2
V združenji je moč.
Pod tem in enakim naslovom spisalo se je uže mnogo člankov po kmetijskih in drugih časopisih. Kolikokrat se je uže povdarjalo o pomenu združenja, katero ima namen, da ž njim dosežemo to, kar posamezna osoba dostikrat doseči ne more. Obrtnija in kmetijstvo naše propasti mora pri sedanjih razmerah, ako ostane na eni in isti stopinji ter ne napreduje. Pri nas zanašajo se gospodarji in obrtniki veliko preveč na državno pomoč; država sicer pomaga, kolikor jej je mogoče, nazadnje ostane pa stari pregovor še vedno v svoji stari pravici: „Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal". Treba se je v prvi vrsti naslanjati na lastno moč, ker pa moč posameznih oseb ne zadostuje doseči mnogo, treba je zediniti moči, tu osnovati zadruge ali društva. Mnogo se je pisalo uže o splošnih kmetijskih, o sadje-rejskih, čebelarskih, vinorejskih in sirarskih društvih in zadrugah; večina vseh teh spisov padla je pa na nerodovitna tla. Naši gospodarji so jako trmoglavi, naj bo stvar še tako izvrstna in po izkušnjah dokazana, vsega priporočila vredna, prej se je ne bodo poprijeli, predno ne zagrabijo dobička z roko.
Koliko se v kmetijstvu z združenjem lahko doseže, nečem zopet na dolgo razlagati, ampak praktično pokazati :
Minulo je uže nad deset let, ko je velezasluženi gospod župnik Mesar v Bohinjski Bistrici pričel delovati na to, bi li bilo mogoče izdelavati v Bohinji sir, in sicer ne domače navadno blago, katero se večidel še prodati ne more, ampak sir napravljen po švicarskem načinu. Bohinjci imajo mnogo krav, toraj mnogo mleka, tega mleka se je poprej navadno veliko doma porabilo, še več pa potratilo, mnogo mleka se je pokvarilo, katero ni bilo poprej za drugo stvar nego za pitanje svinj. Kar je mleka ostalo, iz tega napravil se je bohinjski domači sir, ki se je navadno vporabil doma, potem pa maslo, katero so od Bohinjcev pokupili navadno Tolminci. V istem času je gospodar povprečno od litra mleka dobil kaka 2 solda. Ali se splača rediti * potem krave, ako mleko pri tej izvrstni planinski paši nima nobene vrednosti? V ljubljanski okolici in v drugih krajih stane liter mleka poprečno 8 soldov.
Kakor sem prej omenil, pričele so se snovati v Bohinji sirarske zadruge pred dobrimi desetimi leti. Glavni njih namen je, iz mleka skupno izdelovati in prodajati maslo in sir ter na ta način povekšati vrednost mleka.
Gosp. župnik Mesar trudil se je mnogo z osnovanjem teh zadrug, pa koliko sitnosti imel je, predno je združil sicer jako bistroumne, vendar pa nekoliko trmoglave Bohinjce!
Njegovo neumorno delovanje posrečilo se mu je pa popolnoma. Mislim, da pravo ukrenem, ako kratko po-- ročam nekoliko o bohinjskih sirarskih zadrugah.
V bohinjski dolini nahaja se sedaj devet samostojnih zadrug. Zadruge so sledeče: Bohinjska Bistrica, Kavne, Nemški rovt, Nomen, Bitnje, Savica, Polje, Stara Fužina in Crnica.
Leta 1881. bilo je v vseh zadrugah ravno 400, kateri so nanosili skupaj 527.183 kilogramov mleka. Iz tega mleka napravilo se je
sira        43.592 kilogramov, skute      23.754 siratke 350.025 litrov.
Sir se je ves prodal, siratka in skuta se je pa med ude razdelila.
Za prodani sir dobilo se je 20.796 gold. 25 kr. Vrednost skute znaša čisto    7.127    „     23   „ „        siratke   „       „       1.740    „       9   „
Skupaj toraj   29.661 gold. 57 kr.
Mleko podelalo se je večinoma v popolnem mastni sir po „emendolskem" načinu v hlebe po 10 do 40 kilogr. težke.
Akoravno se je za inventar izdalo 3604 gld. 81 kr., vendar je kljub temu vsak liter mleka dobil ceno 5*51 solda.
Številke tu jasno govore, one so nam najboljši dokaz, daje istinito v združenji moč.
—r.