J GLAS NARODA list slovenskih delavcev ▼ Ameriki, TELEFON: OOBTLANDT 2876 Entered ti Second Clan Matter, September 21, 190&nt the PootOffico at Hew York, N. Y, under Act of Congress of IfarchTlŠTO 11 in Strašen potres na Balkanu. * —__ materijalna škoda ogromna nad petdeset oseb usmrčenih Velikanska škoda je bila povzročena na Bolgarskem, Romunskem in v Jugoslaviji. — Poročila - iz vseh teh krajev niso še popolna. — Sunki v Peru so trajali več dni. SOFIJA, Bolgarska, 15. aprila. — Bolgarsko, južno Romunsko in iztočni del Jugoslavije je obiskal včeraj močan potres. Potres je imel svoje središču v južni Bolgarski, med Črnim morjem ter mestom Filipopel, a med vsemi je najbolj trpelo mesto Cirpan. Trideset oseb je bilo ubitih in na stotine poškodovanih v Cirpanu. Sedem jih je bilo ubitih v Bo-risovgradu in dva v Zagori. Neko poznejše poročilo iz Plovdiva pravi, da so bili tam štirje ubiti in da jih je bilo na ducate poškodovanih vsled poru-senja hiš in mošej.I; Le o enem delu prizadetega ozemlja se je čulo dosedaj ter je opaziti veliko vznemirjenje radi možne velike katastrofe. Skoda na lastnini je velikanska. V Cirpanu so bila vsa javna poslopja ali močno poškodovana ali pa porušena. Tamošnja železniška postaja je v razvalinah. Hiše in mošeje so se porušile v številnih vaseh in prav posebno škodo je bilo opaziti v vasi Lavor, ki se nahaja v pokrajini med Cirpa-nom in Borisovgradom. Iz Filipopela, zelo zaposlenega trgovskega središča, ki šteje 85,000 prebivalcev, so sporočili, da sta bili tam ubiti dve osebi, ko se je porušila neka mošeja. Mesto, ki je bilo starodavno glavno mesto Tracije, je bilo skoro popolnoma uničeno od potresa leta 1918. Včerajšnji sunek je bil najmočnejši kar so jih občutili tukaj v zadnji polovici stoletja. BEOGRAD, Jugoslavija, 1 5. aprila. — Močne potresne sunke so občutili včeraj zjutraj po vsej Slavoniji. Najbolj močan je trajal šest minut in pol. Občutili so ga v Beogradu, a niso sporočili o nikaki materijalni škodi. BUKAREŠTA, Romunska, I 5. aprila. — Tri mi- propadanje italije v gospodarskem oziru Posebni poročevalec Worlda izjavlja, da so italijanske industrije močno prizadete vsled zunanjega tekmovanja. — Trpki boj z unijami. — Nazadovanje rojstev vznemirja fašiste. NIČA, Francija, 14. aprila. "(Poroča John Lucas). — Industrijalni položaj v Italiji obljublja zanimive razvoje v kratkem času. Boji med fašisti, ki načelu je jo delavskim unijam in fašisti na čelu delodajalskih federacij so sedaj prav tako trpki kot so bili prepiri med delodajalci in socialističnimi unijami v deregeneriranih dneh demo-libera-lizmsu Mu-s solini je zatrl po&kuse. da se skrči še nadalje meade. Noben delodajalec ne more .skrčiti mezd za več kot dvajset odstotkov od pristojbin za leto 1925. Mornarska," unija je izvojevala bitko z lastniki ladij. in nietalurjrične unije vo-jnjejo sedaj svojo bitko. To dokazuje, da priznava Mussolinf. da nisi patdli življenski stroški z dviganjem vrednosti lire in da še vedno simpatizira z delavskimi masami, kar je podedoval iz dni, ko je bil urednik .soeijalističnejra lista. Trditev lastnikov ladij, da imajo trte čase. je deloma potrjena vsled "dejstva, da je nekoč bogata črta Transatlantrea Italiana prodala večino svojefja brodovja ne- 'j ki japonski tvrdki. da poplača nuj- . ne dolgove. Tri nadaljne italijanske črte. ki vozijo med Hamburgom, Antwerpenom. Rotterdamr>m j1 in Bližnjim iztokom, so bile pokup- ■ ljene od nemških rivailk. Delničar- j ji nekoč cvetoče nadaljne italijan- , ske črte. Lloyd Mediterraneo, so -imeli istotako skrčent svoje delni-1• ce od tisoč lir na 300. Xa zadnjem'j zborovanju delničarjev je objavil t predsednik, da sta odprti le dve . poti, — likvidacija ali bankerot. Sistem plačevanja -s čeki, k^ je . bil uveden v tvornicah, da odpo- , more pomanjkanju papirnatega d°- j narja, je povzročil dosti ne za do- ] voijstra. i Ideja je bila razširjena na pro- ] dajalne. .kjer kupujejo delavci ži- f vila. Mož j o pa so se pritoževali, da t morajo tratiti .svoj prosti čas v i bankah; kasirji so godrnjali, ker 1 so morali izstavljati na tisoče ee- ] kov in prodajalci jih niso hoteli sprejeti. Vsled tega je bila ta ideja obpuščena v večini prodajalcu in tvornic. Poprej omenjene komplikacije so na najbolj nedosleden način o-brnile* jezo industrijalcev proti ] ameriškim izvedencem, katere so ] poslali ameriški posojevalci denar- -ja. Ker .si kapitani industrije ue 1 drznejo stresati svoje jeze na Mus-solinija. doiže sedaj enostavno Anierikance. Resno «o vznemirjeni nad ameriško konkurenco. Čeprav so ameriške mezde višje, porazi veudar ameriško blago italijansko na zunanjih trgih, ker je cenejše. Upa pa se. da bo vladno pospeševanje gradilue industrije pomagalo kovinskim industrijam, ker se je zopet uveljavilo odpravljeno liberalno postavo, da se oprosti novo zgrajene hiše davkov za dobo 25 let. Avtomobilska industrija je oči-vidno obsojena na isto usodo kot liokoč cvetoča filmska industrija. žen od puli a »kozi okuo drugega nadstropja. Pozvali srno ga. naj se spusti ter ga njali. Bil je le lahno poškodovan. — Posrečilo se nam je rešiti štiri nadaljne može. a nato ntemo mogli storiti ničesar več ter čakali, da je požarna hramba pogasila ogenj. ki je skozi številna leta obvladala trg. Kot gradile i italijanskih kar, ne .more tudi filmska industrija tekmovati z ameriškim izdelkom. Italijanska avtomobilska trgovina je odvisna skoro izključno od ekspertov. Domači trg je tako majhen, da ne more absorbirati niti četrtine svoje produkcije. Tako v tej kot v oni drugi industriji so delodajalci naprosili za skrčenje mezd pod! dvajsetimi odstotki, a so zadeli na odločo zanikanje Musso-linija. — Sedaj je vrsta na vas. da napravite žrtvi-. — je rekel nekemu notoričnenm bogatemu možu. — Skrčite vaše predsedniške mezde. — je svetovol nekemu -drugemu. Isto povest o krizi pripovedujejo v vseh volnenih industrijah, kajti splošno zborovanje izdelovalcev je izjavilo, da je trs: na Bližnjem iztoku popolnoma izginil, da je bil ubit od francoske in nemške kom-peticij in da postaja domači trg vedno manjši. Izdelovalci se tudi pritožujejo nad visoko ceno električne sile. kar je bila posledica ameriške kontrole. Tudi uvažanje bombaža pada neprestano in naraslo je le importi-ranje pšenice. To je bilo pripsova-ti slabemu domačemu pridelku, ki je znašal pet .milijonov kvinta-lov manj kot leta 1926. Do konca leta 1927 se je uvedlo v Italijo za sedem milijonov dolarjev vrednosti pšenice, proti petim milijonom in pol v prejšnjem letu. To pa ne bo spravilo dežele do pridelka tekočega leta. Aeropl&nski eksport narašča. WASHINGTON. D. C:. 15. apr. Pet in osemdeset oistotkov znaša povečanje v izvozu ameriških aero-planov. strojev in posameznih delov tekom preteklega leta, je sporočil trgovski department. nemška avijatika bosta nadaljevala s poletom Nemški aeroplan Bremen je prvi preletel Atlantik od iztoka proti zapadu. — Pristal je na obali La-boradorja ter je precej poškodovan. — Nadaljn /: polet proti New Yorku bo mogoč šele v par dneh. Poročilo, ki je dospelo v New York v soboto malo pred opoldne, pravi, da ne bo mogel aeroplan Bremen odleteti naprej pred potekom par dni, ker so bile poškodbe pri pristanju večje kot se je izprva domnevalo. nute trajajoč potres se je pojavil včeraj malo pred opoldne. Zibajoča se poslopja so pognala prebivalstvo na ceste, a poročalo se ni o nikaki večji škodi. UMA, Peru, 15. aprila. — Poročila, ki so prišla iz departmenta Arequipa v južnem Peru, javljajo, da je izgubilo življenje deset oseb v seriji potresnih sunkov, ki so stresali okraj tekom zadnjih par dni. Potresni sunki so se pričeli 9. aprila ter se vršili naprej spazmodično do včeraj, a novice o potresu s*o prišle šele včeraj. CARIGRAD, Turčija, 15. aprila. — Majhen potresni sunek so občutili včeraj zjutraj malo po enajsti uri. eksplozija v plesni dvorani Eksplozija v plesni dvorani je ubila 38 ljudi in jih ranila 20. — Reševalno delo je bilo blokirano. WEST PLAINS, Mo.. 13. aprilu. Osem m trideset ljudi je bilo nbi-tih in dvHj^et poškodovanih v neki eksploziji, ki je dt-molirala plrs-no s <*o vsi trije pogumni letalci zdravi. <",.-prav je bil njih paeroplan Bremen pri pristanju poškodovan na pro-poletju in poj stavku za Wolesa. — Greenly otr*k mili .sedaj letalcem gostoljubnost. Otok -e nahaja v morski ožini Belle Island t.-r pripada canadski provinci Quebec. Po najbolj težkem boju s težkimi nasprotnimi vetrovi in metri.., ki se je pojavila kma'it po odh-m z Irske, je pristal aeroplan nekako 1D77 milj od svojega cilja. Mitrhel j polja, kjer je čakalo ob dot.ičnem j »'asu na tisoče ljudi na njih pri-jhod. Aeroplanu je pristal /t. inalo ;po dvanajsti uri v petek. Poročilo o tem pa je dospelo šele po urah na uho sveta, ker je otok zelo o-| samljen in ker je Bremem pri.stal j več milj od najbližje radijske ]■<>-jstaje. Letalci sc premerili 21 2;» milj v 34 urah in 32 minutah ter pristali šele potem, ko jim je pričelo zmanjkovati kuriva. K^r se Jsmatra za nemogoče, la bi pristali j na le približno eno kvadratno miljo velikem otoku, se domneva, da Iso se spustili .na led. Čeprav so pristali letalci že o-poldne. je prišlo prvo sporočilo šele po šesti uri zvečer v Point Amour, najbližjo radijsko postajo, ki je oddaljedna 20 miij od Greenly otoka. Teh dvajset milj je i bilo treba prekoračiti peš ali pa s j psi. | A. Schroeder, generalni potr.i^ki j agent Severonemsk^cra. Lloyvia. jei j dobil naslednjo brzojnvkT o«l ba-jrona Huencfelda : — Pristali na oioku Greyly v morski ožini Belle I>!e. To je bilo potrebno vsletl pomanjkanja kuriva. viharjev, nasprotnih vetrov in megle. Prosim. obvestite časopisje. Lindbergh smatra polet Bremena kot pomoč za avijatiko. "WilliAMS. Arizona. 15. apr. — Polkovnik Charles Lindbergh, ki je izvedel skozi Ass. Press za u-spešni polet Bremena, je bil skrajno vzradošČen. — Polet bo zelo pomagal avi.ia-tiki. iker bo utrdil zaupanj^ javnosti v letanje. — je rekel. Japonca po.tujeta krog sveta. VICTORIA. 1». C.. \\ aprila. — ToK-iro Araki. ki se je odpeljal :z •Taponske dne 3. aprila na tekmovalnem potovanju la-^g -veta. bo dospel jutri v Vancouver. X anj Vvo čakal aerobian zračne pošte Združen:h držav, tla era odvede v Seattle, kjier bo pripravljen nadaljni aeroplan. da ga odvede ^ York. Arafci rprizarja s svojim rojakom Mafsui tekmovaljto potovanje krog sveta. Madsupi je odpotovali istega kjne proti zapadu izzivalen belg. princ Belgijski princ je izzval katoliško cerkev in družine ter se poročil z ameriško deklico. L.OXDOX, Anglija, 15. aprila. — Princ Cliao-les Filip, vojvoda de Nemours, nečak belgijskega kralja Alberta, je izzval svojo cerkev ter svojo družino v Parizu ter se poročil z Miss Margareto Carrington Watson iz Washington. T). C. v Heirietta Street registracijskem uradu. Ta poroka je bila določena šele pretekli četrtek, kajti na ta dan je morala biti v zadnjem trenutku preložena cerkvena poroka, ki bi se morala vršiti tukaj v ne.ki katoliški cerlrvi. deloma radi opozicije njegovo družine, deloma pa radi-tega. ker ni bilo mogoče dobiti di-spenza, ki je potreben, če se hoče kak katolik poročiti s protesta.l-lovko. Miss Watson je dospela v registracijski urad včeraj ravno pred opoldne, z nekim uradnikom ameriškega konzulata. Malo pozneje se je pripeljal princ s svojimi pričami. Cerimonija se je za vršila ob poleni. Po cerimoniji sta zapustila oba! urad ločeno. j Nevesta je nosila modro obleko, temnomodro suknjo in tesan Bang-J kok slamnik. j TiOXDOX. Anglija. 15. upr. —\ Princ Charles Filip je popolnoma , omalovaževal ž«!je svoje družine. ' ko . da. družina je izbrala za! mene ženo pred več leti. — je rekel. — a na stari, stari način. — a j: z vsem dolžnim rešpektom do one S mlade dame. sem bil jaz popolnoma drugačnih nazorov. Princ se sestal z Mi>s Watson pred štirimi leti v Parim. Ameri-!-»ka deklica je bila za eno uro pre-j kasna in to je vzbudilo njegovo pozornost, kajti čudil se je, kakšne vrste mora biti deklica, ki si drz-no priti eno uro prepozno. Ko se je Miss Watson prikazala, je bil princ očaran od njene osebnosti in se- . dela sta drug poleg dirugega pri mizi. . — Naslednji dan sva bila i>ovabljena na čaj k nekemu prijatelju ta en teden pozneje sva bila že zaročena. — je dostavil. — To je bita velika tajnost, a polagoma so izvedeli i.anjo moji staro&i. ki so takoj nasprotovali tej zvezi, v glav-,: nem radi moje starostu Prsne je pozneje pogosto videl j Miss Watson v New Yorku. Pari-| m in Londonu. Iiski tank. o katerem so sprva domnevali, da je eksplodiral, ko našli nepoškodovan. Dve poslepji. nahajajoči se poleg garaže in plesne dvorane, sta bili istotako uničeni. Ceni se. »da znaša škoda več kot $150.000. — To je bil najbolj pretresljivi prizor celega mojega življenja. — je rekel W. Evans, čikaški potujoči prodajalec, tki je bi) priča tragedije. — Kriki žrtev, pokopanih ]wd žareč-i mi razvalinami, bodo o-stali v mojem spominu.,dokler bom živel. — Niti najmanjše prilike niso imeli. Sprednji dol poslopja je bil porušeu* od eksplozije in gorenje nadstropje se je .sesulo. Plesalci so počepali v groreeo peč. iz katere ni bilo nobene rešitve. J? i^eseo-alnim delom ni bi lo mogoče nadaljevati. — Viseč z električnih žic se je nahajal tam neki moški Bil je vr- drznima letalcema na Cast Znana francoska avijati-ka Castes in Lebrix sta bila navdušeno pozdravljena v Parizu, po zaključku svojega 35,000 milj dolgega poleta. — Slavnosti na letalnem polju Le Bourget. PARIZ. Francija. 15. aprila. _ Francoska avijatika Diendqiine Costes in Joseph Lebrix sta bila sprejeta kot zmagujoča junaka, ko sta do^pnla včeraj popoldne na I.e Boureret letalno polje, po zaključe-nju zadnjega oldolka sedmih tisoč milj na poletu krog svet# Domišljija celega francoskega naroda je bila podžgana v-vied bliskovitega zadnjega poleta iz Tokio, .kajti oba letalca sta premerila pot med japonskim in francoskim glavnim mestom v -enem tednu. Dež je nekoliko pokvaril ^rojem, a kabinetni ministri so se mešali med ljudske množice, ki so tičale v zmehčan i h tleh. ko sta splezala avijatika iz stroija ter bila v avtomobilu odvedena v Periz, kjer se jima je priredilo navdušen sprejem. Po vožnji f-kozi mesto med dvema gostima vrstama divje nazdrav-ljajočih ljudi, sta se odpeljala naj-prvo v finančno ministrstvo, kjer jima je ministrski predsednik Po incare osebno čestital ter rekel, da je Francija ponosna na. oba. Nato pa sta odšla v Claridge hotel, kjer se jima je priredilo stanovanja. "Kljub presenetljivemu petova-nju nista izgledala oba pilota prav nič utrujena. — Spala sva komaj deset ur izza časa. ko sva zapustila Tokio, — sta rekla. Agitirajte za "Glas Narodii", nmj-večji slovenkkt dnevnik t Amerik« Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki ee po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno me, ako bosta vpoAtevali našo sa-nesljivo ter točno postrežbo. _ Dinarji Lir«, PODATKI Din. 1000........ . $ 18.40 Lir 100 ............. $ 5 90 Pristojbina za izpla I Din. 2,600 .........$ 45.75 Lir 200 ............. «11.60 «la amerišldh dolar v .........* * jev v Jugoslaviji m Din. 5,000 ..........% 91.00 Lir 300 ............. $16.95 ItaIijl kaIior ^ sledi: za $2.», ali D«. 10,000 ..........$181.00 Lir 600 ............. $27.7» I manji znesek <5 een. I ......... «200.00 V 1000 .............KU0 od rsakefa dolarja. Nakazila po brzojavnem pismu iziršnjemo v najkrajšem Času ter ni* Za STOte P° P1" ' unamo a stroške~~>d0gOT0ri1- SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street, mone: oobtlandt 4oar New York, N, Y. TELEFON: COBTLANDT 287a VQLUME XXXVL — LETNIK XXXVI NO. 89. ŠTEV. 89. lioveniki dnaraikl It Združenih državah | n Velja za vse leto - . . $6.00 I Za pol le t.....$3.00 g Zrn New \ orle celo loto - $7.00 IJj | Za inozemstvo celo leto $7.00 H !j Tac largest Slovenian j the United States. a Issued every day except Sundays L !and legal Holidays. 75,000 Readers. IL ., lea »■——i ■ i—''i' GLAS NARODA (MLOVMNM DAILY J *mdč SataMT, president. Owned and Published bp PUBLISHING COMFAfiX (4, Corporation) Dopis. Jugoslavia irredenta Lonia Benedik, IrMiirr. 99 CortUndt St., Borough of Manhattan, "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Everjf Day Except Sundays and Holidays. Za celv loto valja Ust ca Ameriko in Kanado ____,____$6.00 Za pol Uta_____$3.00 Za četri lata_______$1*0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'QUis Naroda" izhaja vsaki dan tevzemii nedelj in praznikom. Dopisi Dre« podpisa in oeebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kor, prosimo, da m nam tndi prejtojo bivaliiče Tismapi, da hitreje najdemo ns&Iovnika.__ "GLAS NARODA", 82 CortUndt Street, New York, N. T. Telephones Cortlandt 2876. Peter Zgaga STARA RESNICA Ugleden newvorski dnevnik "World" je poslal v Italijo svojega poročevalca Johna Lueasa. Lucas se je mudil vec mesecev v Italiji in natančno opazoval tauiošnje razmere. Iz Italije ni mogel poročati, kajti njegova resnična poročila bi na meji koiifiscirali. V slcdtega je odšel v Francijo in odtam pošilja svojemu litstu dragocene informacije o notranjem položaju v M ussolinijevem kraljestvu. V današnji številki smo objavili eno njegovih poročil, /i'Io je pa zanimiv naslednji odstavek, ki je bil pred enim ledno m objavljen v "WorkhT* ter se tiče razmerja med Jugoslavijo in Italijo. *'Pogodba, ki jo je sklenila Italija z Albanijo." pravi poročevalec, *'je povzročila v Jugoslaviji veliko vznemirjenje. Ta pogodba je bila nepotrebna, kajti neodvisnost Albanije je zajamčena s tiransko pogodbo, ktero so podpisale Italija, Francija, Velika Britanija in Japonska. Tiranska pogodba dovoljuje Italiji pravico intervencije \ tej mali, ubožni in zaenkrat malo važni albanski državi. Najnovejša pogodba je pa napravila Albanijo za popolno vazalko Italije, že vsaj za prihodnjih dvajset let. rA njo ji- dobila Italija teritorij, kjer bi lahko koncentrirala svoje čete za vojno proti Jugoslaviji. ' Kakšno mnenje prevladuje pravzaprav v Italiji, je težko reči, kajti do izraza pride le fašistično, dočim morajo v>i. ki so nasprotnega mnenja, molčati, če hočejo o-hraihti zdravo kožo. Kljub temu se mi je pa posrečilo izvedeti, da .so oni, ki na tihem ne soglašajo z Mussolini jem, merjeni, da bo dovedla italijansko-albanska pogodba do vojne. Drugi so zopet prepričani, da Mussolini predobro ve, kako daleč sme iti ter da je preveč pameten, da 1 i ri/kiral vojno, ki bi ogrozila njego\ lastni obstoj. "Italija ji danes namreč le ha videz fašistična. Res so vsepovsod črne srajce, toda pomisliti je treba, da pod vsako črno srajco ne bije fašistično srce. Nevarno bi bilo opremiti milijone in milijone mož z orožjem, ki bi te, k j bi bili enkrat obroženi, ne pokorili Mussolinijevi komandi. "In še nekaj drugega je treba pomisliti, -lugosla-•\ija je država posebne vrste. Anglež in Francoz sta premišljena ter ne bosta slepo zdrvela v vojno nevarnost. Vse, kar je v njuni moči, bi prej poskusila, preduo bi se <-dločila za vojno. Angleži in Francozi so se v letih od letih od 1914 do 1918 naučili sovražiti v jno, ker so prestali preveč vojnih gTozot. "Povsem drugače je pa s Srbi. Ilrvati in Slovenci. Jugoslavija je dosti manjša kot Italija. Prebivalcev mri nekaj nad dvanajst milijonov, dočim jih ima Italija nad štirideset milijonov. '"Dasi je svetovna vojna uničila evet jugoslovanskega moštva in so vojni sledeče epidemije zahtevale na stetisoče žrtev, so Jugoslovani telesno bolj utrjeni k )t Italijani, so dosti boljši vojaki kot Italijani in so dosti Iniij navdušeni za boj. Italijan ni bil še nikdar kos jugoslovanskemu vojaku in mu najbrž tudi nikdar ne bo. ' Italijani be tolažijo z mislijo, da se Jugoslovani sovražijo med seboj in da bi imeli v slučaju vojue lahek posel:, ker bi se borili z zdvojenim narodom. Jaz poznam ti ngoslovane in laliko rečeni, da jih je Mussolini jeva politika bolj združila in bolj strnila njih vrste kot bi mogK to storiti petdeset let napornega pametnega notranjepolitičnega dela. *' I''ff-l-l SI i 1 "V beograjskem parlamentu se vrše ostre debate, ki dosežejo včasih višek smešil ost i, jugoslovanske stranke se sovražijo med seboj, kakorhitro se pa pojavi vpra-&aige vojne z Italijo, predstavlja vsa Jugoslavija močno, jnei^idruano in edinstveno fronto." India no la, Pa. Veiu, da mi je potekla naročni-,na za Glas Naroda, pa jaz je za-j enkrat aie morem obnoviti, ker sem i na stavki že eno leto. Dela se ne 'dobi tukaj nikjer. Kar sem imel prihranjenega, mi j« pošlo, poseb iio. ker imam družino. Živimo v barakah že 4 meseee. Podpore ne dobimo veliko, zatoraj mi je nemogoče obnoviti naročnino, na list, ukora vno ga rad čitam. Prosim vas, aJco bi bili tako dobri, da bi mi lista ue ustavili. Kadar se razmere izboljšajo, bom vse poravnal. Y večjih naselbinah nabira jo darove za stavkarje. pa tukaj dose-daj nismo še nič dobiti, akoravno smo že vsr izčrpani, posebno otroci, ker nimajo zadosti hrane in obleke. Vas pozdravljam John Ferjan. JETNIŠNICE NA PRODAJ Iz Anglije prihaja vest, da je število zločinov tako padlo, da s«' kriminalisti boje za svoj oKstoj. Država daje na prodaj nič manj nego 20 svojih jetnišnini! Angleški listi prinašajo takele oglase: "Velika; dobro zidana jet-iršniea, kompletna z vešali in u-pravnimi poslopji na prodaj." Z vešali seveda večina ljudi ue ve kaj pametnega storiti, drugače pn ue manjka kupcev za jetuišni-ee. le prepoceui bi radi kupili. Tako si je hotel nekdo breeousko jetnišnieo preurediti v letovišče. Zgradba ima krasno lego v \Va Hiški h gorah in zrak je zunaj celic izvrsten. Toda ponudil je le 4000 funtov, kar je država dostojanstveno odklonila. Zelo poceni je šla jetnišnica v Stomowa.vu na Ilebridih — nekdo jo je kupil za 25 funtov. Zato je pa kaznilnica v New Castle vrgla svojih 133.000 funtov. Našla dragoceno o vratno verižico. BOSTON, Mass.. 15. aprila. — Biserni ovratni .nakit z *emantno zapono. katerega je izgub"'a neka ženska ter prijavila izgubo policiji, je bil vrnjen lastnici včeraj. Izjavila je. da je vreden $31.000. Na-kit je našla Miss Ethel Wal-kar iz Scmerville ter ga odnesla ni©v. Ker pa ni spoznala vrednosti nakita, ni storila nika.kih korakov, da ga vrne (lastniku. Ko je čitala v listih o Izgubi dotične ženske, je vrnila okrasek. Dobila je $1500 nagrade. K razpravi zaradi pomazanih Mus-tolinijevih glav. Poroeano je bilo o obsodbi treh fantov iz Idrskega .na obtožbo, da so (pomagali s kravjim blalom po hišah naslikane Mussclini jeve glave. Štirje so brli oproščeni. Obtoženi Rurineie je goriškim sodnikom pripovedoval, (kako so ga o-rožniki pretepli po glavi in «ra prisilili. da jo izjavil, kar so oni hoteli. Reči je moral "da" na vsa vpra-Sanja, "ker so mu grozili. ovedal. da je - zaprl obtožence, ker -so bili čez deseto uro na vasi. Predsednik razprave je rekel, 'la ne ve. zakaj so obtoženi -Termol. Volarie. Uršič in Pajntar. sumi samo Gabrščeka in Kuriučiča ter Vršiča radi tega. ker je bežal pred orožniki. 1'ršič pravi, da ni bežal pre:F nikomur. Branite!j dr. Pagli-la zatrdi, da bi se on ne zavzel za obtožence, če bi bil prepričan. da so krivi. On je fašist, ki svojo idejo vedno častno zastopa. Državni pravdnik Gaspari se je spomnil dogodka leta 1915 v IdiNkem ob priliki nekega boja mod Avstrijci in Italijani. Po nalogu višjega itali-! janskega častnika je bilo takrat ustreljenih več rdrskih domačinov, ki -so bili osumljeni izdajstva v ko-i rist Avstrijcem. To pove za kvalifikacijo vasice Idrnko. Orožniški poročnik iz Tolmina je izjavil, da je TuJrsko vos. ki goji sovraštvo do ftaiij*. Brati * obsodbi je vložen Babilon. "Piccolo" .se je vstraail pred kaosom, ki se kaže z izpreminjeva-jujem priimkov. Zakonski predpisi določajo, da se morajo vse izpre-lneinbe priimkov izvesti v anagra-frenih uradih. v zemljiških knjigah. v .poštnih registrih, v šolah, v j davčnih, poštnih uradih itd. Ako se to ne zarodi sproti in točno. postanejo tekom par let po vseh teh registrih in knjigah kolobocijc uaj-dalekosežnejšega pomena... stolp babilonski se bliža, | List meni. da bi ne bilo napačno. če bi stal poleg očiščenega priimka nekaj časa še stari barbarski priimek da st» prepreči zmešnjave. katerih je že sedag )»reveč. Tako je na primer en Kovačič pretvori svoj priimek v Covefli. drugi v Covacci. tretji pa j<> jiostal Fab-b ret to. Trije bratje pa s- vsak drugače piše! Zakon govori o povrnitvi priimkov družin v italijansko obliko, fašistični jurist i pa kar gonijo ljudi skupaj in potvarjajo posameznikom ipriimke poljubno, ne misleč na posledice. Tu H posamezne pokrajine -preoblikujejo priimki po svoje in takf> dobijo trije bratje eden v Gorici, drugi v Tr^ln. tretji v Puli vsak drugačen priimek. To jeiprava zmešnjava, kakršna je mogoča le sredi fašističnih brez-glnveev. "Piccolo" zahteva enoinust v "reformi priimkov", ali ta je že pogažena in tako bodo čez nekaj left težave pri določanju identitete in sorc-dsrva,! Marši k'lo se bo o-brisal za de-Jščino in marsikdo si bo lahko prisleparil premoženjo ist©priimka, s katerim ni nič v žlahtii. Italijanizacija priimkov je združena tudi s stroški, ki bi se dali bolje uporabiti v gospodarske s vrhe v deželi. Saj ni s-kero nihče želel izpremembe svojega jjriimka ! Komur pa baš ni všeč. se lahko po-•luži starega italijanskega zakonika o izpi-emembi priimkov. Novi zakon vodi po izjavi samega "Piceola" v Babilon in pa v nepotrebno razmetavanje denarja. Italijanska nasilja v Zadru. Kakor v vseh ostalih novih italijanskih provincijah, je tudii v za-drski vse naše narodno življenje že popolnoma zadušeno. Šole italijanske. "drugorodna" mladina v "balilah" in fašističnih "avanguar-distih". vsa naša narodna društva zatrta, naš jezik popolnoma izključen .iz javnosti. Stvar gre celo tako daleč, da se fašističnemu pritisku me morejo upirati niti jugoslovanski državljani. Vsak naš tr-j govee .in obrtnik mora biti vpisan v fašističiki sin likat ali federacijo, ali pa mora vsaij plačevati svojo prispevke. Da se nihče ne more odtegniti raznim "prostovoljnim" dajatvam, ki jih fašizem nalaga od časa do časa. je. umljivo samo ,po sebi. Napisi na trgovinah in obratih morajo biti izključno italijanski. Za vsako fašistično svečanost. ki jih ni malo. je treba iz-vesilri italijanske- zastavo, pa naj je obratovale« italijanski ali pa ju-gosJlovanski državljan. V ostalem ]>a so italijanske oblasti postavile med naše ljudi prarvcati kitajski zid. ki naj strogo loči jugoslovanske državljane od italijanskih. Pred kratkim je jug. konzulat v Zadru ©tvoril "Jugoslovansko Čitalnico". ikjer morejo naši ljudje črtati svoje liste. Toda to velja samo za jugoslovanske državljane. •Tug. Ijmlem. ki so italijanski državljani. je zaliajanje v Čitalnico kar najstrožje prepovedano in pre-fekt sam je izjavil jug. bivšemu konzuhi Petroviču, da bc vsak italijanski podanik, ki bi prestopil prag Čitalnice, takoj konfmira«. Da je cela vrsta jugoslovanskih listov prepovedanih tudi v Zadru. pač ni troba posebej omenjati, in da je za pisma, 'ki prihajajo iz Jugoslavije, tajna cenzura na pošti. je znan© vsakomur, zlasti pa tistim ki ne prejemajo nase naslovljenih pisem. Naravnost neznosno pa že postaja polieijsko zasledovanje i>olitič-nih osumljencev. Treba je le da te-ga ali oittga "javno mnenje" označi za nevarnega nacijonalnim ko- vnocAwooa * wnoirwooo. h. v. Zadnja slika romunskrura princa! Karola. ki baje namerava obiskati Ameriko. " 7 " j Aki lev, ki je sta! v šibeniku. je zopet gotov in pride kmalu na svn-l je staro mesto!" Po Ber!oftijevi glavi je iitalijanstvi> Dalmacije neskaljeno! ne,-mi-selila je razmeji!«'v z Jugoslavijo, nič kaj všeč pa ni italijanskemu generalu jugoslovanske oboroževanje, jugoslovanski častniki se udeležujejo fra-nco-škili manevrov. .Jugoslavija teži po Solunu . . . LNtrašene duhove je jiominil z izjavo, da bo že Mu<. dinr rešil vse te probleme povoljno za Italijo. Znižanje plač kovinskim delavcem. Iz luima ]»oročajo. da se j«- v seji zastoprsikov 1'elodajaleev in delavcev 'kovinarske industrije razpravljalo f> vprašanju plač kovinarskih delavcev v tržaških ladji- lelnicali. Sklenilo m' je. da se 4. aprilom t. 1. place delavcev la*ljedelniške industrije (osnovna plača. dodatki, akordui tarifi) v tržaški pokrajini znižajo za pet o.lstokov. Izpit iz slovenščine. "Edinost" port ea : Te dni je napravil pred posebno izj>raševalno komisijo v Rimu goriški rojak profesor Anton Pavšič izpit za s|,,ven-ščine za srednje šole. Pred vojno je služboval na gori-. škem moškem učiteljišču, po vojni v Idriji in do lanskega leta v Vidmu. kjer je na tehničnem zavodu poti č e v a 1 n em šč i n o: IZLET PO JUGOSLAVIJI. C'uuard Line j. apr. Pišite na : Mr. Douglas, Herkimer, N. Y. - (3x -16.17&18) bi ra 1 postavil v Šibeniku na staro mesto general Bertotti. ki je v Mi lami predaval o jadranskem vprašani ju. Navzoči so bili zastopniki vojaške in politične oblasti, kraljevski adjutant general Brus-sati. kardinal, nadškof itd. "Bene- TRGOVINA \ ZAHTEVA 1 Zakuj zavidate starejšim m o- m fkim. ki navidez bolj žltah- m ni? Ne obupajte. "Potrtost" po- navad.1 odpravi Sevi-ra"« Ksotka, \ (prej želodčna grt-nčica,), ura- ■ gocena odvajalna In prebav- ■ na (onika. Jol»n JanLsli. T^rk. V S. IJak., piše: "fTebavljal nisem 1 in bolan sem bil p*> jedi. Prija- ■ telj mi je nasvetoval Severn's ■ Kstn-ka. I^malu »em bil na. pt»ri ■ zdravja." Tisočeri ae prepričajo, m da po tem boljše spe. jedo in I počutijo. Sami se prepričajte. ■ Jlecite danes lekarnarju za ste- M klenico. — \V. F. Severa Co., m Cedar Ua4>ids, low a. m Arih jijvK VHiiilkljp PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI l * 9 Naroda ristim države. j»a se začne preganjanje. Kmalu pride pred posebno komisijo, ki jo tvore prefekt. kve-ster, poveljnik fašistične milice, državni pravdnik in poveljnik ka-rabiuijerjev. in ta komisija ga s(>. di. kakor se ji zljubi. brez zaslišanja prič in brez vsake obrambe. Tipičen v tem pogledu je slučaj dr. Ante Rurtar.ja. Prišli so najprej k njemu v stanovanje trije policijski agenti, ki so izvršili hišno preiskavo, katera je trajala nad dve uri. Iskali so seveda "tajne dopise iz -Jugoslavije". Ko niso nič takega našli, so končno zaplenili l:ve sablji in izpraznjeno topovsko kroglo, 'dr. Rut a rja pa aretirali, nakar mu je kaze n sik o .sodišče prisodilo 7f) dni zapora in 25(K> lir glol.e. češ 'ker je branil v svojem stanovanju vojno orožje! Ali to še ni bilo vse. Xa podlagi "javnega mnenja" je uvedlo proti njemu postopanje v smislu novega zakona o javni varno-ti. Prišel je pred ono komisijo, katera sicer ni izrekla "posvarila", knteremn potem v '»lučaju najmanjšega "prestopka" sledi konfinaeija. pač pa je dobil pismene- "diff.ido". peziv. la naj razmišlja o težkili poelej upravičena. Nemški letalci so v petek dne l:». aju-ila -rečn ■ prileteli na ameriško obal. Točnost je lepa reč. toda ne »e-lej. < e bi Se lie bil italijau-ki kralj deset minut zamudil, bi ga dane* ne bilo med živimi. Rečeno je bilo. da bo prišel ob desetih na trg. In točno ob desetih j«- eksplodirala bomba. \okatere ženske znajo s svojim jezikom pičiti kot kača. In prav nič ne prizanašajo niti svojim prijateljicam. uiti svojim soražuicam. N ršila se je poroka. Veliku oseb je bilo navzoeih. edinole suvražni-jea neveste je ostala doma. Trla j«» j je radovednost. j — No. kako je bilo? — je vpra-išala svoje prijateljice, ko .so >o {vnnile iz eerkve. — Krasno. Ž<'I!!H j." lej» ilt postaven. Tu !i nevesta je bila lepa. nio nektdiko utrujena >e nam je zdela. — ° ' i^to pa rada verjamem, da je bila utrujena. Saj je pot let Metala za njim. J i'<» mnenju nekaterih lagati ni nečastne-, \erodno je 1--. Če človeka na laži zalotijo. ¥ V ZiMi•• vi s„ zbrani delegati -ko-ro vseh dežela, ki kujejo načrt« za spološno razoro/.fvnnje. Tudi Rudija je l»ila zastopana. Zastopal jo je Litvinov ter predlagal. naj se enosta\-no v*e orože odpravi. Xjegov predlog ni bil sjnejet. Naletel je na gluha tišesa. Z eno besedo rečeno: Litvinov , je v Ženevi toliko opravil kot bi o-pravil suhač na konvenciji butle-gu rje v. * Noki profesor pravi, da ima au-gleški jezik nad dve>totisoč brez-i potrebnih beseil. V kongresu in f>o raznih dru-■ gih zborovalnieah so neprestano na dnevnem redu. Pred kratkim je poročalo času-• pisje: "Italijanski kra.l.i bo izgubil ])restol". To j>orui"-ilo ni t< čno. Italijanski kralj je ]>restol že a Javn a j izgubil. Toda šele pred kratkim je začel uvidevati. tla je brez prestola. * Kanadska vlada izjavlja, tla so j potrošili lansko leto ameriški turi-j.sti v Kanadi nad sto milijonov do larjev. Pa ja ne samo za razglednice, jed in prenočišče. H- Neu yor>.ki governer Siuith potuje jjo južnih državah in išče pri fa-mošnjili volileih glasov, ki bi mu ij)ri]wunogli predsedniški liomina-Jeiji. j Ves .Ing je navdušen zanj. Tn je j precej čudno, kajti na Jugu so odločni suhači. dočim j»* Smith prepričan m <-krač. No. v tem oziru .se je treba tolažiti z dejstvom, da Smith, četudi bi bil izvoljen, ne bo odpravil proti i bic i je. dasi jo bo slcu-šal od]>ra-viti. Zato nimajo uiti suhači niti uio-krači nobenega vzroka, tla ne bi glasovali zanj. * Sodnik je zmerjal starega lo-|>ova: Ali vas ni nič sram 1 Tako stari ste že. pa š«' vedno kradete. — Ljudem je teako ustreči, gospod setdnik. — je odvrnil lopov. — Vi pravite naprimer: Tako stari ste že. pa še vedno kradete. Ko sem bil mlad. star kakih deset ali petnajst let. so mi pa govorili sodniki: — Sram te bodi. fant. sram te bodi. Taki mlad si š»\ pa že kra-deš. Nekateri pravijo, da je najslabše. če se človek dohzi. Res m posebno Ie.po. Toda sJisoi'krat shiMt^ ip iuijše je. če se človek zadolžiti ne mo^re. GLAS XABODA. 16. APR. 1938 MAUI A CL'EIiUEIlO. M. J*' preti nekaj ca .som v .starosti UO let v Madridu umrla, liiiu jt» najboljša španska igralka iz polpretekle dobe. Kot učenka Boki una iii Mencloze Tenario je zaslovela daleč preko mej Španije. Mi ne lju>te verjeli. Illasco, če vam povem, da .sem sama kot šestindvajset let na doživela odlomek skrajno napete drame, ki je vaša zgodba v primeri z njo !<• bleda Morija. Bilo jt. leta IS.... Tisti večer sem bila prosta. zakaj prišla je neka sloveča angleška igralka, ladv C. v Madrid, e skanjala preko ograje svoje lože. nedaleč od moje in uap<*to sledila igri. Bila je blond i tika tiste oearujoče miline s snežnobelo poltjo, fci nas rojene Sponke vedno nekako vznemirja. SLOVENSKO AMER1KANSKI Koledar za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnik ar ska obrt tn si j ver ski slam nikar ji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj ženske. Naglica v modernem prone-tu. Kralj Ferdinand. Ccsarica Char lota. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd Zgodba o ljubezni. Dežela ''Suhe giljotine V Idriji. Roka. v O tobaku. To je K kmet. Kitajska. Rudar. Is Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrriei. 8acco tn Vanzetti. Kako sta umrla Sacco m Ycn- retti. Resnice in rečenice. Šaljivke in nognjivke. Določbe o dediščinah. ' j KOLEDAR KRAST O&TjO LEPIH SLIK Stane 50c a poštnino vred S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Su New York s i i ! BLONDINKA morda bi pravilneje dejalo, napolnjuje z rabi o zavistjo, ker slutimo pod to belo kožo in krasnimi lasmi daljša mlauoe-t. trajnejšo lepoto nego je naša. Lasje, dobro vem. so bili spleteni v grško kito. ki je segala globoko na tilnik. Vrat, silno vitek. je bil trikrat ovit z. nizom biserov, nenavadne velikosti. Njena leva roka, ki je trudno visela preko žametnega obrobka. se mi je zdela nepopisno sladka. V napetem 4. dejanju sem skoro pozabila na blon-dinko in gledala zgolj na oder. Priznati moram, da je Angležinja dobro igrala, zlasti je bil sipmatičen njen izraz neke tihe. njej sami nc-umovn<* u danost i bili vsi poizkusi "materija-lizacije" navadno sleparstvo. — Schrenek-Notzing je skušal z grožnjami Krausa prisiliti k molku, toda dr. Kemmerieh je takoj v javnosti razkrinkal tudi ta poizkus. S t eni je končno napravljen konec največjemu okultistienem slepar-stvu v zgodovini. ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH. DEPARTMENT for CHECKING ACCOUNTS Otvorili smo oddelek za čekovne račune, s katerim nudimo našim strankam udobnost, da po tukajšnjem običaju plačujejo račune s čekom. Z mesečnim ali četrtletnim obračunom vrner /se čeke s podpisi koristnikov, kateri služijo za potrdila, da je bila plačana najemnina, elektrika, plin, davek i.t.d. ' "K3f j Pogoj za otvoritev čekovnega računa je-stalna vlo- fa $100. Jtačun se vodi brez kakih posebnih stroš-ov. SAKSER STATE BANK ** Street, Hew York, H. Y. :4 V - 7*. . Zanimivosti o termitih. Veliki belgijski romanopisec Maurice Maeterlinck je pred nekaj meseci izdal svoje novo delo — "Življenj*? termitov", ki je- istočasno sijajen roman in prirodo-slovua monografija. V tej knjigi riše umetnik dejanje in neha nje pravcatega pritlikavskega naroda — termitov. Termite imenujejo tudi "bele mravlje", kar je čudno, ker termiti uiso ne beli niti ne spadajo med mravlje, marveč so bliže ščurkom. Dolgi so po 3 do 10 mm. V tro-pičnein pasu vseh delov sveta stoje njihovi gradovi. Kakor kamen trde gradbe. v Avstraliji do 6m visoke. pokrivajo nepregledne pokrajine in treba je imeti že krepak kramp, #e hočemo prodreti v notranjost teh zgradb. Najznamenitejši stavbeniki so kompasu i termiti. ki so si pridobili svoje im" vsled tega. ker so njihove stavbe brezizj-runo namer jene v se veni o-jnžm-m praven; širši del je obrnjen preti jugu. ožji proai severu. Odkodi ta natančna^ orientacija, doslej še ni pojasnjena. Trajna vročina v notranjosti zgradb je tako visoka, da je nekoč T. -T. Savage, ko je nenadoma odprl termitski stolp in hot»-l neposredno pogledati v notranjost, po-J vročini zrakom, ki mu je buši! v obraz, odskoeil, a njegova očala so bila v trenutku popolnoma potna. Odkodi ta lastna toplota v zgradbah, ki je za njihove prebivalec vsekakor neobhodno potrebna. saj pri IG stopinj:Ji že poginejo? Tudi to so ni docela pojasnjeno. Je pa še nekaj bolj >kriv-nostnega. še bolj nerazjasnjivega. Ko žareče tropsko solnee žge in pal i Zemljo, ko brezkončna poletja izsuše vse vodne vire. je v krajih, kjer večkrat jki cela leta ni nobenega dežja — v termit.skih zgradbah ena ter ista enakomerna vlaž- Za razmnoževanje državljanov skrbi edinole kraljeva dvojica. — Kralj in kraljica sta trajno zaprta v veliko, podolgasto celico. Izmed vseh t«*rittitov j|na kraljica naj-bednejšo usodo. Njen zadek je cel centimeter debel in proizvaja po eno jajce na sekuddo; to je 30 milijonov jajec na leto. V.sled svoje debelCteti je kraljica Nesposobna za kakršnokoli gibanje. Okrog njenih ust se neprestano sučejo delavke pa si dajo opraviti na zadnjem } koncu, kjer sprejemajo in odnaša-1 jo jajca. Ko kraljica ostari in nje-; na plodnost pojema, jo enostavno; izstradajo in nadomestijo /. drugo. V STARI KRAJ! V STARI KRAJ! VELIKI POLETNI IZLET V DOMOVINO z velikim pamikom "Paris" DNE 12. MAJA 1928. (1 A. M.) Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstna. Najugodnejša prilika z a vsakega, ki namerava obiskati stari kraj. Potnik«* Ik> »»premija! naš uradnik prav v Jugoslavijo. X k;ik'*ir;i pre-edanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza iiarit\iiu^T \ Ljubljano in Zagreb. Za Htjfaiicik is(t pftjo.sttila >' ob/ nit* n<>: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. LAHI KUPUJEJO FRANCOSKE' ' " ' l KMETUE i Pri pogajanjih, ki >e sf daj vrše j med Francijo in Italijo, igra italijansko prodiranje v -Južno Francijo zelo važno vlogo. Kakor znano. v Franciji ž" desetletja strahovito pada število rojstev — ne samo v mestih, marveč tudi v kmet-skih slojih. Zato na deželi manjka rok za obdelovanje zemlje in cele kmetij«- ostajajo neobdelane ter -o na prodaj. K »ker poroča glavni ravnatelj tranco-ke kuet.>ko-^tlikovne zveze. (*h. Brillaml d«* Lau-jardiere. v "Matinu". je bila 1«'-ta 1014. v Kaseognei doma lega vsa zemlja na prodaj. V pokrajini fiers je bilo istega leta o9.0fX) ha neobdelane zemlje in 25.000 kmetij zapuščenih. Nato se j»- v Toulouse osnoval odbor, ki j«' organiziral skrb za obdelavo ženilj«\ Začeli so prihajati sosedi — Italijani. pri katerih so razmere ravno obratne: premalo zemlje in preveč rok. Pišlo je leta 1916. 343 Italijanov; število pa je rastlo od leta do leta in j«- doseglo leta 1925. I3.2li9 novih izseljencev. nost. To dejstvo je tako presenetljivo, da so znameniti raziskovalci kakor Livingstone sprožili vprašanje. če nimajo morda termiti sposobnosti. da na neki dozdaj neznan način združujejo kisik, ki je v zraku, z vodikom v svoji hrani. Termiti se dele v tri razrede ali kaste: delavke, vojake bi kraljevo dvojico. Edino delavke Cz enakim upravičenjem bi lahko rekli tudi "delavci", kajti pripadniki tega razreda so istočasno moškega in ženskega spoda. vendar je spol docela nerazvit) morejo prebaviti hrano. Kot glavna hrana služi celuloza. ki je poleg anorganskih snovi najbolj razširjena stvar na zemlji. saj tvori trdo ogrodje vseh rasflin. Toda čudno — tudi delav-ke ne morejo te odporne snovi iz lastne moči prebaviti. V njihovem drobovju opravljajo ta posel milijoni protozooriov. enoceličuih bitij. Štiri vrste teh praži vali, ki domu-jejo tukaj, poznamo. Protozooni i-majo sposobnost, da celulozo razkrojijo. Sprejemejo jo v svoje celično telo. nakar stene drobovja prebavijo protozoone. A ko osvobodimo fermite teh gostov, kar dosežemo na ta način, tla zvišamo temperaturo na 36 stopinj, potem termit v 10—20 dneh pogin«*. Toda tudi te praživali morejo živeti samo v termitskem telesu; ne najdemo jih nikjer drugod. Kadar se odpravijo termiti iskat hrano, ni noben košček le>a varen pred njimi. Najbolj grozljivo pa je, da ostanejo pri tem popolnoma nevidni. Slepi kakor so. ume jo. da napravijo nevidne >ebe in svoje delo. Kilometrske rove kopljejo pod zemljo. A ko zadenejo tu na skalo, ki jih prisili, da se obrnejo na površje, potem svojo pat pokrijejo s streho, ki jih varuje pred svetlobo. Ravno tako si zgrade pokrite hodnike, ako so prisiljeni, da v dolgih trumah prelezejo kak zid. Zd; se, da imajo posebne arhitekte za zgradbo takih predorov. Večinoma ti hodniki niso mnogo širši. nego je prerez termita, včasih so pa "dvotimr\ Po eni strani lezejo termiti na\zgor. po drugi navzdol. Ako hodnik niso tako široki in proiqpt ne tak živahen, najdemo v rovih širša mesta — "izogi-baliača". kakor jih vidimo na pla-nanskih eestali. Francozi so se začeli resno vznemirjati. Italijani so pač že vedno hodili v Francijo kot sezonski delavci ; toda preje so se zadovoljevali z denarjem, ki so ga odnašali iz dežele, danes pa se večina tra jno naseljuje na francoski zemlji, ki jo poceni kupujejo. Ponekod v južnozapadnih departmental so i-talijanske naselbine že takp gost<* in sklenjene, da imajo lastne banke, lastne liste, lastno tifgovino. lastno dušno pastjrstvo. Vrši se pravo prodiranje v francosko o-zemlje. Iz francoskih kmetskih krogov prihaja -sedaj zahteva, da naj se francoska zemlja s primernimi zakonskimi določbami zavaruje pred odtujenjem. K A TA »S T llOl\ 1 1' DN E1 'NEM K OP l L lE U EN 1V ERD A V dnevnem kopu premogovnika Iiubiag. okrožji' Liebemverda v PrtLsiji, so zgradili v zadnjem času velik železen most za odpravljanje premoga. Mast je počival nri tračnicah in ni bil še popolnoma gotov, posebno ne zadostno zasidran. Dne 21. marca je bilo na mostu zaposlenih približno oO delavcev. ko j«* nenadoma nastal len vihar, ki je mnogo liso«"- ton težki most podrl in pokopal pod seboj delavce in monterje. Takoj je prihitela na pomoč rudniško delavstvo in gasilstvo, toda reševanje je bilo silno otežkočeno. ker je bilo treba težko železo s kisikovimi aparati razrezati, p redno so mogli do ponesrečencev. Izpod razvalin so izvlekli prvi dan 11 mrtvih in 7 težko ranjenih. Število žrtev je pa še, višje. Oblasti so uvedle preiskavo proti podjetju, če ni zagrešilo pri zgradbi mostu kake malomarnosti. — Poior HtatdjL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo y Ji»Ui "GIm Naroda". 5 tem boste fistregti vsem. * Uprava *Glas Naro3a\ Pratik in Koledarjev imamo še nekaj v zalogi. Pratika Blaznikova Pratika je našim roja-stano 25 centov. Koledar pa GO kom jako priljubljena. Še v sta-centov. Koledar ima letos izredno i rem kraju so je bili vajeni in je zanimivo vsebino: razprave, po- tudi tukaj ne morejo pogrešati, vesti, slike, šala, zanimivosti itd. Naročite takoj. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City. _________________________t___________t____ __ KRATKA DNEVNA ZGODBA — ■■ .'i ^ ■ mte**-* '""""'^jf^TT1m*?-* ■ ■. ■ • 'j^nwwtry». , J- -iT . t.,, r.-. .JT-: NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE ZA MESEC APRIL 10 iuchcs po 75c. 23077F Dolenjska polka Štajerski Leiidler Vopjaška »Jodba "Krug'' 25078F Dunaj ustane Dunaj. Kuračuiia Neverna .iiirka. Valček — Vojaška (Jotlba 25079F Danici. Xaiokib dolinalj, >'otis Nli krovu Indije, \"aIC-ek Jahrtor Novitetni K^intcl 120ti»F l.:i>(«ik valček L smili nir. N alCck Ktti-ki Noutftai Orkcvlei 12072F Spoiuladni \ alči*k Sladke vijulricr, \alki valeek Uuycr Trlo 23U72F Štajerska Mej prijatelj. 1'ulka Moški Krartvt "Jadrau'* 23073 F Zakaj svetlobe Zveliča r sc rodi Mo.ški Krurtet "Jadrau" 23047F Cn starček je žive! Sijaj solnci re MoSki Kvartet "Jadran'' 23046F ljubezen in pomlad Slovensko dekle Mtteki Kvartet "Jadmn" 23^19F Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad Moški Krartet "Jadran" 25056F Dolenjska O mraku Moški Kvartet "Jadran" VSAKI roSlDJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO - Manj kot šest plošč §e pe pošlje. - SLOVENIC PUBLISHING C0. 82 Cortlandt Street New Yorit, M. V. j n I Druga žena. ROMAN. Za Glas Naroda priredil G. P.' Anekdote o Bismarcku. Najmočnejša velesila Nadaljevanje — IJogu bodi j »otožen o. — kako prklem ravno jaz do takih me-N- uii>kih pr&znoglaveev. ki merijo svoje visoko stališ«' z z vatlom L ramarja!... Ponižujoče! In to ipravi Drahenberka! Ti se spuščaš navzdol k Majnavu, to si zapomni!... Ali ti moram zares pripovedovati. da izvira tvoja mat i »direktno od j»oljskih krulji-v in da so biLi *"-udedi trojka očeta oblastni gospodje že pred Križarskimi vojnami*... In «"o bi ti ]H>ložil Kaoul vse zaklade sveta pred noge. bi ti ne mogel odkupi*i prednosti visokega in brezhibnega rojstva... < »n nima niti deset j#ra*»edov . .. ter je nekako pol in ]h>! mesalijast-ea. <'e bi ne bila za mene zoperna misel, dni mam dve Osameli hčerki v hiši. bi prav gotovo zavrnila njegovo .snubitev. On tudi ve to zelo dobro, kajti drugače bi te ne vzel tako — neogleilano. ' Mlada dama je stala s .sklenjenima, povešenima rokama povsem nepremično. Kdeče-zlati lasje ;i padali seda j »«,di preko prsi t«*r zakrival: profil. Njena sestra p« j.* mol.**, s hitrimi koraki, parkrat premerila sobo. V trni trenutku so s»- previdno olprla vrata, vodečo v vežo. Stara nekdanja dojilja in sedanja kuharica je utaknila noter svojo glavo: — Postni sel je zunaj. — j- rekla s j>onižnim glasom, — ter noči* še nadalje čakati. - O. tla. Popolnoma s,.m pozabila na tega človeka. No. on bo pač čakal, dokler ue pridem. Ponudi mu čašo kave v kuhinji. Lena ! Služkinja je izginila in grofica Drahenberg je potegnila iz svoji ga žepa listek. j — Poštni sel dobi napitnino in tukaj je poštna nakaznica za 40 tolarjev, katere moramo vnočiti. Kramarji a- Rheiinsu so dosti ne-' sramni, da ini pošljejo naročenega šampanjca proti povzetju. Izpla--čaj. — je rekla nakratko 1'Iriki ier ji dala listek. Nenadna rdečica strahu je oblila grdi obraz hčerke. I Ti m naročila šampanjca, mama* — je vzkliknila vsa prese-' ticčua. — O liog. — in za tako velikansko svoto ? Cirofiea Drahenberg je pokazala. zaničljivo .-mehljaje. svoje dovršene. ]>onarejeue zobe. - Ali si mogoče mislila, da boš lahko postregla gospodom pri' poročnem obedu s svojim doma napravljenim malrnovcem '. . . V sidošuetu pa sem ti /e pojasila. da nisem niti izdaleka mislila na }>od-1'fst. s katero »e nam hoče iztisnir.L takoj plačilo. — Skomignila je ' ramama. -— Treba pač napraviti dober obraz k grdi igri ter plačati. Molče j<* odprla l irika pisalno mizo ter vzela iz nje dva povoja denarja. - Tukaj je cela gospodinjska blagajna. - je rekla na kratko in'«' Močno. Tu je pet in trideset tolarjev, t M tega pa moramo živci: \*e le v Kheimsti m» nam zanikuje kredit, pač pa ne moremo dobili v eeli okoliei niti ene unče mesa brez'takojšnjega plačila. —-<> t«-m moraš biti brez dvoma na jasnem. - lačim to fano ... pokazala je pri tem na svojo črno svileno obleko, -— katero ste mi polarile za Kožic, dan za dnem. Vse, kar je moglo napraviti moje. na smrt samotno življenje le količkaj znosnim, -•;ovi francoski romani, .sladkorno sadje in okornostjo. se je sedaj vendar od-ijrriil. Sedaj pa se je i »o kazala globoka, upravičena nevolja. katero občuti značajna ženska napram izgredom pokvarjene ženske narave. Mlada dekliška postava se ni več tresla od strahu. — govorilo j« t ekaj nezavestno vzvišenega iz kretenj, s katerimi je dvignila resno svareče reko. Pridigala pa je gluhim ušesom. — kajti vpitje je 1 raja I o naprej. Tedaj pa so se v resnici odprla vrata sosednje sobe. Liana je pohitela «kozt salon. Pojdi Magnus, ostani tam. — je prosila A otroško-ganljivom glasom ter skušala potisniti nazaj vstopivšega. Ne bilo bi treba prav 's.-bne moči. da vi- resno zadrži tega deško drobnega mladega moža. -■— Le pusti me. moja mala sodelavka. — je rekle prijazno in Id- di. veselja je ležal na njegovem duhovitem obrazu. — Jaz sem ]M>slušal vse ter prinašam ]H>moč. Za en treuutak pa je ostala njegova noga vendar na pragu, ko videl ležati na zofi žensko s tresočimi se udi in spačenim obrazom. MatH«^ pomiri se. — je rekel s •tresočim se glasom, ko je stopil nek diko bližje. — Ti lahko plačaš viuo. Vidiš, tukaj je denar — petsto tolarjev, draga mama! j Pokazal je z visoko dvignjeno roko šop bankoeev. J Tlrika mu je zrla n plašno napetostjo v obraz. Postala je zelo rdeča, a on ni tega zapazil. Vrgel je bankovce na zofo poleg svojo matere ter odprl knjigo, katero je prinesel s seboj. (Dalje prihodnji?.) — SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikem vojvode, r«man ................. .g« Čebelica................... .25 Od Ohrida in Bitolja..... i, Danka, Lužiško srbska pove*:, Atala, čudež v Bolcan, t.v. L— Ii dežel potresov. Baukart. .15 Izbrani spisi Hinko Dolrae ,5t Knjiga o lepem vedenja, govorjenja in zasebnem življenja, Bonton .......... 1.20 Knjiga spominov, ječe moja l»«t .................... JM Liberalizem................75 Materija in Energija, ČermelJ .75 Otroci Solnca, Pregelj, t v. I__ Predhodniki in idejni utemelji-tri j i ruskega realizma — (Prijatelj) .............1.25 Plat irons, Leonid Andrejev .35 Pravo in revolucija, — Leo Pitamie JI5 Prigode gospoda Collina, detektivski roman ......... ,33 Sosedje, Čehov .......... J3 Svetnik, Fogazzaro, roman LSfl rigrovi zobje, Maurice Le- blanc .................. JM Clraspiegel in Lam Dorbln LV Vojska na Tor&kea.......25 Pesmi v prozi, 49, t. v. .. .51» Sodnikovi. Stritar, ........ M Tri legende o razpelu. —» ZcyiTi t« V. V pristanu, Pretnar ...... M Vladar.....................35 Veferna pisma. Kmetova .. M Cvod v Filozofija, Veber .. 1,— Znanost in Vera, vedoslovna Študija, Veber .........1— Zbrani spisi F*. MaselJ Pod. limbsrskl ..............1.M Žrtve, Fr. ZbaJnik, povest .<3 IGRE: Gospa z morja, igra v 5. dejanjih ...... .75 Lokalna železnica, v 3. dejanjih.........................fO Lotkin rojstni dan................M Not na Hmeljniku .................49 Navaden Človek, Sala t treh dejanjih ................M Poslednji mož, veseloigra, 3 dejanja ...».................75 Pepeiuh, narodna pravljica, C. dejanj ................-M Skopuh, komedija v 5. dejanjih .......................................75 Vrtince, drama v3 dejanjih .75 Veleja, drama v 3 dejanjih jf5 Zemlja, komedija ▼ 3. dejanjih .....................IS "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St^ Hew York Bismarekn ni hotel dati zvonca, .s katerim bi mogel klicati .svojega slufr<«. j Nekega dne sta v BLsmarekovem stanovanju j>oeila dva silna strela. V«'s prestrašen je hišni gospodar hitel v sobo, iz katere se je .».lišal ix»k. Soba jf bila polna smodniko-v»-ira dima. toda liismarek j»» mirno sedel za svojo pisalno mizo. po-r le^ njt-pra dvocevna pištola. NV da bi se ozrl je Bismarck vprašal: "Želite TresoT- m1 na vsein telesu je gospodar jecljal: f'Zabopra. kaj jt« zsrodiJo — tak strah !*' "Pomirite se", je odfroveril B'S-marc. *'to je veljalo mojemu slugi. ki takoj pride". Se tisti dan je BLstnavck dobil svoj zvonec. Beeeda in čin. ' Angleški poslanik v Berlinu. Ix>rd Russel. je ob nekem obisku pri Bkma/ekn menil, i ljudje zanimivi. X p pri jet ni utegnejo po-stapti le tedaj, o»ko predolgo ostanejo. "is a j ravno proti temu se Vaša Svetlost ne more zavarovati", je rekel poslanik. I Bisiuarok .se je pretkano smehljat hi rekel: "O pridi temu imam izvrstno do-maee sredstvo. Moja žena ima na-tnree jako dober -ut za to. kako dolgo mi je kak obiskovalec ljub. Ivo opazi, d;i j«' ta eas potekei. pote.m me ]K>d kako pretvezo odpokliče. Na ta način se vsakega hitro rešim". , Komaj je Bisniore.k izgovoril t^ . besietle. so odj»rla \"rata spalnice i in Bismarekova žena j o rekla med i priprtimi vrati: i "Oton. i'-as bo. da vzaineš zdra-I vila. Spomniti sent t«' hotela, da ue j boš pezabil". j Za tre no trk je nasia! med ob*a-ma možema mučen molk. Toda ime-jla sta oba dovolj humorja, da c1a i se temu dogodku, ki je tako točno i !sledil besedi, od s-rca nasmejala. | ADVERTISE in GLAS NARODA i ; ; ----| f-:— j Kako se potuje v ! stari kraj in nazaj j ▼ Ameriko. ; Kdor je namenjen potovati v sta- j rl kraj, je potrebno, da je poufen o ' I potnih Ustih, prtljagi In dragih j stvareh. Vsled naSe dolgoletne la. I kuBnje Van^mi aamoremo dati naj- j boljša pojasnila ln priporočamo, I vedno le prvovrstno brxoparnike. J Tudi n »državljani samorejo po- i tovatl v stari kraj, toda preskrbeli al morajo dovoljenje all permit lz Washingtona, bodisi za eno leto *11 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalnega naselnl-skega komisarja. ' Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 51. julija lt2t se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora ltl iskat vsak prj-silec osebno, bodisi v najbližji ns-selniSld urad all pa go dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje ns i svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnike «11 j svojce • Iz starega kraja, naj nam t prej piše za pojasnila. Iz Jugo- j slav i je feb pripuščenih v tem letn 670 priseljencev, toda polovica t*> 1 kvote je določena n ameriSke državljane, ki iele dobiti sem stari-Se in otroke od 18. do 2t leta In pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa samore- J jo dobiti sem iene ln otroke do IS. | leta brez da bi bili Stetl V kvoto, ! potrebno pa je delati proftnjn v i Washington. P redno pod vzameta kaki korak j pišite nam. . SAKSER STATE BANK tS Cortland! Street _NEW romm_ ^ebnit pamiko« Shipping Cherbourg, 17. aprila: CVJonibv, tienui N j poli It. aprila: Aqultanla, Cherbourg President Koourilt, Bremen 1». aprila: Muenchen. Cherbourg, Bremen SI. aprila: Paris, Havre Majestic. Cherbourg Albert il&Uin, Cherbourg, Hamburg Centa Grande. Napoli. Genova Nev Amsterdam, Boulogae aur Mer. Rotterdarr M. aprila: Reliance. Cherbourg, Hamburg SS. aprila: Berencart*. Cherbourg George Waahingtua, Cherbourg. Bra- M. aprila: Berlin. Cherbourg, Bremen tS. aprila: IUe de France, Havre Olympic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen New Turk, Cherbourg. Hamburg Dqlllo. Napoli. Genova Rotterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam America, Cherbourg, Bremen 2. maja: Mauretania, Cherbourg. 3. maja: lireswlen. Chrrt«jur*. Bremen lit I&vnland. Cherbours. Antwerpen 4. maja: Lama-stria. Havre ICepublic, Cherbourg. Bremen 5. maja: Fran«.-. Havre (1 A. M.) Saltirula, Triest«' Deutschland. Cherbourg, Hamburg iiixnt-ric. Cherbourg Miniii'tnnka, Cherbourg Leviathan, Cherbourg "V olendatn. Boulogne stir Aler. Hot-terda m 9. maja: A'luitania, Cherbr-urg I'rea. iiaxding, Cherbourg. Bremen Colombo. Napoti, Genov* 11. maja: Caronla, Havre 12. maja: Paris. Havre (Nns izleti Columbus, Cherbourg. Brenion lleveiand. Cherbourjt, Hreniea Majeatie. Cherbourg Minnekahda, Boulogne aur Mer Conte Biancamono. Napoli, Genova 15. maja: I*res. Wilson. Triest«« Berengaria, Ch< r!>ourg 16. maja: I*rc9. ItOijsevelL, Chertnjurg, I'.ie-inen 17. maja: . Mu.-neben, Cherbourg. Bremen 18. maja: Tu.^tVxiiia. Havre Olympic, Cherbourg IS maja: P«- de' Krajiee (1 A. M > Hamburg Cherb»>urd. Hamburg fennland, Cljerbourg, Antwerpen Minnewasjka. i "ht-rbourg <;t*urge Washington, Clierbt^urg, Bremen Veendam. B'-ulogiie sur Mer. Itot-terdam lUuua. Napoli, Genova 23. maja: Muuretania, Clierl-jurg 25. maja: Carmania, Havre 26. maja: Krjjue. Havre fl A.M.) Berlin. Cherbourg. Biemeo Albert B:UIin, Cherbourg, Hamburg Homeric, Cherbourg I^aplajid, Cherbourg M-miesota, Koulotrne aur Mer I.eviathan. Cherbourg Sew Amsterdam. Boulogne sur Mer C<-nt*- OrntKJ«.-, Nap>»Ji. Cenwa. 29. maja: lleliance Cherbourg, Hamburg 30. maja: Aquitaj>ia. Cherbourg 31. maja: Dresden, Cherbourg, Bremen 2. junija: New York, Cherbourg. Hamburg I'aria Havre <1 A. M.) Nai izlet JUajcstic. Cherbourg Minni'Lonka. Cht-rbourg America, Cherbourg. Bremen Rotterdam. Boulogne sur Mer, llotferdaro l'uilio. Na(.»oIi, Oeuova 6. junija: l^ercijguria. Chrrbourji I'ren Harding, Cherbourg. Bremen 7. junija: Belgenland. Cherbourg. Antwerpen S. junija: Caronla. Havre Bepublie. Cherbourg. Iiremen Junijpf 1U- d<- Kran-e. Havre fl A M. fatumia. Trieste •."oiiiinbu.t, Cherbourg. Bremen L»eut.«gne sur Mer Volendam. Uoulogn*; sur M»-r, Kotit rda in 13. junija: Mauretftnia. i'lierbourg I "res. Koo;>i-\.H Cherbourg, Bremen. 14. junija: Muenchcn, Cherbourg. Bremen 15. junija: TuHiiiiia, Havre 1S Junija: Krati«, Havre »1 A M.i J£*:-oIute. Cllrlwiirg, Hamburg Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Jlinntwaska, Cherlwurg I^vutha n, Cherbourg Veendam, Boulogne t>ur Mer. H"t-terdam C'outf Biancamano. Napoli. Genova 18. junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 19. junija: < rt-orge \\"a3hingion, Cherbourg. TSr^men 20. junija: Aqultanla. <"h^rbourg 22. junija: Carmanla. Havre 23. Junija: Pariti. Havre HA M.) Berlin. Cherbnurjc, Bremen Hamburg. Cherbourg. Hamburg Majestic, Cherborug i^pland. Chi-rt>ourB, Antwerpen Majestic. Cherbourg l-npland, Cherbourg. Antwerpen Minnesota, Boulogne »ur Mi-r New Amsterd&Jn, Boulogue aur Mi r, Rotterdam Borna. Napoli. Oef.ora 26. Junija: Pre-ildente Wilson. Trieste 27. junija: Ti«ronc:iria di'-rlx-uig 29. Junija: Olympic. Cherbourg 30. junija: IV d*> I'rar.ee. Havre 'I A M.I Mauritania. Chertnjurg Albert Itillin. Cherbourg. Hamburg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Miiinetonka, Cberbounc America, Cherbourg. Bremen Ilottfrilam, Bnulopie sur Mir, I'ottenlam Conte Grande Napoli, Genova II. aKUPNI IXLET e parntkom — ••Paris" dna 12. maja. lit*. III. aKUPNI IZLET a oarnlkom — "Paris" dna t. Junija. 1*2«. Večin ima parni kov od plujejo pono-6t; potniki t* vkrcajo ^an oral- 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pet za? potovanje na ogromnih parnikih: j Paris — 20. apr.; 11. maja lie de France 27. apr. - 18. maja France — 4. maja; 25. maja (Ob pol noil.) Najkrajša pat j»o Železnici. Vsakdo' je v iiosfbnl kabini z vsemi moder-! nirai udobno-ti. — l'ijaca in t»lavnn: francoska kuhinja. Izrvduo nizke j cene. VpraAaJte kateregakoli pooblaaeeneeaagenta ali FRENCH LINE » Stat« Street. Mew York. H. Y. VELIKI IZLET v JUGOSLAVIJO (preko Cherbourg*) na paroikn I! berengaria — ' KI ODPLUJE IZ NEW YORK A V TOREK, DNE 15, MAJA Ali hrepeni vaSe srce, da bi videli Marl kraj tekom ■pomiadi ali pokoja? Sedaj Je čas. da m? pHj>rarite na to zaieijeno potovanje. Pridružite se t»kuplni svojih Boru ju kov, ki bodo potovali na parni ku berengaria. Gosp. VukoriiJ iz našega newyorSkesa urada bo vodil izlet prnv do Ljubljane. Nn poti bo skrbel za va5o udobni«*t ter se brigal za va.šo prtljago. Pridružite s» temu izletu ln potujte brez vsake skrbi. Za uadaljne podrobnosti vprašajte agenta v svojem ineHtu ali pišiti naravyost na : JUGOSLAV DEPARTMENT CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK Presta, J. D em aha r. Heading, J. Pesdlrc. Steetton, A. Hren. Unity Sta. Ib efcoUco, J. SkcrU, ft Schifrer. West Newton, Joseph J or an. WHlselt. J. PeterneL . ' MONTANA Klein. John B. Bom. Wasfcse, L. Champa. NEBBASKA flaws ha. P. Brodorick. NEW YORK Gowaada, Karl SternlaLa. Ufttta Falls, Frank Masla, OHIO Barbarian, John Balast, Joe Biti. Cleveland, Anton Bobek, Charles KlfHn^er, Louis Rodman, Anton 81m-dch, Ititb.'Slapnik. Sa<8i F. Bajt. GbsA Anton Nagode. I SB aln. Loots Baiant In J. Ktuaia. Nlfra. Trark Kncnrfiek. Warren, Mrg. F. Rsebsr. Youngstowa, Anion Kik-l* OREGON Oregon City, J. KobUr UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jew ICoren. Bneine in skoiieo. Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West A ilia. Frsnk Skok. WYOMING Baek Springs, Louis Taucher. Diamoodvilie. A. Z Ar ko. Vsak zastopnik Isds potrdilo za svo. to, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda" je: Za eno leto WOO; sa pol leta $8,00; sa Štiri mesce 92.00; sa 6etrt leta $1.50. ' Naročnina sa Brropo Je $7. aa sna j Pri Lutznvu v Stuttgartu je pravkar iz«el nov zvezek M-kovih anedokt. Da niso slabe, pri-<-njo zfrli^li. j Za 12 steklenic toka j ca. • i iSilo jt* ob velikih jesenskih nia-nevrili. katerim je prisostvoval ttr-Wi ni ijrlf.sk i L'en»'ral Ha m ley, ki ;je bil nato pri cesarju povabljen na /-iijtrk. Z«-i mizo sta sedela sku^Kij z BL-.niarckom, Jiedal«*t' od cesarja. Bismarek je bi! zelo dobre volje in se je precej jrlasno zabaval s •Svojim sosedom. Pogovor je nan-1-sel tu Ji na starejra ce>arja. ki jra je Ui^niarnk zelo hvalil, eeš da je zelo dolx'r in hvaležen za uslujre. Samo preveč pozabijiv je včasih pri tem — je s posebnim poudarkom rekel Bismarek in nadaljeval : "Zadnjič na pr. se mi je posrečilo. da sem mu napravil prav posebno usJujfp. Vprašal me je, s čim nja mi povrne. Rekel se mu.' naj mi podari dvanajstorieo sekl**-nic tokajea iz svoje kleti. A vidite, tega ni storil-'' Angleški general je bil kakor na žerjavici ter je tiho prosil Bi>-mareka. naj za božjo voljo govori tise. ker bi ga utegnil ee^ar slišati. A Bismarek nato še glasneje: "Saj to ravno liočem. Naj me k sliši". Kako je Bismarek dobil zvonec. | Za časa zveznega zasedanja v Vrakfurtu j»' Bismarek stanoval pri nekem mežčann. ki je bil velik sovražnik Prusov. Le-ta iz mržnje Xa v«*lej>ONet\Ti 8«houhait»en so slavili žetev. Pri tem Bismarek i veliko deklo }K>eastiJ s tem. da je i'z njo plesal valček. Dekla je Bis-smarrjka tako \-rtila. da se mu je v i glavi vrtilo in mu je sapa pošla. J Kasneje je knez pripovedoval: • "Ta ženska je močnejša nego Fran-! cija ; še nikdar me ni uobeua vele^ - sila tako zdelala kakor ta velika -dekla". t j _ ; ' NENAVADNA TRAGEDIJA j 21. marca se je odigrala na eiii t izmed na jživahue.Tsih rimskih cest: čudna tragolija. N'fka izgubljena dokliea se je na eosti onesvestila.! Stražnik ki ji je priskočil na ]>o-moč. je opazil, da je bruhnila kri.; Ustavil je mimovozeči a-vtomob 1 j in zahteval od šoferja, da odpelje žrtev bede v bolnico. Šofer je to j .odklonil, češ da mu bo dekle s k.rv-;jo poškropilo avtomobil. Medtem so je nabralo okoli voza precej ob-. činstva. ki se je postavilo v sporu i na stran šoferja. Stražnik je v tej i situaciji z besedami: "Na t'im sra- i motinem svetu ne morem živeti!". t : potegnil revolver in se ustrelil. Ko ' je njegov tovariš, ko je prišel na kraj t raged i je vi del njegovo smrt, - si je tudi iz revolverja pognal krojilo v glavo. i J • —--—------- 1 -GLAS NAHODA" 1 I NAROČAJTE SE NA ■ j 1 Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega | prejemate, je razvidino, kdaj Vam , je naročnina pošla. Ne iakajte to . raj, da se Vaa opominja, temveč I obnovite naročnino ali direktno, j ali pa pri enem sledečih naših . | zastopnikov: ' I CALIFORNIA ; Font ana, A. Horhevar. Sao Franci see, Jacob Unain. COLORADO Denver. J. Sclmtte. Pueblo. Peter Ciillg, John Germ. Fr. Janetih. A. SaftttL M Salida. Louis Co«tello. | Waisenbnrg, M. i. Bsynk. INDIANA { Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS ! Aurora, J. Yerhleh. Chicago: Joseph Blish. J. Berčlč, j Airs. F. Laurlch. Cieera, J. Fabian. De Pue, Andrew Splllar. ! Collet, A. Anzelc, Alary Banblch, J. Zaletel, John Kren, Joseph Hrovat j La Salle. J. Spellch. Masewilah, Frauk Angus tin. j North Chicago, Anton KobaL | Springfield, Matija Barbortch. Pnmalit. J. Hbrrath. | Waukegan, Frank Petkovlek. j KANSAS ! Girnrd. Agne« Močnik j Kansas City, Frank tapr, j Pitisharg. John RepovL I MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitaadller, Fr. Vudopivso. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barich. Ant Jsneslch MINNESOTA Chlsbotm, Frank Qonle, A, Panlan, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peahel, Fr. Sefeuln. Bveieth, Louis Gonla. Gilbert. Louis VesseL HibMng, John Povfte. Virginia. Frank Hrvatleh MISSOURI St. Labia. A. Nabrgoj. |PENNSYLVANIA Ambridge, Frank J at še. Bhimsiu, Louis llrlbar. Braddoek. J. A. Germ. Brouchtia Anton Ipavec. Claridge. Fr. Tnshar. A. Jerlns. | Csaeakaugb, J. Brezovec, J. Pika, V. Bovanfiek. i Craft so, Fr. Machek. Expert, G. Pre vie. Lonia Snpaočie, a. Skerlj. Fsrest City, Math. Saatin. FarieU, Jerry Okorn. Imp mi st YaL PeterneL Greensbnrg, Frank Novak. H—ier City in sksUea, Frank n i reoci'sck. Irwin, Mike Panshek. I Iihnatsnn, John Po«anc, Martin So. ! roaheta. | Krayn, Ant. TanieU. Lnserae, Anton OooUdk. Manor, Fr. Demshar. Meadow laais, J. KoprivSek Midway, John 2nsC Moon Ban, Fr. PodmUiek. Pittsbnigh, Z. Jsksbe, Ig. Magister, viae. Arh in U. Jakobteb, J. Gov J. Pngafar. ■ -us - — * - •-