SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Stajer “
I/linja 5. in 20. vsakega meseca na celi lil ZA oznanilu se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stiee, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l gld. 00 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
DopiNe sprejema odbor »Učiteljskega društ va za slovenski Stajer.44
Štev. 14. V Maribora 20. julija 1870. Letnik IV.
Kako se učenci različnih oddelkov ob enem skupaj zdatno in koristno podučujejo?
(Referiral pri okrajnej učiteljskoj konferenciji v Senožečah dne G. junija
t. 1. M. Rant.)
Posebno važno vprašanje je to za učitelje euorazrcdno-razdeljenih in nerazdeljenih ljudskih šol, kakoršnih se na deželi največ nahaja. Na to prevažno vprašanje hočem tukaj dvojnim načinom odgovoriti. Po enem načinu, po najnovejših, a reči moram — prcpomanjkljivih predpisih, je odgovor prav lehek. Dotični učitelj naj pred vsem „Lehrplan fllr getheilte einklassige Volksschulen mit Halbtagsunterricht“, — ali pa „Lehrplau fllr ungetheilte Volksschulen mit ganztiigigcm Unterrichte", torej v kakoršnih okoliščinah se ravno nahaja, v roko vzame. Ko je ta uačerta enkrat dobro prebavil in preštudiral, naj on učence po starosti, ne oziraje se na taistih zmožnosti, njih uže pridobljene vede in duševni razvoj, v razne oddelke porazdeli. In, ko se mu je to enkrat posrečilo, ima za daljno postopanje skupnega podučevanja zopet druga prav problematična recepta, namreč:
a) „Entwurf eines Lectionsplanes fllr ungetheilte.“
b) „Entwurf eines Lectionsplanes fllr getheilte Volksschulen11 na razpolaganje. Ko je učitelj tudi ta dva recepta dobro premlel, naj prične z učenci razliČnilh oddelkov mouotouično „ribanje“: „Sprachunterricht — Spracbllbung11; — „Sprachttbuug — Spraobuuterrickt“, itd. Še več naj „za spremembo11 na nerazdeljenih enorazrednieah razno predmete, kakor:	»Rechnen, Sprachllbung, Naturkundc; — Rechnen, Zoichnen, Sprachunter-richt“; — na razdeljenih enorazrednieah pa: „Sprachltbuug, Rechnen11; — »Zeichncn, Erdkuude11; — „Sprachuuterricht, Rechneu11; — »Geschichtc, Rechnen, Naturkunde11; —in »Zeich-ueu, Sprachunterrichtu, »Geschichte, Sprachllbung" itd. skupaj v en koš verže, kav je zares prečudno mešana dušna hrana za
učečo se mladino. To naj potem vsake pol ure pričenja in končava, kar naj se celih šest šolskih let dan po dnevu neprenehoma, kakor noč in dan — versti. Tako bi se moralo mladino večih oddelkov po najnovejših predpisih v šoli ob enem podu-čevati. In napredek — kakošen bil Iti ta? Odgovor je lehek. — Pri tacem postopanji mora se dotični učitelj, kateri strogo po predpisanih receptih otroški um in njih duh leči, koncem vsa-cega šolskega leta, ne ravno z mirno vestjo prepričati, tla je z rešetom vodo zajemal, gradove v zrak zidal, prazno slamo mlatil, pšenico sejal — a plevel žel. On se je morebiti za žive in mertve ves šolski čas trudil, izročeno mu mladino temeljito po dučevati; — ali pot, po katerej je hodil, ni j bila prava — uij peljala njega z mladino vred do pravega cilja in — kar je največjo zlo — mladina bi čas, zlati čas celih šest, zanjo najvažnejših let, brez vse koristi za njeno javno življenje za vselej popolnoma zgubila in zapravila.
Da se pa temu zlo temeljito v okom pride, narisati hočem drugo pot, po katerej se podučevaje več različnih oddelkov ob enem z mladino pravi napredek doseči more.
Oglejmo v drugej versti to prevažno vprašanje bolj natančno iz pravega pedagogičuega stališča. Ako se hoče mladina raznih oddelkov ob enem zdatno skupaj podučevati, naj učitelj:
1) šolsko mladino pričetkom vsacega šolskega leta po svojem najboljšem in vestnem prepričanji po uže pridobljenih vedah, razvitih zmožnostih ne oziraje se na taistih starost (kakor to nasprotno uže omenjeni predpisi velevajo) pravo naravno potjo v različne oddelke porazdeli. Naj se
2) pri svojem daljnem postopanji in podučevanji vedno po zlatem pedagogičnem pravilu: „Postopaj od lehkega k težjemu, od znanega k neznanemu in od enojnega k sestavljenemu11 — ravna.
Kar pervo zadeva, hočem ob kratkem nekoliko pojasniti in dokazati, da je neobhodno potrebno, mladino pod zmožnosti, a ne po starosti, v posamezne oddelke pričetkom vsacega šolskega leta porazdeliti, ako se hočo več oddelkov skupno podučevaje s podukom tudi pravi vspeh in napredek doseči.
Krepki in korenjaški junak težko breme z lehkoto prenaša; če se enako breme šibkemu otroku operta, omagal bode po njim. Zidar mora veliko poslopje izveršiti; ako on velikanskemu zidu iz drobnega kamenja podstavo napravi, na taisto vedno z debe lejšim kameujem svoje delo nadaljuje, mali kamenjčki v podstavi začno se izmikati in drobiti, — in vse —> morebiti uže skoraj doveršeno zidanje — se razruši, razpado. Modri kmeto valeč seme enacega žitnega plemena vselej na njivo skupaj seje. In zakaj to? — Nekatera žitna plemena hitreje in krepkeje raslo, zahtevajo sebi primernega gnojila, in žito šibkeje in
maujše rasti bi pod krepko rastjo popolnoma omagalo in se zadušilo; — ne bilo bi piidelka; seme, trud in tlelo bilo bi popolnoma zaverženo. Zakaj pa vertnar pritlikovee in za visoko rast odločena sadna drevesca vselej vsako za-se in ne po starosti skupaj na enoisti prostor sadi? Odgovor je vsacemu izmed čestito zbranih gospodov sokolegov znan in lehek. — Nekaj enacega opazuje se tudi vselej in povsod med učečo se mladino. Večletna skušnja me uči, da so povsod nekateri otroci od Boga in narave na duhu merno družili bolje obdarovani, se lehkeje uče. ter borzoje napredujejo. Drugi so zopet dostikrat na duhu tako rekoč deloma ali celo popolnoma topi, in z največjem trudom, prizadevanjem in temeljitim podukom učitelj pri njdi glede napredka le prav malo opraviti more. Verlo na duhu obdarovane m popolnoma tope otroke v eno isti oddelek — po starosti — staviti bila bi popolnoma protinaravna bedarija. Ne ti in ne oni bi pri poduku ne le nič napredovali, nego dobro duševno obdarovani bi postali lehkomišljeni, raztreseni in lčui, slabejši bi pa pod pretežkim, preobilnim, taistih zmožnostim popolnoma neprimernim bremenom totalno omagali in obupali. Poglejmo v pretežko obloženi voz vpreženega konja; potegne enkrat, dvakrat, a ker se voz raz mesta premakniti noče — obupa, — in vsa kletev, tepenje in rotenje voznikovo ga več naprej spraviti ne more, dokler se preobloženo vpreženega čuti. llavuo tako je tudi z mladiuo, za poduk nenaravno potjo v razne oddelke razdeljeno. Pri takih okoliščinah — nenaravnej razdelitvi v oddelke — dotični učitelj s svojim podukom ves šolski čas le pravi „babilonski stolp'1 zida, in kadar mladini odpustna spričevala napravlja, zdihniti mora nehote: „Moje delo, moj trud in prizadevanje bilo je brez vspeha, napredka uij, čas, dragi čas nježne mladine je popolnoma zgubljen — vse zgubljeno!“
Sklep o tem je, da otroci z boljšimi duševnimi zmožno-stimi hitreje napredujejo, zdatuejšega in več poduka potrebujejo; se morajo toraj navzlic uajuovejšim in popolnoma pomanjkljivim predpisom razdeliti v posamezne razne oddelke ne z ozirom na njih starost, marveč na njih zmožnosti, in uže pridobljene vede.
Zgoraj omenjeno pedagogično pravilo: „Postopaj od leh-kega k težjemu, od znanega k neznanemu iu od enojnega k sestavljenemu" je pervo in brez pogojno vodilo za zdatno podu-čevanje mladine v več raznih oddelkih ob enem in istem času, v enej in istej šolskej sobi. Da bode pa učitelj otročaje več iu različnih oddelkov ob enem zdatno in koristno skupaj podu-čeval, mora biti svojemu poslu vsestransko — popolnoma kos. Učitelj naj vedno pazi, da bode s svojim podučevaujem učencem vseh oddelkov koristil; ozira naj se vedno na maie in večje, na slabotne in boljše, na zmožnejše in manj talentirane, kar ni j ravno težavno, ako so učenci glede razdelitve v posamezne oddelke vsak na svojem mestu.
Kako se učenci različnih oddelkov zdat.no in koristno skupaj podučujejo, hočem tukaj nekoliko iz lastne skušnje in prepričanja na posameznih predmetih pokazati. Vzemimo na priliko:
1. Branje.
Kadar mali učenci berd, tedaj naj večji na primerna učiteljeva vprašanja mlajšim razkladajo, kaj v beriluej vaji ta ali ona beseda, ta ali oni izraz pomeni, kaj uči od njih slovnica, pravopisje. Tako se ob enem mladini vseh različnih oddelkov bistri um, širi vid, budi	čut, požlahtnjuje	serce,	ter se	odgoja
in krepča za duševno in	telesno življenje.	Ako	učitelj	učence
vadi govoriti, razsojevati	in misliti, naj se	vselej	vseli učencev,
večjih in malih spominja.	Pri tem naj on	delo,	kakor	pridni
in skerbni oče, kadar svojem otrokom telesno hrano deli; on da večjim večji, a malim manji kos kruha, toda nazadnje so vendar vsi zadovoljni in veseli, ker so se vsi, vsak svojej naravi, primerno nahranili. Učitelj naj ves svoj uk vselej tako vravua in razlaga, da ga vseh oddelkov učenci radi in željno poslušajo, ter lehko umejo. Kadar je učitelj pri obravnavi berilnih odstavkov, v katerih je govor o živalstvu, rastlinstvu, kmetijstvu in družili realnih predmetih, naj se vselej potrudi tako podučevati, da s tem podukom ob enem učencem vseh oddelkov po raogo-čosti koristi. Da bode pa učitelj tudi vselej tako podučevati mogel, mora otroško naravo in njih zmožnosti popolnoma poznati, in v šolo za vsako podučevanje vselej dobro in temeljito pripravljen priti, ako hoče, da bodo potem njegovo razlaganje učencem lehko umljivo, mikavno in da bode vsaka beseda tudi na pravem mestu in plodovita.	(Dalje prihodnjič.)
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
(Konce.) fogliivjt' XXI.
Kako naj starši in pestunje pripravljajo otroke za ljudsko šolo.
Za vsako reč na svetu je potreben dober svet in dobra priprava, če ima biti koristna. V tej zadevi pravi Sirali (18, 20.), naj si vsaki pripravi jezik k molitvi, k sodu in k vsakemu govoru (čeravno bi bilo vprašanje jasno 36, 4.) In tudi se spodobi, da človek kot razumna stvar nič ne stori slepo, ampak vse pametno in razumno, naj ve, zakaj stori, in kaj iz tega priti more, če tako ali enako stori. Naj ne pošiljajo torej starši svojih otrok v šolo nepripravljenih, ampak naj si prizadevajo pripraviti svoje otroke na vse, kar se v šoli ima storiti in misliti.
Nespametno torej ravnajo tisti, kateri nikakor ne pripravljajo svojega otroka za solnika, ampak ga peljajo, kakor tele k mesarju ali živinče v čredo; naj on se ž njim potlej dere kakor hoče. Se hujše ravnajo tisti, kteri najprej napravijo iz precep-torjev strašila in iz šol mučilnice, potem pa tja peljejo svoje otroke. To se zgodi, kadar starši ali domačini otrokom pripovedujejo o šibi v šoli, o jezi šolnikovi, in da ne bodo potem več igrali sc in še več takošnih stvari. Nekteri žugajo otroku: Dam te v šolo;, saj te tam ukrote; le čakaj, bodo te tam šibali itd. To pa ne pelje k temu, da bi deček ubogal, nego k temu, da bi se ostrašil, obupal in dobil suženjsko misel nasproti staršem in preccptorjem.
Zatoraj naj storč pobožni in pametni starši, oskerbniki ali pestunje tako le:
1. Kadar se približuje čas, da ima otrok iti v šolo, naj ga s tem razvesele kakor s semom ali bratvo, da bode kmalo prišel v šolo med druge dečke (deklice), da' se bode ž njimi skupaj učil in ž njimi vkup igral. Oče pa ali mati more mu obljubiti lepo obleko, lepi klobuk, lepo tablico, lepe bukve itd.; ali če te reči imajo že pripravljene, morejo je otroku nekikrat pokazati pa ne dajati (da bi na ta način njihovo željo tim večja postopala), da mu to bodo dali pa s tim dostavkom: No, ljubi otrok, moli pridno Boga, da bi kmalo prišel v šolo in bodi pobožen in vbogaj itd.
2) Dobro tudi bode, če se jim reče, kako je to lepa reč hoditi v šolo in učiti se tam, kajti iz takošnih ljudi postanejo gospodje uradniki, dohtorji, duhovniki, župani itd., vsi imenitni, bogati, modri ljudje, ki so spoštovanja vredni, in ktere drugi spoštovati morajo. Zato je bolje hoditi v šolo nego za goskami, za svinjami ali za plugom, ali biti siromak, pastir ali kakošen prost hlapec. Poleg tega učiti se, ni nobeno delo, ampak igra s knjigami, s peresom, da je slajše nogo cuker itd. in da bi poskusili, kakošna ta igra je, naj so jim da kreda v roko, da bi ž njo čertali, po klopih, po mizi (ali po tablici, ki jo za to nalašč pripravljena); tu naj risajo, čortajo, malajo, kakor in kar hočejo, Čerte, križe, okroge, zvezde, vozle, drevesa, konje, ovce, krave itd. Naj je tem rečem podobno ali ni, na tem ni nič ležeče; naj imajo le r tem svojo veselje in kratek čas. Kajti ni mogoče, da bi to bilo brez haska; navadijo si na ta način roko za pisanje, risanje deržati, urijo si misel in oči. Karkoli toraj jim tekne za šolo in za učenje, to naj se jim pripusti.
3) K temu še morajo starši v njih spodbujati zaupljivost in ljubezen do tistih, ki bodo njihovi preceptorji. To gre na raznovorstni način. Enkrat, da je on gospod stric, ujec, kum, sosed; naj se jim hvali njegova modrost in njegovo znanje, poleg tega njegova prijaznost in ljubezen do otrok: da je on imeniten
mož, da veliko zna, da je do otrok jako prijazen in dobrotljiv. Res je sicer, da ncktere tudi kaznuje, to pa samo tako, ki nočejo v bogati, ki so nemarni, uporni (ki so tudi vredni, da bi je vsaki kaznoval); vbojil ji vili in pridnih otrok da nikdar ne kaznuje; in k temu se, da vsakikrat vse pokaže, kakor se kaj ima pisati ali storiti itd. Take in enake reči naj se otrokom po otroškem razlagajo, in vsa boječnost in strah naj se jim odvzame, n. pr. tudi s prašaujem: Kaj ne, ti boš vbogal? Ce reče, da bode, reci: No, tedaj pa gotovo bode t,ebo g. učitelj imel rad itd. In da bi se otrok seznanil s svojim prihodnjim moj-strem, in da bi spoznal in prepričal se (ker otroci so do drugih nezaupljivi), da v resnici takošen je, more oče ali mati k učitelju otroka poslati; preceptor pa naj ž njim lepo spregovori, naj mu pokaže nekaj knjig, kar še nij videl, ali učilnih sredstev, godebuih orodij, karkoli bi dečka zanimalo; nekikrat naj mu tudi nekaj da, knjižico, tintnik, denar, cnker, sadje i k a j koli več. Da ne bi imel pri tem nekakšne škode, naj mu starši povernejo ali baš naprej pošljejo (ker to njihovemu otroku le koristi). Na ta način dobč otroci do šole in do učenja in do učitelja veselje in zaupanje; in tu je že skoro vse dobljeno. »Skola gotovo ne bode jim nič druzega, nego igra in bodo kar lepo napredovali.
4)	A ker vsaka modrost je od gospodina, in ker ž njim ostaja vekomaj (Sin 1, 1.). in ker je on vodnik modrosti in oskerbnik modrih, in ker mi smo v njegovih rokah, jezik naš in vsaka previdnost in znanje — (Mod. 7. 15.): spodobi sc in tudi je potrebno, da bi starši svoje otroke zopet Bogu darovali in prosili, da bi blagoslovil njihovo šolsko učenje, da bi ž njih napravil posode svoje milosti, in če mu ljubo, orožje svoje slave. —
Tako je Ana izločila svojega Samula knezu Eli z molitvami; tako David Salomona preroku Nathanu; tako jc storila mati M. Jana Husa, peljajoča ga v šolo, pokleknila je ž njim večkrat med potom na polji in molila Boga: in kakor je Bog njeno prošnjo uslišal, to ve cela cerkev. Kajti kako bi mogel Bog to od sebe odriniti, kar se njemu s takošuo serčno molitvijo daruje (najprej v telesu matere, potlej pri sv. kerstu in tukaj zopet)? kako ne bi sprijel takšnega svetega darovanja? To ni mogoče!
Zato naj molijo starši Boga, večnega gospoda, stvarnika, reditelja, varha vseli stvari; naj ujega prosijo za modrost svetega Duha, za strah božji za zasluženje našega rešitelja J. Kristusa, ki sam je jemal otroke na roke, ž njimi rad občeval in jc blagoslovljal; naj končajo molitev z „oče našem“.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih Šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliezka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Sredn ji vele.
II. Od Karola Velikega do križanskih vojsk.
(Dalje)
§ 9. K a r 1 o v e i (K a r o 1 i n g a r j i).
Nasledniki Karola Včlikega, Karlovci imenovani, so bili slabi vladarji. Karolov sin, Lj n do vi k pobožni, je bil sicer dober knez, pa je imel premalo moči, da bi vzderžaval veliko kraljestvo.
Ze v četertem Ictn svojega vladanja razdelil je svoje kraljestvo med svoje tri sinove, Lotarja, Pipina in Ljudovika! Ko je v drugem zakonu dobil še eetertega siua, Karola Plešea, botel je novo razdelitev početi, pa so se mu sinovi uperli. Pri Kol-marji v Alzaciji so pa njegove trupe ga zapustile in k sinovom prestopile, in Ljudovik je žalosti umeri. Po očetovi smerti so si sinovi stalno razdelili deržavo po pogodbi v Verdunu (843). Pipiu je bil že pred umeri, na to dobi L o tar s cesarskim naslovom vred srednje Frankovsko, obsegajočo pokrajine med Severnim in Srednjim morjem, Ljudovik, pridevkom Nemški, vslmduo Frankovsko, na desnem bregu Rene, kar je bilo podloga pozneji Nemčiji, in Karol P les ec je dobil zahodno Frankovsko, ali pozneje Francosko.
Toda ti bratje niso imeli sreče in blagoslova. Lotar je odložil krono in šel v samostan. Njegovi potomci so že 1. 875 pomerli in njegova dežela je pripadla nekoliko Nemčiji nekoliko Francoski.
Tudi v Nemčiji so Karolingarji z Ljudovikom Otrokom, (911) izmerli; na kar postane Nemčija volilna deržava.
Med vlado slabih Karolingarjev na Francoskem so Normani deželo pustošili. Ta narod je stanoval ob bregih Danskih, Švedskih in Norveških. Lep del severne Francoske so si bili pribojevali, še dandanes se imenuje Normandija. Zadnji Karlovec na Francoskem je bil Ljudovik Leni. Po njegovi smerti so izvolili lluga Kapeta, mogočnega pariškega grofa. On je ustanovil kraljevsko rodovino Kapctovcev (987).
§ 10. Henrik I., utemeljitelj mest.
Po smerti Karlovcev so izvolili na Nemškem za kralja Konrada, vojvode Frankskega. Umeri je pa ta že zasedem let. Na smertui postelji je priporočil za svojega naslednika lastnega sovražnika, vojvojde Henrika Saksonskega, spoznavši ga za najvrednejšega.
Ta čversti kralj je dobil tudi pridevek „Tičar“, ker je bil pervo vest o izvolitvi za kralja pri ptičjem lovu izvedel.
Henrik I. je bil moder in hraber knez, povzdignil je bil propadlo Nemčijo in branil deržavne meje proti napadom sovražnih sosedov. Zlasti bojcvalni Madžari so bili, ki so nemško cesarstvo večkrat pustošili.
Med devetletnim pomirjeni, ki ga je bil s tem sovražnikom sklenil, se je trudil deržavo dobro obraniti. Na njegovo prigovarjanje so si plcmeuituiki tcrde gradove zidali in pri turnirjih v boju vadili; terge in mesta je obdal z zidovjem, prekopi iu zaukazal, da se je vsak desti mož naselil v mestu, kjer sp se ob času vojske poljski sadeži shranjevali. Po preteklem pomirju napadli so Madžari Saksijo. Bili so pa pri Merzeburgu (933) popolnem pobiti, in dolgo se niso več upali v Nemčijo, g 11. Oton Veli ki.
Po Henrikovi smerti je zasedel njegov prestol sin Oton I, kronan po nadškofu Majnskemu v Porečnu (Ahen). Med obedom so pervi nemški knezi pervikrat tako imenovane najvišje službe opravljali,
Oton je krepko vladal, premagal svoje notranje in zunajnc sovražnike iu razsirjeval kerščanstvo. Prisilil je Dauce in Poljake, da so nemško gospodstvo pripozuali. Madžari so pa hujše nego prej v Bavarsko priderjevali. V svoji ošabnosti so govorili: Naši konji bodo reko in jezera popili, in ako se nebo ne podere ali zemlja ne pogrezne, ne more se nam nič hudega zgoditi. Priderli so bili že blizo Avgsburga, kar jih je bil Oton blizo mesta na polju Leli tako natolkel, da so niso več na Nemško upali (955). Zdaj je Vshoduo marko, katero je bil Karol Veliki ustanovil, pa Ljudovik Oton izgubil, zopet ustanovil, in podelil jo nekemu mejnemu grofu. Pod njegovim sinom Otonom II. je dobila to marko, ki se je začela Ostreich, Oesterreieh (Avstrija) zvati, frankovska rodovina Babeuberška (976). V tem času so se začeli Madžari ali Ogri pervikrat omiki približevati.
_ Vojvoda Gajza jo	prestopil h kerščanski veri, in njegov
sin Štefan Sveti, je	pa kerščanstvo zelo razširjeval.
Oton Veliki je bil tudi večkrat v Italiji, kjer je bila po odpovedi cesarja Lotarja velika zmešnjava; v Milanu je bil Oton z železno krono za kralja lombardijskega in v Kirnu za rimskega cesarja kronan.
Njegovi nasledniki Oton II, Oton III in Henrik II ali Sveti so imeli vedno boje z velikaši svoje deržave in upornimi Italijani. Z Henrikom Svetim je Saksonska cesarska hiša na Nemškem izmerla (1024).
§ 12. Henrik IV. in papež Gregor VII.
Po smerti zadnjega nemškega cesarja iz saksonske	hiše
je bil za kralja izvoljen	Konrad II, frankovski vojvoda.	On
je bil čverst vladar, ki je odpravljal posebno takratno pestno pravico ali pravico močnejšega in na perste stopal roparskim vitezom. Pridobil si je bil lepo burgundsko kraljestvo, ki je obsegalo Švicijo in južno Francosko, in gledal je na to, da bi cesarstvo svoji hiši pridobil.
Enako verlo je vladal njegov sin Henrik III, ki je bil jako bogaboječ in od ljudstva čislan. Z veliko odločnostjo sc je ravnal po očetovem načertu, da bi bila Nemčija dedna monarhija brez vsega upljiva od strani velikašev. Da bi se prepirov bolj obvaroval, vpeljal je tako imenovani „božji mir“, po katerem ne bi smel od srede do pondeljka, in tudi o svetih časih nobeden za orožje prijeti. Tudi v Italiji, kjer so bili trije papeži ob enem, naredil je mir s tem, da je vse tri odstavil in novega imenoval; s tem je postala volitev papeža od cesarja odvisna. Umeri je v najlepših moških letih; njegov sin Henrik IV. je bil takrat komaj šest let star. Nemški knezi so na to izrejo mladega kralja in vodstvo deržave njegovi materi Neži izročili. S tem vodstvom pa niso bili knezi zadovoljni, radi tega so komaj 16 let starega Henrika IV. na nemški tron posadili.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Ptuja 10. julija 1876. Naj danes (nekoliko pozno že) poročam, kaj se je 8. junija in 6. julija v našem zboru važnega dogodilo. Formalne introdukcije takrat odložim.
Gospod Robič, izvorsten in vnet raziskavec ptujskih dogodeb, to jo domače geografije nas jo v juniju v duhu vodil po Ptuju. Kazal nam jo poslopje in spominke, povedal čas in ime začetnikov, pa tudi porednih naslednikov do sedanjega dne. Kako bogat je vendar Ptuj v svoji zgodovini! Pa to le mi zdaj vemo, oni pa, ki v teh starodavnih poslopjih prebivajo dan za dnevom, mimo hodijo, — večjidel druzega nič no vedč, nego to, da je to njih lastnina — ali njihovo navadno obližje!
Kako imenitna omika je toraj v razpravi domovinske geografije za našo ljubo mladino!
Posnemajmo vorlcga učitelja g. Robiča in nabirajmo si tudi vsak za svoj kraj potrebno zgodovinsko materijo.
V seji 6. julija je imenovan kolega govoril o začotku in imenu Ptuja, o preseljevanju narodov itd. Prišel je tudi s pripovestnicami (sagen-kunde.)*)
Gospod Romič pa je v juniju razpravljal nadalje: „zodinjovanje na-ravskih moči", v čemer misli sam v tem listu pisati. Dovoljujem si pa dalje poročati, kako mično nas je 6. julija s fizikalnimi poskusi razveselje-
*) Pri veliki okrajni učiteljski skupščini meseca avgusta naj bi izvolil g. R. navzočim vse to v domači besedi povedati, da bodo večje vrednosti za učitolje.	Ured.
val. Razvijal jo z aparati mestno šole različne kiseline, potom eksperimentiral s kalijem, natrijem, s krede, z železnimi opilki in dr. — dokazal požar derv in gaza, kterega je v malem gazometru napravil. Občudovali smo konečno svitlobo goreče magnezije in več drugih fizikalnih poskusen]. Bog daj, da hi pri vseh eksperimentih — srečo imel!
V prihodnji seji 3. avgusta bodota zopet, imenovana občo spoštovana kolega svoje prodnašanje nadaljevala.
Gospod predsednik je obema gospodoma izrekel hvalo navzočih*)
Iz šmarskega okraja. (G »Učiteljskem društvu za slovenski Staj er.")**) Dovoli, da o priliki pregovorim nekoliko bosedi o našem (sl. st.) društvu. — Napredek društva jo odvisen od delovanja odborovega, a pri nas razun načelnika, odborniki ne storč skoraj nič, ***) še k sejam no pridejo. Temu no bo prej bolje, nogo takrat, kedar se odbor na drugi bolj praktičen način konstituira, kakor do zdaj. Jaz mislim tako:
Če se bodo odborniki še v prihodnjo volili iz vseh okr. slov. Štaj., naj predsednik sam ali pa s pomočjo odbornikov, s kojimi lahko v dotiko pride, manj važna vprašanja o društvu tako formulira, da ostali odborniki „pro“ ali „kontra“ pismeno glasujejo. Na podlagi pismenega glasovanja odbornikov naj se sestavi zapisnik, knji so pri odborovi soji odobri. Za važnejša vprašanja, ter za odobrenje zapisnikov naj se ob času obč. društv. zbora skliče odbor k seji. — Bolj praktičen način še bi bil pa ta. Odbor naj se voli iz učitoljev tistega okraja, v katerem je predsednik, in če t.am ni dosto, ali za odbor sposobnih društvenikov, volijo so iz bližnjih okrajev. Tudi v kterem drugem okraju, (Icoji mn za to najbolj sposobnih učiteljev), kakor je predsednik, sc lahko izberejo odborniki, a med temi mora biti podpredsednik. Za potovanje k odborovim sajam, naj se predsedniku da nagrada; če jo predsednik zaderžan, vodi sojo podpredsednik, knji je od predsednika inštruiran.
Preudari moje predloge, ter mi naznani, ali se vjemas z menoj. Pri prihodnjem zboru bodem to predloge društvu predlagal, če ti kaj boljšega ne vkroneš. *•***)
Slovstvo.
(Naznanilo.) Ker se je nekoliko (toda prav za prav le malo še) naročnikov za ..Učiteljski koledar za leto 1877“ oglasilo, zato smo so odločili izdati ga. Obsegal bode 1. navadni ,,kalendarium“; 2. lestvice o kolekih za pobotnice in druga pisma; 3. imenik slovenskih šol in učiteljev; 4. nekatera naznanila o šolskih rečeh; 5. čisti papir kot zabilježnica. Vezan bode terdno in okusno ter imel ob enem svinčnik. Stal bode 5(1 kr.; po pošti poslan 52 kr. Prosimo Vas, slovenski učitelji, da si ga naročite!	Odbor	„Učit. društva za slovenski Štajor“.
*) ltadi pomanjkanja prostora smo nekoliko okrajšati morali.
Uredništvo.
**) Iz prijateljskega pisma.
***) Tega mi no moremo	reči,	nekateri odborniki	jako	podpirajo
načelnika.	Ur.
****) Dobro, le pred občni	zbor	s takimi mislimi.	Ur.
(„Slomšekove pesmi“), urejene po g. M. Lendovšeku, kaplanu v Ptuji, izišle so zbrane v posebni knjigi, katorej je cena 90 kr. (vezana 1 gld.). Knjiga obsega 17 pol, ima na čelu 2 Šlomšekova predgovora, životopjsne čortice in bibliografijo Slomšekovih del in spisov. Dodana je tudi podoba tega najboljšega slovenskega škofa, izvrstnega pisatelja in imenitnega slovenskega pedagoga. Knjiga je lep spomin Slovencem na nepozabljivega domoljuba.
— Pri Karol Gerold-ovem sinu na Dunaju je izišla ravno kar Decker-jeva „Fizika in Kemija11 za narodne šole v slovenskem jeziku. Več o tej knjigi, katere bodo slovenski učitelji gotovo zopet veseli, spregovorimo prihodnjič.
— Ministerstvo je odobrilo „Nazorni nauk” za slovensko mladost, spisal J. Tomšič, v založbi pri Giontiniju v Ljubljani po 3 gld. BO kr. (terdno vezan). —
„Zomlja“, t. j. globus s slovensko terminologijo od J. Tomšiča. Dobiva se pri Giontiniju po 5 gld. 30 kr.
(Štajerske šolske postavo) bodo prav v kratkem izdala J. M. Pajkova tiskarna v Mariboru, na kar si dovoljujemo opozoriti naše sloven-sko-štajerskc učbejjo.
Šolske novice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) Te dni so se nekateri odborniki posvetovali o letošnjem občnem zboru. Prilični čas zanj bi bil samo 18. in 19. septembra, ako se skliče o šolskih počitnicah. Toda hitro potem jo 20. in 21. sept. zbor „Lehrerbunda“ v Colji, kar no ugaja vsem učiteljem, zlasti tistim ne, kateri bi se radi obeh zborov udeležili, a toliko časa (4—G dni) od doma izostati no morejo. Zato so se nekateri odborniki glede letošnjo skupščine v tem-lo zedinili: IG., 17. in
18.	avgusta imajo uičteiji ptujskega, rogaškega, ormužkega, ljutomerskega in gorenj o-radgonskega okraja uradno učiteljsko konferenco v Ptuji, kder bodo 80—90 učiteljev navzočih. Ako bi se zbor našega društva mesec dni kasneje tudi v Ptuj sklical, zanašati bi se morali ravno na te učitelje največ, da pridejo. Toda kor so bili pred mesec dni v Ptuji že, ker so takrat skozi 3 dni zborovali, ne bi so jim pozneje zopet ljubilo priti — in zbor bi bil slabo obiskovan. Tudi učiteljem drugih okrajev ne bi bilo morda jako prijetno, da bi hitro potem, ko šola mine, pa k zboru potovati morali. Razen tega imajo 18. in 19. septembra mestni ptujski učitelji ž> zopet šolo. Z ozirom na te okoliščine so sklonili ovi odborniki, da se na večer pred začetkom uradne učiteljsko konferenco skliče v Ptuj tudi občni zbor našega društva. Torej letos bodo občna skupščin a zvečer v t o r o k, 15, avgusta, na Marij i n praznik. Dnovni rod priobčimo prihodnjič. Učiteljem gor imenovanih okrajev bode torej prav lehko udeleževati se; pa tudi učiteljem drugih okrajev, daljnih in pa tudi bližnjih težko ne. Učitelji došli v torek v Ptuj, morejo sredo, že ob 4. ali pa ob 7. uri odpotovati z vlakom in ob 9. uri (gotovo pa ob 10. uri) so lohlco zopot, v šoli; pa ako hočejo ostati v sredo v Ptuju, morejo šolo od srede na četrtek preložiti (seveda s privoljenjem krajnega šolskega sveta). — Kot pravi ud jo k našemu društvu pristopil g. Jožo Močnik, učitelj Št. Jungerti pri Konjicah.
(Okrajna učiteljska konferenca v Ptuju.) Učitelji spodej imenovanih okrajev dobili so sledečo vabilo, katero si dovoljujemo priobčevati kar v nemškem jeziku. Okrajni šolski sveti nočejo še občevati v slovo n skem jeziku.
Die diesjabrigo gemeinsame Bezirkslehrerkonferonz fiir dio Schul-bezirko Pettau, Friedau, Rohitsch, Luttenborg und Ober-Radkersburg findet aiu 16., 17. und 18. Anglist 1. J. in Pettau im stiidt. Kasinosaalo statt, zu vveleher Sie unter Mittlieilung ilor nachstehenden Tageaordnung im Sinno des Erlassos dcs h. k. k, Landesschulrathes vom 17. September 1872, Zalil 5357, hiemit mit dem Beisatzo eingeladon wordon, dass dio Vorliandlungon prazise um 8. Ubr Vonriittag beginnen.
Tagesordnung s
1. Eioffnung dor Konferenz durcb den Horni Vorsitzenden, k. k. Bezirks-schulinspector Hafner; Ernennung desseu Stellvortrotors und Wabl ziveier Schriftfttbrer.
2. Mittheilungen des Vorsitzenden iibor die an den inspizirten Schulcn gemacliten Wahrnehmungon.
3. Mittheilungen herabgelangter Erliisso.
4. Wie soli dor Gesammtunterricht beschaffen sein, damit dorsclbe fiir’s Leben fruchtbringend werde ? Ref. Herr Oberleliror Rauschl in Friedau.
5. Wie soli dio Schuldisziplin gehandhabt vvorden? Erscbeinen Disziplinar-Vorsohriften fiir Volksscbulen angezeigt und im bejahendem Faile, welche? Ref. H. Lebrer Kocmut in Ilaidin.
6. Wie ist der Untorricht in dor geometriseben Formonlobro in Verbin-dung mit dem Zeicbnen zu ertheilen, damit das vorgoseliriebono Lchr-ziel erroicht averde? Ref. II. Oberlohrer Lapajne in Luttenborg. (Prak-tiseher Lehrversuch von H. Oberleliror Ferk in Pettau.)
7. Welclie Ilindernisse stebon der Durchfiibrung der achtjalirigon Schul-pflicluigkeit auf dem Lande entgegen und wio konnte diesein abgeholLn vvorden? Ref. II. Oberlehrer Možina in St. Marxen.
8. Auf wolclio Weiso soli der Lohror an soiner oigonen Fortbildung ar-boiten und inwioferno wird er bieboi durcb dio Bozirkslohrorbibliothek untersttitzt? Ref. Frl. Lohrerin Eckl in Luttenborg.
9 Wie sinil dio Lesestiicko in spracblichor Bozionung zu bebandoln, damit durcb diesolben dio schriftliebo Godankendarstollung gefordert werde? Ref. II. Lebrer Eršenjak in St. Peter bei Radkersburg. (Prakt. Lehrversuch von II. Oborlehror Ferk.)
10. Vorfiihrung des praktischon Lobrvcrfahrens im Turnon durch II. Lebrer Krajnc in Pettau.
11. In ivelcher Weise soli das Lesebucb als Grundlage fiir den Roaluntor-richt bentitzt werden? Ref. H. Lebrer Robič in Pettau.
12. Wie soli die liausbaltungskunde mit dem Unterricbte in den \veiblichen llandarbeiten in zivcckdienliche Verbindung gebracbt werdon? Ref. Frl. Schulz, eventuol Fr. Zurhaleg, Lohrevincn in Pettau.
13. Eino Lelirprobe aus dor Naturloliro vom Ausbilfslohror Romieh in 1’ottau.
14. Welchon Werth haben Wioderbolungon und	wann konnen	diose	ein-
tretcn? Ref. II. Lebrer Žihor in Wurmborg.
15. \Volcbe Lobrmittel kann sich der Lohror mit goringen Geldkosten selbst beschaffen? Ref. II. Oberlehrer Škrabi in III. Krcuz bei Sauerbrunn.
16. Welche intellektuolle, sozialo und moralische Eigenschafton soli der Lehrer besitzon, um in soiner Scbulo mit entsprecliondom	Erfolge	wir-
ken zu kiinnon? Ref. H. Reallebror Kryl in	Luttenborg.
17. Vortrag des I.ebrers Robič tibor Ileimatskunde mit Rlicksicht anl die Verhaltuisse eiues diesbezirkigen Scbulortes.
18. Gomoinschaftlicho Besicbtigung der Lehrmittelaustellung und des land-wirthschaftlichen Versuchs- ziigloich Schulgartons unter FUhrung des II. Lehrers Robič; Besneli des Kindergartons unter Flihruug des H. Ober-Iehrers H. Ferk.
19. Wahlen der standigen Ausschiisse und dor Bibliothekskommissionen; Reclienschaftsberichto und Autriigo dor letzteron.
20. Selbstiindigo Antrage.
Die Herren Referenten haben die Obliegenheit, sicli auf die ihnen iiber-tragonen Referate griindlich vorzubereiten, wobei bemerkt wird, dass sie ain Selil usse des Referates rJ'lui8en, boziehungsweise Antrage aufzustellen und dieaelben schrifilich an den Konferenzvorsitzenden zu iibergeban haben. Uebrigens wird es jedem zum Erscheinen verpfli chteten Konferenzinitgliede (mit Ausnahine der Referenten), einorseits zum Zweeke dor Fortbildung, anderseits, um sieb an den Dobatten mit entsprocbendem Erfolge betheiligen zu kdnnen, zur besonderen Pflielit *) geinacht, drei beliebigo Verhandlungs-gegenstiinde der Tagesordnung scltriftlich auszuarbeiten, und das Elaborat am ersten Konferenztago dem Konferenzvorsitzonden zu iiberreichcn. **) (Štajerska postava), po kateri se ustanovi deželni šolski fond in prenehajo okrajne šolske blagajnico, je poterjena od cesarja.
(Ljubljanske mestne deške šole) postanejo 5razredne, v kar je mestno svetovalstvo privolilo, a odbilo namero deželnega šolsk. sveta, po kateri naj tyi se razen te razširjitve še meščanska šola in še ena ljudska šola ustanovila.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Nadnčiteljska služba pri sv. Jurju na Ščavnici (okraj Gornja Radgona) s GOO gld. in stanov, do 14. avg. na kr. š. svet.
■ Na Kranjskem: Učitelja1 e službe v M engšu s GOO gld,, v Komendi s 450, v Zalogu s 400, na Breznici s 400, v Gorjah s 400, v Srednji vasi s 400 in stanov, (pri vseh), v Kam ni gorici s 450 in 80 gld. za stan. do 31. julija na kr. s. svet. Nadučiteljska služba v Postojni s 700 gld; učiteljske službe v Postojni (G00), v Senožečah (500), v Št. Petru (500), Št. Mihaelu (500), Košani (50Q), U belskem (500), Vrabčah (500), Podragi (400), Vremu (400), Temu (400) — vso s stanovanjem do 10. avg. na okr. š. sv v Postojni. Dve učiteljski službi v Borovnici in pri D. M. v Polji s 400 gld. do ‘20. avg. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Logatcu s 500 in stan. in 100 gld. (za orglanje) do
5.	avgusta
Na Koroškem (, Učiteljska služba v Grebi nji (3razr.) s 400 gld., učiteljska služba v Št. Mi h el u nad Pliberkom, učiteljska služba v Slov. Šmihelu s 430 gld. in stan., do konca avgusta na okrajni š. svet v Velikovcu. —
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. lteisinger, zač. učitelj pri sv. Andražu v Slov. goricah. G. Gabriel Javnik (od St. Martina pri \ urbergu) imenovan za podučitelja k Mariji v Puščavi; Karl Sket (iz Milrzzuschlaga), podučitelj na deški šoli v Mariboru; Karl Pozdevšok (iz Slivnice), podučitelj v Leitersberg-Karčovini; J. Živko (učit. kandidat) pod-učitelj v Št. Lorencu na kor. železnici.
Na Kranjskem: G. Alojz Račič, učitelj v Čatežu,
*) Vodno se nalagajo učiteljem novo dolžnosti in dajejo se jim celd nekakove naloge enako učencem. Ako bi gg. nadzorniki onim slabojim začasnim učiteljem in začasnim podučiteljem iz starejše sole, ki nimajo še druzega izpita, to spise tudi popravljali, potem bi imele te naloge nekaj pomena.	Ur.
**) Pričakujemo od slovenskih učiteljev, ki bodo pri tej skupščini navzoči, da bodo dali joj drug obraz, nego ga ima to vabilo, da bodo namreč govorili v onom jeziku, v katerem morajo v šoli govoriti, v katerem se tudi ložje izrazu j oj o, in kateroga jo nam slovenskim učiteljem bolj spoštovati, nogo ga c. kr. gosposko.	Ur.
Nr. 199.	TIeitel jska služba;	2-2
na enorazredni ljudski šoli v Remšniku z dohodki 3. razreda iu prostim stauovauiem se .azpisuje.
Prosilci, zmožni uemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje do.-tojuo dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke uajdalje do 1. avgusta t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu v R mšuiku.
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 19. junija 1876.
Porvosednik: Strobach.
Nr. 194.	Učiteljske službe.	2-2
V šolskem okraji Marnberškem se razpisujejo sledeče učiteljske službe:
a) učiteljska služba na enorazredni šoli v Brezji (Fresen) z dohodki IV. razreda iu prostim stanovanjem;
b) učiteljska služba na enorazredni šoli v Terbonji (Trofiu) z dohodki IV. razreda i prostim stanovanjem;
c) učiteljska služba na enorazredni soli v Soboti (Soboth) z dohodki III. razreda iu prostim stanovanjem;
d) učiteljska služba na trirazredni šoli v Ribnici (Reifuigg) z dohodki III. razreda; e) podučiteljska služba na trirazredni šoli v Ribnici (Reifuigg) z dohodki III. razreda.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke uajdalje do konca mesca julija t. 1. vposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svetovalstvu. Okrajni šolski svet Maruberški, 10. junija 1876.
Porvosednik: Strobach.
Nr. vm. Ueiteljnke službe. 2-2
V šolskem okraji Šoštanjskcm se razpisujejo sledeče učiteljsko službe:
a) učiteljska služba na enorazredni šoli pri sv. Janžu na Peči z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem;
b) učiteljska služba na enorazredni šoli v Šmartnem pri Paki (pri Sostanji) z dohodki IV. razreda iu prostim stanovanjem;
c) učiteljska služba na trirazredni šoli v Vclcnji (Wollau) z dohodki III. razreda;
d) podučiteljska služba na trirazredni šoli v Veleuji (Wollau) z dohodki 111. razreda.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do konca mesca julija t. 1. vposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svetovalstvu. Okrajni šolski svet Šoštanjski, dne 10. julija 1876.
Porvosednik: Strobach.
Nr. 154. Učiteljske?: nlii/be. 2-2
V šolskem okraji Slovenje-Graškem se razpisujejo sledeče učiteljske službe:
a) učiteljska siužba na enmazredni šoli pij sv. Janžu pii Spodnjem Drauberg-u z dohodki IV. razreda in p ost im stanovanjem.
b) Podučit«! jska služba na enmazredni šoli pri sv. Hi pri Tnrjaki z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem (ena soba).
Prosilci; zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajue šolske gosposke najdalje do konca mesca julija t. I. vposlati dotičnemti krajnemu šolskemu svetovalstvu. Okrajni šolski svet Slovetije-Graški, 10. junija 1876.
Porvosednik: Strobach.
Podučiteljska služba
je razpisana v Framu (Frauheim). Prosilci naj vložijo svoje prošnje do 15. avgusta t. 1.
Krajni šolski svet v Framu.
B)ranc 1 )i v jnlc,
1—2	načelnik.
Učiteljska služba
na enorazredni šoli v Svetini se služuino III. razreda in prostim stanovanjem sc razpisuje.
Pro.sitelji imajo svoje prošnje potom okrajne šolske oblasti do konca julija 1876 vposlati krajnemu šolskemu svetu v Sveti n i poleg Celja.
Okrajni šolski svet Celjski, 20. junija 1876.
Porvosednik: Haas m. p.
Učiteljska služba
na enorazreducj šoli v Gorici sč služnino 600 fl. se razpisuje do konca meseca julija tega leta.
Prositelji imajo svoje prošnje potem šolske gosposke vposlati do više navedenega obroka krajnemu šolskemu svetu na Gorici (Goriccn Post Rietz).
Okrajni šolski svet Gornjegradski 1. julija r870.
Pervosodnik: Haas 1. r.
Fo&učiteljska služba
na trirazrednici v Hrastniku z dohodki III. razreda, prostim stanovanjem, kurjavo in tiO ti. priboljška od občine, se razpisuje.
Prositelji imajo svoje prošnje potem šolsko oblasti oposlati do konca julija 1876 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Hrastniku.
Okrajni šolski svet Laškega terga 30. junija 1876.
Pervosednik:
Haas in. p.
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Stajer“:
Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, Četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2. — 2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
Janez Griontini	in Fr. Dnbois
v Ljubljani,	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih uredjene zemeljske krogle (globe), luno- in planetostroje najnižjih cen v slovenskem, hervatskem in serb-škem jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo. Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in franko po sil j a j o.
I^ellil in sina tergovina s papirjem v Pragi.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Ktajer.“
Za urodti. odgovoren llrag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.