— 100 - Novičar iz slovanskih krajev. Iz Dvora na Koroškem. L. Naši kmeti pravijo: „ako sneg dalej ko 17 tednov leži, slaba letina sledi" — in kakor se kaže, ti pregovor ne bo lažnik. Sneg imamo že 19 tednov, posebno ga pa u Rožju še toliko imajo, da pustnikovega praha ne bodo vidili. Veselo novico so nam ?5Novicea prinesle, da setve drugod prav dobro stoje. Ali žalibog! pri nas se tega hvaliti ne moremo "**). Sneg je nam padel na nezmerzlo po deževja zlo namočeno zemljo, mraz je celo zimo tako pripenjal, da je bilo kaj — še ti mesec smo ga po Reaum. gorkomeri 12 stopinj imeli. Njive in seuožeti so miši tako prerile, da je strah. Ker je sneg že od-kopnel, se od setev ne vidi nič druzega, kogolaperst, tako da že vsi mislijo, da bodo morali u ozimino jarco zavleči. Le skušnja, ki jo je Bercar u Poročah skusil, nas še enmalo tolaži. Odrezal je namreč z lopato od ene njive, na kterej ima rež vsejano in kjer ni bilo drujega viditi, ko golo perst, kos zemlje, in jo je u kuhinji pod pozad položil — in u nekih dneh so jele u zemlji skrite korenine prav gosto zeleneti; alj na polju dozdaj zelenega še ni viditi, Bčel je nam čez zimo toliko pomerlo, da jih je le malo ostalo, tako da moraš panj po 4—5 gold. plačati, in še te so tako gladovne, da bi dobro bilo, da bi ves čas s sterdnim piskrom pri njih stal. Sterd je po 30 kr. funt. 13. t. m. je bil kakor vsako leto u Ver bi živinski somenj; živine je bilo preveliko, alj nič kaj pridnega, večidel vse zgladovano, ker kmetom kerme po« manjkuje; kupca je bilo prav malo. Kakor se ob somnjih skoro večidel godi, je tudi letos nek Kostanjčan 155 gold. zgubil. Oznanilo se je to hitro na somnjišču z opominom, de kdor dnar najde, je prošen ga Verbenščemu županu izročiti, od kterega bo potem tudi naj dnino dobil. Vse je mislilo, da dnarja ne bo več na dan — alj že drugi den pride iz Hra-stovce pod Celovcem nek mladenč, in prinese zgubljeni denar, ki ga je njegova mati najdla , župan mladenča in pošteno mater lepo pohvali in mu 35 gold. najdnine odrajta, s ktero se je vesel k svojej materi u Hrasto-vic vernul. Iz Stajarskiga prinese „Volksboteu tole pove-stico , od ktere'pravi, da je gotova. Nek učitelj je namreč županijstvo prosil za pripomoč; na prošnjo mu žu-panija da sledeči odgovor: „Der Biedenstehler wirt ab-?5gewissen, jetoch um mit seiner Falimie nicht zu ver-„hunkern kan sich der Schulmeister um den Nach-3,wochdertinst und um die Dotenstehle hir bewerben, 55und unsere Frauen seind der meinug sein Weib kan „die Hevvame lernen und Ausiibeln, dan kan er schun „lewen". — Lepa tolažba v lepim jeziku! Iz Vinevasi na Dolenskim. Grozna nadloga je 17. t. m. zadela tudi Vi no vas Mihovske podfare (Mai-chau) per Novim mesiu. Okoli petih popoldne vstane silni požar, kteriga je močna burja le še spešila in tolikanj razpihala , de je v kratkim blizo 90 poslopij vpepelil. Strašno je bilo viditi, kako so nesrečni od vsih strani (večidel iz daljnih nogradov} domii perspevši ljutim enaki in neobčutljivi za prejete opeke v goreče poslopja segali, de bi le še kaj ognju oteli — ali prepozno! Ni se dalo druziga rešiti, kakor goveja živina, skorej vse drugo, kakor: drobnica, obleka, živež za ljudi in za živino, in kmetijsko orodje je oginj po- *) Tudi na Krajnskim ne. kjer je po silnim dežju zgodaj sneg; padel in obležal. Vred. končal. Še opoldne druziga dne je gorelo in žerjavica še sedmi dan po tem tlela, ker ni bilo vode in družin gasivnih priprav. Pravijo, de so otroci vžigavne klin-čke v senico zanesli in s tem 27 družin na beraško palico spravili. Ze pred ognjem jih je veči del zavolj slabih letin , povišanih davkov in torej pomnoženih dolgov revšina terla, le še beraške palice ni bilo pri hiši, ktero jim sedaj nemila osoda v roko sili, ker so le 4 zmed pogorolcov in še ti za prav malo zavarovani. Kam se hočejo tedej ubogi pogorelci, ki mile solze točijo, oberniti, ker niso beračiti vajeni? kje hočejo pomoči iskati? — Na vaše ljudomile serca, dragi rojaki! se obernejo, vas pohlevno blaziga daru poprosijo, kterim je Bog obilno blaga podaril. Usmilite se jih! usmilite se revežev brez strehe, brez obleke, brez živeža! Gotovo vam bo Bog vsak dar stoterno povernil *). Iz Ljubljane. Ravno je v g. Kleinmajerjevi in Bambergovi tiskarni prišel na svitlo 1. list nemškiga gojzdnarskiga časnika, kteriga g. H. Ullrich vreduje pod naslovam „Mittheilungen des Forstvereins der oster-reichischen Alpenlander". *) Vredništvo bo sprejemalo rado vsaki milodar in ga bo poslalo revežem. Vred.