetniško-obrtni krogi in celo umetniki. Odtlej niso izdelovali samo neznatnih pletenin, marveč so jeli plesti tudi cele obleke in vse se je jelo oblačiti v jjletena oblačila, da so obleke iz sukna in drugega blaga že nekoliko v ozadju. Pletene obleke imajo neko svojskost, ki je obče razširjena in stopa roko v roki s predpisi mode. Le eno je bilo prej pri pletenih oblačilih, da so bila enobarvna ali so pa bila monotono črtkana. Nikjer ni bilo videti neenakomernih vzorcev ali celo rožastih orua-uientov. Zdaj so pa iznašli nov način pletenin, tako zvano intarzijsko pletenje, ki omogoča vsakovrstne vzorčaste pletenine. S tem sc jc
moda za nošnjo volnenih oblačil po\zpela na višek. Izdelovanje plete-" nin z raznimi vzorci je kaj težavno in zvezano z delovanjem stroja iu človeške roke. .Največ jih izdelujejo v Avstriji, osobito na Dunaju. Na sliki vidimo lične in bujne obleke, ki so vse pletene. Skoraj ni verjeti, da jc mogoče dobiti tako pleteno oblačilo, ki je videti, kakor bi bilo sestavljeno iz čipk, svile, raznega blaga. Ker so pa pletena oblačila voljna, mehka, gorka, trpežna in se ne pomečkajo, zato jilij, nosi ženski in moški svet, tako dn že ni skoraj človeka na svetu, ki ne bi imel kaj pletenega na sebi.
Jopica za v posteljo
je za hladne jesenske dni kaj pripravna posebno za nezakurjene siial-uice. Napraviš jo iz svilenega blaga (tudi kakega ostanka, saj so rokavi kratki) — ali pa iz pripravnega blaga za perilo, ki pa ue sme biti ruševinasto ali debelo. Najlepšo so prešite in z bato podložene jopice, ki jih oblečeš kar čez glavo. Z jopico se ujema nočna avbica, ki je prišla spet v modo.
Torbica
je oni del ženske obleke, za katerega se ženske bolj in bolj zanimajo. Zakaj, ni dovolj, da imaš lep plašč, lep klobuk in lepe čevlje — tudi torbica mora biti lepa. Tako torbico si moreš sama napraviti — če si količkaj pripravna — in sicer iz blaga, iz katerega je n. pr. plašč. Posebnost je, če im;^ taka torbica zunaj žepe — kakor vidiš na risbi.
Dr. Stanko Vurnik
umetnostni in glasbeni kritik.
Vedenej Savič io dvignil kučmo. Zdruvi ostanite, slavna gospoda! — je rekel. Po njegovem zgledu so se odkrili in ljudstvu priklonili tudi vsi Irije fantje.
— Srečno poti Z Bogom! — se je razleglo naokrog. Ljudje so stopili narazen. Vozniki so napeli vajeti, zavriskali, in samo prah se je dvignil tam, kjer so prej stali vozovi. Kraguljčki so zarožljali in zažvenketali. Ljudje so planili bližje k hišam. Zdelo se je, da se jc zrušil na zemljo in zletel naprej ]K) ulici bel oblak. njegovi notranjosti so se lesketale barvne pentlje in zlato perje.
Kakor bi pihnil, je ostal Minusinsk zadaj. Spredaj se je odprla stepa, ki je že pričenjala zeleneti. Daleč za njo pa so .-^e dvignile kakor v dimu na robu zemlje gore.
Lepo je pozimi potovati skozi stepo, spomladi IJa je še lepše. Ni več nobenih žametov iii jam. Potnik se ne trese, ne premetava. Toplo je. Daljava in traviea veselita oko. Susliki sc vzpenjajo na zadnje noge in gledajo konje. Kratkorepi zajec steče na vrat na nos proč od ceste. Jerebice se kopljejo kakor kokoši v prahu . .. Zemlja izpuhteva pod .'ioincem toplo, zdravilno sapo. Človek jo diha in od nje postane močan.
Kakih dvajset vers( potem ,se je pričel redek gozd. same sibirske jelke pa cedre. Prevozili so še kakih dvajset verst in se ustavili pri studencu na obed. Brez čaja nikoli ne obedujejo na poti. Vozniki so zažgali ogenj, vtaknili po straneh palice in pričeli kuhati vodo v kotličkih. Sli so dobili svoje zaloge in vse razložili na vzvišenem prostorčku kakor na mizi. Konje pa so na tesno privezali k drevesom. V Sibiriji nimajo navade takoj po teku polagati konju krmo ; vsaj eno uro mora poprej počivati.
Po tem počitku se je že pričela kmalu tajga. Sicer še ni bil to pravi piagozd. tukaj so že pele sekire. Vendar pa je bil zadosti mogočen. Ce prileti potnik iz stepne daljave v ta gozd. se nehot*.- večkrat ozre. Vedno se mu zdi. da je zašel med neštevilno vojsko. Ali so to res drevesa naokrog;* Mar se niso zbrali iz gor, dolin, iz celega sveta mrki junaki, pa gredo na vojno z veselo stepo, si hočejo podvreči vse krščanske dežele;*
Cesta se je zdaj vila vedno po klancih navzgor pa navzdol. Ne podnevi in ne zvečer, ob volčjem jutru (t. j. v somraku, ko gre volk na lov) niso počivali in končno so zažvenketali kraguljčki v Grigorjevki. Zdaj so že nehali sli \ oziti z vozmi!
(Dalje prihodnjič.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani