749 167 ANICA HRIBERNIK Gostilna Smrečje, tel. 061 Gostilna Smrečje ( Kasarna ) Vam nudi suhomesnate izdelke, kosila, malice... Nudimo kvalitetna odprta bela in črna vina. Sprejemamo naročila za zaključene družbe ( jubileji, poroke ). Vse po zelo ugodnih cenah. Obiščete nas lahko vsak dan ( razen v petek ) med 8 in 22 uro. Prisrčno vabljeni 1 PRODAJALNA MARJAN ( Pri Bahaču ) ŽIRI Vam nudi po ugodnih cenah: - pijačo - sokove - sladkor - moko - NSK - olje - sadje - zelenjavo - pšenična krmila Obiščite prodajalno MARJAN 1 ANTON T R E V E N AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE CEST Petkovec Ila , 61373 ROVTE Tel; 061/768-108 Prodajalna na drobno JESENKO METKA Vrh sv. Trije Kralji 19 in BIFE MLIN Lavrovec 16a Spoštovane bralke, bralci ! Pred Vami je časopis, ki Vam želi predstaviti najpomembnejša dogajanja v našem kraju. Kljub temu, da Krajevni infdrmator nekaj časa ni izšel, upamo, da se ga še spomnite in boste tudi najnovejšo številko radi vzeli v roke. Lastništvo časopisa je v tem času prešlo iz rok KS v roke ŠKD Vrh. Dosedanje izdaje so imele nekatere pomankljivosti ( slab tisk, enolična oblika ), kar je včasih onemogočalo dober prenos informacij našim bralcem. Tehnika še vedno napreduje ( predvsem pri oblikovanju teksta so vsakodnevne novosti ) in tako bomo poskušali tudi našemu časopisu vliti novih oblik, zanimivosti in jasnosti. Seveda pa bo to potekalo počasi in postopno. V tokratnji izdaji je že spremenjen način tiska, izboljšano je oblikovanje strani . . . Vse to naj bi Vam, naši bralci, omogočilo lažje branje in več lepih trenutkov ob listanju Informatorja. Naša želja je, da bi časopis izšel vsaj dvakrat letno. To pa bo v veliki meri odvisno tudi od Vas, saj nam bo vsak Vaš prispevek omogočil prejšnjo popolnitev strani in s tem izdajo. Nam pa ostajajo še nadaljne izboljšave ( izbira novega imena časopisa, oblikovanje naslovnice, ki bi bila zaščitni znak našega časopisa, prepotrebno lektoriranje prispevkov, vzpostavitev stalnih prispevkov ... ). In še to. Časopis naj bi prišel v vsako hišo v naši župniji, tako da boste prvič dobili časopis tudi v Račevi in Žirovskem vrhu. Prijetno branje, svoje pripombe in želje pa nam sporočite na naslov; ŠKD Vrh, Vrh 19, ali pa neposredno ljudem, ki vodijo Športno kulturno društvo Vrh. Pri rki Športu« Kulti Dr ufi t v; ŠKD VRH, MLADIf KULTURA IN ŠPORT Lepo pozdravljeni drage krajanke, krajani - bralke, bralci. Želim vam prijetne trenutke ob listanju časopisa, ki ste ga pravkar vzeli v roke. Preko njega boste izvedeli veliko zanimivosti o dogajanju v našem kraju. Seznanili vas bomo z delovanjem Športno Kulturnega Društva, Gasilskega Društva, Krajevne Skupnosti, kaj počno vaši otroci in še mnogo drugega. Naj pričnem z besedami o času, ki mi je le še bledo v spominu. Delovanje mladine v okvirih, ki jih nadaljujemo še danes se je na novo oblikovalo v zgodnjih 70 letih. V začetku je delovanje temeljilo na kulturi - predvsem v vsakoletni gledališki predstavi. Mladina se je v teh časih organizirala preko edine možne organizacije za mlade v tistih letih - 00 ZSMS. Je pa bila Osnovna Organizacija Zveze Socialistične Mladine Vrh že od vsega začetka nepolitično organizirana. Temeljila je predvsem na prijateljskem srečevanju mladih in delu v športu, kulturi in mnogih dejavnostih (pogozdovanje, pomoč pri spravilu sena). Tak način organiziranja se je nadaljeval skoraj dvajset let. V tem času se je zamenjala ena oz. skoraj dve generaciji. V devetdesetih letih je prišlo do politične pluralizacije. ZSMS se je postopno preoblikovala v politično stranko LDS. Mladi pa nismo hoteli biti vezani na neko politično usmeritev, zato smo kmalu začeli razmišljati o novem načinu organiziranja. Izbrali smo povsem klasično pot, to je organizacijo na nivoju društva. Ustanovili smo Športno in Kulturno Društvo Vrh. Lanski cilj je bil dosežen. Registrirali smo samostojno društvo tudi na občini in tako smo postali enakopravni vsem ostalim društvom. In kako sedaj naprej ? Po opravljenih društvenih volitvah smo si izbrali novo vodstvo, pa tudi program za delo v letošnjem letu. Program je zelo natrpan in zato bo treba za delo dobro poprijeti. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših; silvestrovanje pri Tončku, gledališka predstava, igra osnovnošolcev, srečanje igralcev, veselica, kresovanje, košarkarski turnir, športno popoldne, obnovitev balinarskega igrišča ... Podrobno o programu športne oz. kulturne sekcije bo zapisano v nadaljevanju. Vem pa, da bomo to in še kaj drugega zmogli le če nam boste priskočili na pomoč in si boste tudi sami ogledali naše prireditve. O vseh dogajanjih vas bomo seznanili z vabili in plakati. Predsednik ŠKD Vrh Matija TRČEK POSTALI SMO SAMOSTOJNO DRUŠTVO V uvodnem članku predsednika ŠKD je že omenjena reorganizacija mladinske organizacije v Športno in kulturno društvo Vrh. Ves potek reorganizacije je potekal dobri dve leti. Začelo se je leta 1990, ko je klasično mladinsko organiziranje preko ZSMS postalo mrtvo. Star sistem se je počasi sesuval ali vsaj preoblikoval po potrebah trenutnega časa. S tem pa se je odprl prostor za različno politično delovanje ( večstrankarski sistem ). Stranke so rasle kot gobe po dežju in med njimi je nastala tudi LDS, ki je hotela podedovati vse dobrine, ki so ji pripadale kot ZSMS, hkrati pa je spremenila ime, da bi zakrila vse napake iz preteklosti in povezanost s komunistično elito, ki je mnoga leta vsiljevala le svojo voljo. Vrhovska ZSMS nikoli ni bila kaka močna politična organizacija, ampak je skrbela predvsem za družbene potrebe v kraju. Zato smo se odločili, da prekinemo zveze z novo stranko ( LDS ), in postanemo društvo, ki bo skrbelo za šport in kulturo v našem majhnem kraju. Za nas je potreba po spremembi mogoče prišla ob dokaj slabih časih. Prav ta leta, ki jih društvo preživlja sedaj, so namreč leta, ko se ena generacija poslavlja, druga pa še ni prišla iz osnovne šole. Zato tudi nismo preveč hiteli z ustanovitvijo novega društva. Potrebno je bilo dobiti energijo, ki bo novo društvo popeljala do željenih rezultatov. Hkrati pa je za ustanovitev društva potrebno urediti mnogo stvari. Urediti način organiziranja, članstvo, dejavnosti, finance, prostore, znak... Vse to vsebuje Pravilnik o delu organov ŠKD Vrh. Ta pravilnik se je oblikoval več kot leto dni. Temelji na osnovi izkušenj v preteklosti in na novih trendih v društvenem organiziranju danes. Član društva je lahko vsak, ki se strinja s pravili društva in je pripravljen sodelovati pri dejavnostih društva. Krajevnih in časovnih preprek ni. To pomeni, da ŠKD ni samo društvo mladih ampak vseh ljudi, ki se zanimajo za vprašanja kulture in športa v našem kraju. Kako pa s financami? S tem, ko smo postali samostojno društvo, smo se osamosvojili tudi finančno. Tako smo odprli tudi svoj žiro račun, kamor se bodo stekala finančna sredstva iz dotacij, prispevkov, dejavnosti... Za odprtje je bilo potrebno najprej formalno ustanoviti društvo pri ustreznih občinskih organih. To delo je bilo opravljeno v mesecu juliju 1992 leta. Dobili smo odločbo in čez dva meseca tudi obvestilo zavoda RS za statistiko, da je naše društvo vpisano v register društev v RS. Obisk pri SDK Vrhnika je pokazal, da bo treba za odprtje žiro računa zbrati še veliko dodatne dokumentacije, kot smo jo potrebovali za ustanovitev društva. Med drugim smo se morali v društvu dogovoriti kdo bo imel pravico podpisovati naročilnice in voditi žiro račun. Ta pooblastila ostanejo v pristojnosti blagajnika društva, le ta pa je neposredno odgovoren, da s sredstvi razpolaga le tako, kot je dogovorjeno na predsedstvu društva. Tako smo po napornem zbiranju potrebne dokumentacije v mesecu oktobru dobili svoj lastni žiro račun. V tem času smo izdelali tudi svojo štampilko. Na štampilki je poleg imena društva upodobljen še vrh hriba, ki predstavlja Vrh kot krajevno znamenitost, v prenesenem pomenu pa težnjo vsakega človeka za ciljem, po uspehu in sreči. Sedaj je to naporno delo za nami. Nama danes ni žal ves napor, ki sva ga morala vložiti v omenjeno delo. Hkrati pa se zahvaljujeva vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri ustanavljanju društva. Vodstvo društva za leto 1993; Predsednik društva; Matija TRČEK Vodja športne sekcije; Franko ČELIK Vodja kulturne sekcije; Franci JEREB Blagajnik društva; Katja ČELIK Tajnik društva; Stanka ALIČ Trenutno je v društvo včlanjenih okrog 70 članov. Marko ŽUST in Franko ČELIK PREGLED DELA ŠPORTNE SEKCIJE ZA LETO 1992 Naj takoj na začetku omenimo, da športna sekcija v letu 1992 ni uresničila vseh zastavljenih ciljev. Kljub temu pa so bile organizirane nekatere športne prireditve, ki jih bomo na kratko omenili. V decembru 1991 leta smo organizirali tri turnirje: šah, namizni tenis, streljanje. V šahu je sodelovalo 8 tekmovalcev. Zmagal je Franci Jereb, drugi je bil Janez Žust in tretji Janez Kogovšek. V streljanju je zmagal Igor Bačnar (169 od 200 krogov), drugi Janez Žust (166 krogov) in tretji Franko Čelik (164 krogov). Pri namiznem tenisu je pri članih sodelovalo 10 tekmovalcev, pri šolarjih pa 3 tekmovalci in članicah 2 tekmovalki. Turnir pri članih ni bil končan (po sedmih igrah sta vodila Jure Treven in Franko Čelik s po sedmimi zmagami), pri šolarjih je zmagal Boštjan Mivšek in pri članicah Olga Gabrovšek. Konec februarja se je v Žireh pričela trim liga v košarki na kateri je nastopalo šest ekip. Naša je zasedla četrto mesto za vsemi žirovskimi klubi. Ko smo že pri košarki omenimo, da je glavni šport pred OŠ Vrh vse poletje bila prav košarka. Najboljša ekipa je igrala tri prijateljske tekme z logaškimi Demokrati, od tega sta bili dve na Vrhu. Izvedena je bila tekma poročeni : neporočeni. Zmagali so poročeni z izidom 62:60. Nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi je zaradi dežja bila prekinjena pri rezultatu 2:1 za poročene. Konec avgusta smo za krajane priredili športno-zabavni večer. Ekipa Vrha se je odzvala tudi vabilu ŠD Kovk ( Rovte ) in nastopila na športnem popoldnevu ob 10-letnici društva. Glavni problem športne sekcije pri ŠKD Vrh so bile seveda finance. Iz dotacij ZTKO Logatec smo dobili 15.000 SIT za celo leto. Te dotacije pa so bile na žiro računu KS Vrh, z njihovimi naročilnicami pa se ni dalo kupovati športnih rekvizitov. Vse kar nam je v letu 1992 uspelo kupiti so: košarkarska žoga, mrežica za namizni tenis in zapisniki za vodenje tekme. Zaradi finančnih težav je v septembru odpadel turnir v košarki. Upamo, da bo letos bolje, saj smo odprli svoj žiro račun in bomo sami upravljali z vsemi sredstvi, ki bodo prišla na naš račun. Je pa športni sekciji uspelo dobiti sponzorja, ki je člane košarkarske ekipe opremil z novimi dresi. To je Anton Treven, avtoprevoznik iz Petkovca. PROGRAM DELA ŠPORTNE SEKCIJE ZA LETO 1993 Športna sekcija bo planirala delovanje v naslednjih športih: košarka, namizni tenis, šah, nogomet, balinanje in strelstvo. Planirano pa je tudi športno popoldne. Košarka: - organiziranje košarkarskega turnirja - udeležba ekipe v trim ligi Žiri - udeležba na turnirjih v sosednjih krajih - košarka za zabavo in sprostitev na domačem igrišču (sreda in petek zvečer, nedelja popoldne) Namizni tenis: - ureditev stalnega prostora za vadbo ( za vse člane društva ) - organizacija krajevnega turnirja Šah: - organizacija krajevnega šahovskega turnirja Strelstvo: - organizacija rednih treningov v hodniku OŠ - organizacija krajevnega turnirja (izbira najboljših) - udeležba ekipe najboljših na bližnjih turnirjih Nogomet: - organizacija več spontanih nogometnih popoldnevov - nogometna tekma poročeni : neporočeni Turnirji v šahu, namiznem tenisu in strelstvu bodo šteli za troboj, za katerega bodo podeljene posebne nagrade. Športno popoldne je najbrž skoraj vsem znano. Podobnega želimo organizirati tudi letos (tekmovanje je zabava). Ostaja pa središče vseh športnih dejavnosti prav športno igrišče pred osnovno šolo Vrh. Veselilo nas bi, če nam bi sporočili svoje želje, kako to igrišče še bolj izkoristiti. Da pa bomo lahko vse zastavljene naloge izpolnili bomo imeli tudi precej investicij. Investicije: - obnova črt na igrišču pred OŠ - obnova ograje okrog igrišča - nakup košarkarske in nogometne žoge - nakup šahovske ure - obnova balinarskega igrišča ... Trenutno športna sekcija šteje 67 članov. Za vsakega od imenovanih športov je v sekciji zadolžen član, ki koordinira aktivnosti. Prvi cilj sekcije ostaja odprtost za vse krajane. Zelo veseli bomo, če se nam kdaj pridružite in ob katerem od imenovanih športov in pogovoru preživite popoldne ali večer. Vodstvo športne sekcije SANJE Sklenil bi ročice, poljubil te na lice, z noskom sva skup zadela, v meni kri zavrela, objeta okrog vratu, zardela od sramu .. . Ne morem s tem se sprijazniti, da me sonce je zbudilo misli napenjal sem zaman, saj prišel je novi dan. Matija TRČEK PREGLED DELA KULTURNE SEKCIJE ZA LETO 1992 Izvedli smo naslednje projekte, dejavnosti; 1. Otvoritev podružne knjižnice ( december 1991 ) Ob tej priložnosti smo priredili kulturni večer. V programu je nastopil tudi Logaški oktet. Na isti prireditvi smo tudi otvorili prenovljen oder. Kakšen izgleda sedaj, ste si lahko ogledali tedaj ali pa ob premieri nove igre. Kako deluje knjižnica pa bo opisano v nadaljevanju. 2. Gladališka predstava "LOKALNA ŽELEZNICA" Pripravili smo meščansko komedijo. Premiera je bila na Vrhu 22. februarja. Gostovali smo v Logatcu, Žireh, na Hotavljah, Zavrat-cu, Vrhniki in Javorjah. Obisk je bi različen. Najbolj smo bili uspešni v Logatcu, Žireh in na Hotavljah. Upam, da vam je bila tudi ta predstava všeč in se boste tudi v prihodnje radi ogledali naše nove predstave. 3. Delovna akcija pri Matevžu TREVEN Pomagali smo izkopati zemljo za položitev cevovoda. Delovna akcija je uspela, saj smo v enem dnevu opravili vsa načrtovana dela. PROGRAM DELA KULTURNE SEKCIJE ZA LETO 1993 Prav tako kot v poročilu, Vam bomo tudi program predložili po točkah. S tem upamo, da Vas bomo čim bolj jasno obvestili, kaj lahko od nas pričakujete v tekočem letu. 1. Dramska predstava - Charlijeva teta Premiera bo 13. februarja v Osnovni šoli Vrh. 2. Predstava otroške skupine za materinski dan ( konec marca ) 3. Srečanje vseh igralcev, ki so v dramski skupini sodelovali od leta 1974. Na tem srečanju bi poskušali oceniti zanimanje igralcev za igro na prostem v sezoni pomlad/poletje 1994. (srečanje predvidoma v mesecu aprilu ) 4. Kresovanje v okviru Kresne noči ( 23.junij ) Program naj bi vseboval predstavitev običajev in pomena Kresne noči, sodelovanje pevskih zborov, pihalne godbe in povabilo znanih umetnikov, zabava s kresom ... 5. Proslava ob otvoritvi zadnjega odseka ceste Rovte-Vrh. 6. Izobraževanje Udeležba na seminarjih za igralce in režiserje, ogled kvalitetnih dramskih predstav ... 7. Organizacija koncerta Iztoka MLAKARJA 8. Dve izdaji krajevnega časopisa in še kaj drugega, kar bo v določenem času aktualno. Vodja kulturne sekcije Franci JEREB P r i s p evie i i z kraj evne kn j i ž n i o e OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 8. februarja praznujemo obletnico smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Morda je za koga ta dan samo "dela" prost dan, morda le spomin na pesnika. Za vsakega domoljuba pa pomeni ta dan še mnogo več. To ni le dan, ko bi se spominjali naših umetnikov; pisateljev, arhitektov, glasbenih ustvarjalcev ... To je tudi dan, ko naj bi se z ljubeznijo spomnili vseh tistih mater, očetov, babic, dedov, vzgojiteljic, ki so nas učili prvih preprostih besed, ki so nam pripovedovali prve zgodbe, pravljice v slovenskem jeziku, ter nam pričarali svet dobrote in nasprotij. S slovensko pesmijo so nas zazibali v domači log in nam pokazali stare običaje. To je dan, ko naj bi poljubili Truberjev Katekizem in Abecednik, pa Slomškov prvi učbenik "Blaže in Nežice v nedeljski šoli". Kaj bi naš mali narod brez jasne domače besede. Bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo, da so tudi milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo, ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo, ter se ozro na čudežno deželo pred seboj. Zato bi se rada ob tej priložnosti iskreno zahvalila vsem sejalcem jasne in sveže slovenske besede. V plemenitih otroških dušah bo seme raslo in obrodilo mnogoteren sad. Hkrati pa vabim vse tiste, ki si želite krajšati dolge večere z dobro knjigo ali se duhovno bogatiti, v našo krajevno knjižnico v šolo na Vrh. Knjige si lahko izposodite ob nedeljah po maši in ob ponedeljkih od 12 do 13h. Pa prijetno praznovanje ! Mojca MIVŠEK KRAJEVNA KNJIŽNICA VRH Približno leto dni je minilo, odkar je na Vrhu sv. Treh Kraljev zaživela nova podružnica Logaške knjižnice. V Matični knjižnici smo dolgo premišljevali, ali odpreti knjižnico tudi v vašem kraju, vendar ste bili v svojih prošnjah zelo vztrajni (Marko Žust ). Po svoji kulturni prizadevnosti ste znani tudi v okolici, zato smo zavrgli pomisleke, da je prebivalcev v vašem kraju malo. Za začetek smo prenesli iz Logatca 1000 knjig, v glavnem razvedrilno branje, pa tudi nekaj strokovnih knjig, ki so zanimive za širši krog ( medicina, zgodovina, politika . . ). Naročili smo tudi revije GEA, MOJ MALI SVET, NAŠA ŽENA, OTROK IN DRUŽINA ter ZDRAVJE, ki si jih lahko izposodite tudi na dom. Učiteljica Mojca MIVŠEK je z veseljem prevzela izposojo knjig. Posebno otroci so zaživeli s knjižnjico, pa tudi nekatere starše so že prepričali, da lahko preživijo prijeten večer ob knjigi. Nekajkrat letno pošljemo v vašo knjižnico novejše knjige oz. tiste, po katerih sprašujete. Vsi, ki ste včlanjeni na Vrhu, pa si lahko brezplačno sami izberete tudi knjige v Matični knjižnici. V knjižnici je sedaj vpisanih 49 bralcev. V lanskem letu ste obiskali podružnico 550 krat in si izposodili kar 1567 knjig. Ob teh podatkih smo bili zelo prijetno presenečeni in upamo, da vas bodo knjige razveseljevale tudi v prihodnje. MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC Alenka FURLAN NAŠA KNJIŽNICA Naša knjižnica je v osnovni šoli na Vrhu sv. Treh Kraljev. Vodi jo učiteljica Mojca MIVŠEK. Ko sem prvič šla v knjižnico mi je bilo sedem let. Takrat sem vzela preproste knjige. Sedaj zelo rada berem pravljice in krajše zgodbe s slikami. Naša knjižnica ni tako velika, vendar ima veliko knjig. Zelo rada hodim v knjižnico in si želim, da bi še dolgo odpirala vrata mladim bralcem. Andreja ŠRAJ, 2.razred V KRAJEVNI KNJIŽNICI V knjižnico sem se vpisala že pred enim letom, ko je bila ustanovljena. Še sedaj zelo rada hodim po nove knjige. Zelo rada se spominjam, kako smo učenci prvič šli v knjižnico. Takole je bilo; Knjižničarko smo počakali v vrsti pred vrati. Ko nas je zagledala, se nam je zasmejala v pozdrav, nato pa odklenila vrata. Zagledali smo police, polne lepih knjig. Prišla sem na vrsto za vpis. Knjižničarka me je vprašala, kako mi je ima in kako se pišem. Ko sva to uredili, sem si lahko šla izbrat knjige. Sposodila sem si že mnogo knjig, vendar mi je bila najljubša "Bela past". Govori o mladincih, ki gredo v gore. Tam jih zajame sneg. Na koncu se rešijo s pomočjo malega kužka. Želim si prebrati še veliko lepih knjig. Renata Cankar, 4.razred P r i s p e vic i Kraje v n e skupno s t: i Vrh KRAJEVNA SKUPNOST VRH MED SVOJIMI ŽEL JAMI, POTREBAMI IN MOŽNOSTMI Iskanje načinov in poti kako čimbolj približati med sabo želje, potrebe in možnosti, ki bodo najbolj realna podlaga za uveljavitev naših potreb v sistemih financiranja je v današnjem času zahtevna naloga. Z precejšnjo mero razumevanja s strani krajanov, pa tudi s strani financerjev smo v zadnjih letih pristopili k izdelavi planov, ki naj bi bili podlaga za rangiranje potreb, ki naj bi jih institucionalno uveljavljal svet Krajevne skupnosti v razvojnih programih občine. Glavna vodila dela so bili in ostajajo letni plani v okviru srednjeročnih. Z precejšnjo mero samozavesti ob ugotavljanju rezultatov zadnjih let smo tudi ta srednjeročni plan za obdobje 1991 - 1995 zastavili dokaj optimistično, v nobenem od zastavljenih ciljev pa nismo pozabili na soudeležbo nas krajanov, pa naj si bo fizično ali pomoč s prispevki, verjetno pa skoraj ne bo akcije, kjer bo potrebno oboje. Vsebina zastavljenih programov je razdeljena na naslednja širša področja: I. Področje urejanja komunalne infrastrukture, gospodarstva in ostale infrastrukture. II. Področje družbenih dejavnosti. III. Razvoj turizma in drobnega gospodarstva. IV. Ostale dejavnosti. I. Področje, ki se v kraju največkrat obravnava so problemi cest, poti, elektrifikacije, vode in telefonija. Iz rednih virov financiranja področja cest se izvaja predvsem redno vzdrževanje. Zimska služba v zadnjih letih ni predstavljala posebnih problemov in s tem tudi nastali stroški niso predstavljali večjega dela porabljenih sredstev. Večji delež pa je predstavljalo letno vzdrževanje, ki se je ob vsakoletnih čudnih padavinskih režimih in nalivih iz planiranih izhodišč v zadnjih dveh letih podvojil. Za izboljšanje povezave z občinskim središčem smo v decembru 1991 začeli od svojih dohodkov plačevati samoprispevek, katerega namen je hkrati tudi glavna naloga tega srednjeročnega plana, ki je bil sprejet. Dobršen del tega programa je že realiziran, sredstva za izvedbo pa so se zbrala predvsem iz programov občine Logatec po razpisih raznih pristojnih ministerstev. Delež krajanov skozi samoprispevek in prispevek 1500 DEM po stanovanjski hiši ob posodobljeni cesti (4) ter kredit, ki ga je najela KS preko proračuna občine Logatec je za odsek od Popita do Hlevnega vrha v dolžini 1250 m znašal cca. 30 %. Izhodišča za nadaljevanja so podana, vsekakor pa plani v vseh merilih za leto 1993 za to investicijo niso nič kaj obetavni. To še ne pomeni, da se dela ne bodo izvajala, ni pa še možno govoriti o obsegu, vsekakor pa lahko z gotovostjo trdim, da v letih plačevanja samoprispevka izpeljemo program, za katerega čim prejšni uspeh bomo tudi tokrat verjetno izpeljali dodatno akcijo zbiranja sredstev pri krajanih in lastnikih nepremičnin v naši KS. Elektrifikacija se je v zadnjem desetletju bistveno izboljšala. Projekt, ki čaka izvedbo je še TP Hlevni vrh z 20 kV daljnovodom. Za izvedbo je že pripravljena vsa dokumentacija, izgradnja pa naj bi se po navedbah pristojne službe na Elektro Ljubljana odvijala v poletnih mesecih. Problem telefonije z novogradnjami in priselitvami v kraju zopet prihaja v ospredje. Širitev oz. pridobitev telefonov ta čas ni možna zaradi premajhne centrale v Rovtah. Usmeritve razvoja PTT Ljubljana predvidevajo začetek akcije širitve centrale in omrežja v naslednjih 2 letih. Na območju naše KS že v tem trenutku kaže potreba po cca 25 - 30 novih naročnikih. Vsekakor bo ob širitvi telefonskega omrežja potrebno primerno urejati obstoječo mrežo, ki je sedaj napeljana iz večih central. Reševanje vodooskrbe je zaradi razpršenosti prepuščena v glavnem posameznikom ali skupinam. Prav zaradi pomembnosti tega vira je večina problemov zaradi iznajdljivosti, tudi vložkov posameznikov, rešenih, kajti vedeti je treba, da tudi v komunalno urejenih naseljih vodooskrba veliko stane. Problematika, ki bode v oči večino krajanov je nov vodni zbiralnik nad šolo. Programi občine v okvirih KS predvidevajo ureditev v tem letu. Pokopališča so v upravljanju KS in se urejajo s sredstvi letne grobarine, ki se pobirajo letno. Stanje trenutno ni problematično saj je v ureditev obeh v zadnjih letih bilo vloženo precej sredstev. Vse ostale podrobnosti v vezi pokopališč ureja pokopališki red v KS. II. V družbenih dejavnostih so zajete usmeritve in aktivnosti, ki se nanašajo na ureditev in posodobitev skupnih objektov. V zadnjih letih sta bila to predvsem šola in gasilski dom, v planih naslednjih let pa je tudi vključevanje KS v zastavljene programe prenove sakralnega objekta - cerkve sv. Treh Kraljev. Poudariti je treba, da odgovorni, ki že pripravljajo usmeritve za delo v naslednjih letih, navežejo tesnejšo povezavo z KS, ki bo preko svojih programov poskušala uvrstiti v okvire programov financiranja iz drugih virov. Na tem področju so še nekatere stvari, ki se nanašajo v glavnem na dejavnosti, ki so zajete v programih dela društev in organazaci j. Omembe vredne so še naravne znamenitosti in z odloki zaščitena drevesa. III. Vključevanje v razvoj turizma in odpiranja obratovalnic je ena od usmeritev, ki v naši KS šele poganja korenine. Z razvojem in izboljšavo povezav se bodo izboljašale tudi te možnosti, ki pa so v glavnem vezane na celotno blaginjo naše države. Vsekakor pa podeželje v današnji ureditvi mora dobiti svoj pomen in imeti stik z razvojem. Če ne bo tega ostajajo le možnosti. IV. Ostale dejavnosti so tesno povezane z predhodnimi, vsekakor pa moramo tudi v naših krajih več pozornosti nameniti varovanju okolja. Odpadke dostikrat odmetavamo sami, veliko pa je onesnaževalcev, ki pridejo v naše kraje s polno prikolico odvečnih predmetov in odpadkov. Reševanje teh stvari nam nalaga tudi občinski odlok. Svet KS je na eni svojih sej tudi sprejel, da vsi novogra-ditelji v KS, ki niso sodelovali v zadnjih akcijah posodobitev cest (cesta Vrh, cesta Podlesec) plačajo prispevek v višini 300 DEM. V kraju se bodo postavile usmerjevalne table - kažipoti, ki so že narejeni in bodo postavljeni v pomladanskem času. Kratek opis želja, potreb in možnosti je le želja, da se krajanom prikaže utrip dela in načrtov, hkrati pa tudi želja, da ste v svojih gledanjih tudi sooblikovalci in ne samo kritiki dogajanj, kajti za potrebe in uresničitev želja je le malo možnosti, ki so z napačnim pristopom zelo hitro nične. Tine JESENKO POKOPALIŠKI RED V KS VRH Na podlagi zakona in občinskega odloka o pokopališkem redu je zbor krajanov KS Vrh dne 3.11.1991 sprejel naslednji pokopališki red: 1. člen Določi se pokopališki okoliš In uveljavijo ustaljeni krajevni običaji pri pokopu umrlih. 2. člen Pokopališče v KS Vrh sta Vrh in Hlevni vrh, upravlja pa ju KS Vrh. 3. člen Pokopališki okoliš za Vrh je: vas Vrh sv. treh kraljev, Hleviše, del Lavrovca, del Račeve in del Žirovskega vrha. Za Hlevni vrh: vas Hlevni vrh in del Lavrovca. Pri pokopu pokojnih iz Račeve in Žirovskega vrha se upošteva pokopališki red KS Vrh. Pokopališki okoliš za KS se lahko ureja po želji svojcev oz. umrlega. 4. člen Za grobove skrbijo lastniki oz. zakupniki grobov, tako, da je grob primerno urejen. V kolikor tega ne store, stori to upravi ja-lec na stroške zakupnika. Če se to ponavlja, oz. grob nima zakupnika se ga po preveritvi izravna. 5. člen Prostor za grobove oddaja v uporabo pooblaščena oseba upravi jalca pokopališča. Pooblaščenec je dolžan skrbeti za urejenost (delov) pokopališča, ki so mu predpisane s strani upravi jalca, zbira letno grobarino, določa prostor za grobove ter poskrbi za pogrebni ceremonial s strani KS. 6. člen Pooblaščena oseba za pokopališče Vrh je g. Alič Franc, za Hlevni vrh pa stanovalci mežnarije skupaj s pomočjo članov sveta KS. 7. člen Grobar ina se pobira letno in jo določa svet KS. Grobarina za družinski grob je večja od enojnega, za žaro pa enaka ceni groba-rine enojnega groba. Otroški grob se enači z enojnim. Krajani lahko že v naprej zakupijo prostor za grob, plačajo pa letno grobarino. Za nov grob se plača 5x letno grobarino + grobarina za tekoče leto. 8. člen Kopanje groba se izvaja po krajevno običajnem načinu, tako, da ga kopljejo sosedje. Grob lahko koplje tudi druga oseba, ki pa jo plačajo sosedje oz. svojci umrlega. To pravilo ne velja le v izrednih primerih (socialni probi em, bre z s vojcev) . 9. člen Pogrebna svečanost se odvija v sprevodu, ki gre v primeru na Vrhu:- od kapelice pri Petrču, v Hlevnem vrhu:- od odcepa ceste proti Cerkvi. 10. člen KS imajo pogrebni odbor, ki ga sestavljajo Alič Franc, Gabrovšek Franc, Žust Jože, Marjan Mivšek, Tine Jesenko, Anton Šubic. Pogrebni odbor vodi pooblaščenec za pokopališče Vrh. Pogrebni odbor poskrbi, da imajo ob pogrebu krajani: zastavo in zastavonošo, poslovilni govor in pravilno pogrebno svečanost. Ob pogrebu s področja Račeve in Žirovskega vrha morajo za pogreb zadolženi upoštevati tamkajšnja pravila za govor in zastavo pa morajo poskrbeti s strani njihove KS. 11. člen Pogrebni sprevod poteka tako: na čelu je slovenska zastava, nato so še druge zastave in prapori, godba in ostali uniformiranci. Predstavniki milice ali sil se običajno zvrste takoj na čelo za slovensko zastavo in zastavo, kateri enote pripadajo. Ostali del sprevoda se razvrsti po krajevno običajnem redu. 12. člen Pogreb se odvija po krajevno običajnem redu s tem, da so govori s strani KS in drugih organizacij v slabem vremenu lahko tudi v cerkvi. 13. člen Ta pravilnik potrdi zbor krajanov in se začne izvajati takoj po sprejetju. Predsednik sveta KS Valentin JESENKO Prispevki Gasi Iškega. Društva DELO GASILSKEGA DRUŠTVA V ZADNJIH LETIH Gasilsko društvo Vrh sv. Trije Kralji je eno manjših društev v Logaški občini. Društvo šteje skupaj 58 članov in 15 pionirjev. Uspešno deluje ena članska in ena pionirska desetina. Vsako leto se udeležujeta vseh tekmovanj in srečanj v okviru občine. Med letom imata redno gasilske vaje, posebej pa se še pripravljata na tekmovanja. V zadnjih letih je 11 naših članov uspešno opravilo tečaj izprašanega gasilca, poleg tega pa so 4 člani opravili tečaj za nižjega gasilskega častnika. Pred dvema letoma smo praznovali kar visok jubilej, 60 letnico aktivnega delovanja gasilskega društva na Vrhu. Ob tej priliki smo priredili proslavo s parado. Z njo smo imeli veliko dela in stroškov. Na sami proslavi smo podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim članom. Pred obletnico smo intenzivno gradili prizidek k obstoječemu domu. Spodnji prostor ( velika garaža s skladiščem gasilskega orodja ) smo uspeli do obletnice izdelati in opremiti. Zgornji prostor, ki naj bi bila enkrat srednje velika dvorana za manjše prireditve, pa še čaka na dograditev ( problem financ ). Naš cilj je, da to delo dokončamo v prihodnjih letih. V zadnejm času so najbolj aktualni požarni bazeni v posameznih zaselkih. Gasilsko društvo samo tega velikega projekta ne more samo izvesti. Je pa v preteklem letu že izvedlo popis o stanju virov vode na vseh domačijah. Popisani so bili izviri vode, njihova stabilnost in velikost rezervoarjev. Zbrane podatke smo posredovali KS Vrh, ki naj bi organizirala in financirala postopno ureditev prepotrebnih bazenov. Seveda pa brez interesa krajanov dela ne bodo napredovala. Lansko leto smo bili gostitelji srečanja pionirjev, ki ga vsako leto organizira drugo društvo. Kljub temu, da nam je vreme ponagajalo, smo srečanje uspešno pripeljali do konca. Upamo, da so bili udeleženci srečanja zadovoljni in da so se z lepimi spomini vrnili na svoje domove. Zadnja leta nam je nagajala tudi sirena, ki je montirana na Vrhu. Lansko leto smo sireno generalno obnovili in upamo, da vsaj nekaj let z njo ne bomo imeli težav. Generalno popravilo sirene nam je povsem izpraznilo blagajno. Sedaj smo sireno zavarovali pri zavarovalnici ( neugodni vremenski pogoji na Vrhu ) in upamo, da v prihodnje ne bo takih stroškov z njo. Veliko načrtov in želja imamo tudi za prihodnost. Koliko načrtov in želja bomo lahko uresničili, pa bo pokazal čas. Na kratko smo predstavili delo našega društva v preteklih letih. Naše želje so, da bi še naprej dobro sodelovali s krajani in društvi v kraju, ker le tako bomo delovali in napredovali. Vodstvo GD Vrh sv. Trije Kralji izvoljeno na letnem občinskem zboru , ki je bil v nedeljo, dne 31.1.1993: Predsednik GD; Anton KOKELJ Poveljnik GD; Janez KRVINA Ostali UO GD; Jože ŽUST, Marjan GABROVŠEK, Jože PETROVČIČ, Simon NOVAK, Marko ŽUST Člani NO GD; Ivan MIVŠEK, Marta ALIČ, Janez ŠUBIC Gasilsko društvo Vrh sv. Trije Kralji GASILSTVO Gasilci velikokrat pomagajo ljudem ob požarih, poplavah in drugih nesrečah. Imajo gasilske vaje, tekmovanja in veselice. Tudi otroci imamo skupino mladih gasilcev. Med njimi sem tudi jaz. Na gasilskih vajah se učimo razvijati cevi in ravnati z gasilsko opremo. Opazoval sem tudi odrasle na gasilskih vajah. Naše gasilsko društvo je lani proslavljalo šestdesetletnico svojega delovanja. Proslavili smo jo zelo slovesno. Društvo je spet dobilo staro ime; Gasilsko društvo Vrh Sveti Trije Kralji. Lani so dogradili gasilski dom. Sedaj je velik za gasilsko opremo in za moderni gasilski avto. Gasilec mora biti zelo pogumen, da si upa reševati v težkih trenutkih. Zato moramo gasilce spoštovati. Gregor NOVAK, 3.razred GOREL JE KOZOLEC Neki ponedeljek sem zalival apno, ko je nekaj počilo in sicer dvakrat. Zelo sem se začudil. Takrat je ati zaklical, da gori pri Trčku. Sklenili smo, da gremo pomagat. Ata, Luka in jaz smo s sabo vzeli tudi ročni gasilni aparat na prah. Ko smo prispeli k Trčku, smo videli, da gori kozolec. Gorelo je dračje v kozolcu, ogenj pa je zajel tudi opeko, ki je bila zraven. Prišli so gasilci iz Lučin. Vodo so črpali iz rezervoarja. Ker nismo imeli kaj pomagati, smo šli domov. Premišljeval sem, kako je strela v naših krajih nevarna. Blaž JELOVČAN, 4.razred Pr ± sp evki JL zn PO Š Vrh 8 v _ Treh. Kralj ev ŠOLA JE VPETA V ŽIVLJENJE KRAJA Dobrih deset let je, odkar sem prišla poučevat na podružnično šolo Vrh, z namenom, da tu zaključim svojo poklicno pot približni tako, kot sem jo tudi začela. Kot mladi učiteljici, mi je bilo dodeljeno prvo delovno mesto na podobni, majhni vaški šoli. Tista prva leta poučevanja so se mi vtisnila v spomin kot prijetna izkušnja, ki si jo nikakor ne moreš izbrisati iz zavesti. Želiš si nadaljevati tam, kjer si nekoč pognal korenine, za vedno ti ostane hrepenenje po preprostem hribovskem življenju. Šole, kjer sem si nabirala prve izkušnje že zdavnaj ni več. Vzrok je seveda znan. Upadanje števila učencev, lahko tudi kadrovska težava, ker učitelj ni več pripravljen poučevati na zakotni šoli. Druga za drugo so se ukinjale tudi druge podružnične šole. Prav kmalu, ko sem prišla na Vrh, sem spoznala, da tu krajanom ni vseeno, kakšna bo usoda šole. Kljub temu, da je bilo v šolskem letu 1985/1986 samo še pet učencev, je Krajevna skupnost vztrajala, da se šola ohrani. Še vedno je med tukajšnjimi ljudmi živa misel, da je šola eden izmed pomembnih stebrov v kraju. Na srečo se je vse več mladih družin odločilo ostati doma in tako se je število učencev do danes že precej povečalo. Letos obiskuje pouk na Vrhu štirinajst učencev, po razredih pa so tako razporejeni: 1. razred ima 5 učencev, 2. razred 2 učenca, 3. razred 2 učenca in 4. razred 5 učencev. Število učencev bo v prihodnjih letih še naraščalo, saj bo v šolskem letu 95/96 že 20 učencev. To pa je že število, ki zadošča za dva oddelka učencev, kar pomeni možnost dveh učiteljev na šoli. Marsikoga zanima, kako poteka pouk z vsemi štirimi razredi hkrati. To zares ni lahko, saj je treba vse dopoldne vzdrževati delovno vzdušje vseh razredov in vsakega posameznega učenca. Pri tem je potrebno obilo spretnosti in miselnega napora s strani učitelja. Medtem, ko imajo nekateri učenci tiho delo, je treba drugim razlagati, pojasnjevati, pregledovati opravljeno delo, ocenjevati, nekaterim pomagati, drugim, urnejšim pa nuditi še dodatne naloge. Za težja poglavja, posebno v 4. razredu so rezervirane posebne ure na začetku ali ob koncu pouka, ko so ostali učenci že prosti. Ob koncu pouka pa učiteljev delovni čas še ni končan. Treba je pripraviti mnogo gradiva, predvsem pa učnih listov s pomočjo keterih se učenci lahko samostojno učijo. Le z dobrimi pripravami na pouk lahko kombinacija štirih razredov sploh funkcionira. Delovni pogoji na šoli so se pred približno dvema letoma zelo izboljšali. Šolski prostori so prijetno topli, tako da je na nevzdržno mrzle učilnice ostal le še slab spomin. Tudi na novo opremljena kuhinja in nova stranišča so pripomogla k prijetnemu vzdušju na šoli. Žal pa opremljenost učilnice za pouk ni preveč zadovoljiva. Premalo imamo sodobnih učnih pripomočkov, prav tako bi za sodobne oblike pouka potrebovali več funkcionalne opreme v učilnici (knjižne omare, razstavni panoji, police, dodatne klopi ali mizice za razne dejavnosti). Potrebovali bi tudi fotokopirni stroj za razmnoževanje učnega gradiva. Še posebno neopremljena je učilnica za telovadbo. Denar za šolstvo je tako skopo odmerjen, da ga za materialne stroške redno zmanjkuje. Kljub vsemu smo zadovoljni z izboljšavami na šoli. Zavedam se, da bi brez vas krajanov, ki ste podprli samoprispevek v korist adaptacije šole, ne dosegli ničesar. Izkoriščam to priliko, da se javno preko tega glasila zahvalim za vaše zaupanje in podporo. Šola živi ali pade s krajem, zato mora biti vpeta v njegov živijenski utrip. Evlalija ČELIK vodja POŠ Vrh sv.Treh Kraljev ŠE NEKAJ MNENJ UČENCEV O ŠOLI, POUKU IN ODMORIH V šoli je lepo. V šoli se učim in igram, učitelj. Mami mi ne dovoli. Dušan Žakelj, Rad bi postal 1.razred Hodim v tretji razred. Ko smo pri pouku, je v razredu tiho. Imamo tele predmete: slovenščina, matematika, angleščina, spoznavanje narave in družbe, glasbeni pouk, likovni pouk in telovadba. Zame je najboljši predmet matematika ... Gregor Novak, 3.razred Od vseh ur v šoli imam najrajši čas malice. Ko učiteljica pravi, da moramo umiti roke, stečemo k lijaku in si jih umijemo. Kdor je prvi, odpre vrata in stečemo po stopnicah. Naša kuharica zelo dobro kuha, zato smo vsake malice zelo veseli. Jemo v kuhinji za mizo. Ko pojemo, odnesemo skodelice v pomivalno korito in stečemo v razred . . . Vesna Mivšek, 4.razred Vseh učencev nas je štirinajst. V eni učilnici so vsi štirje razredi. Vsi se učimo skupaj. Na začetku učiteljica daje vsem v razredu delo. Ko začne z nami, pa prvi razred mnogokrat že konča... Brigita Gabrovšek, 4.razred V šolo zelo rad hodim. Ko sem bil v prvem razredu in na začetku drugega, smo hodili v šolo peš. Tudi radiatorjev še ni bilo, zato smo se stiskali ob peči. Zdaj se vozim v šolo s kombijem. Greje pa nas centralna kurjava... Blaž Jelovčan, 4.razred Moj najljubši predmet je slovenščina. Pri slovenščini pišemo obnove, nareke, pesmi, domišljiske in druge spise. Rada berem in P Ji S GUI • * • Renata Cankar, 4.razred OSTALI PRISPEVKI UČENCEV OŠ VRH V tem delu Informatorja boste videli kako lepo že znajo pisati najmlajši. Spise je izbrala domača učiteljica, vsi spisi so prepisani dobesedno in brez popravkov. ČE BI BILA UČITELJICA Pri nas v šoli imamo zelo prijazno učiteljico. Tudi jaz bi bila takšna. Če bi bila učiteljica, ne bi bila preveč stroga, razen, če bi mi kdo nagajal. Učence in učenke bi naučila pisati, risati, peti in računati. Bilo bi zelo lepo. Ocenjevala ne bi preveč strogo. Če bi bilo v razredu kaj igrač, bi se otroci lahko igrali le, če bi jih tudi pospravili. Imela bi največ dvajset učencev in učenk. Otroke imam zelo rada. Vsak dan bi jim prebrala pravljico. Najraje pa imam smešne otroke. Spominjam se, ko so učenci prvega razreda zaigrali igrico " Lisica in kozica ". Namesto da bi rekel Dušan:"Kaj pa se tako žalostno držite ?," je rekel:"Kaj se pa tako trapasto držite ?" Vsi smo se nasmejali. Tudi jaz bi rada imela otroke, ki bi bili smešni. Maja Kogovšek, 4 razred SNEG Sneg, sneg, zakaj si bel ? Bel ? Seveda, bel sem zato, da me otroci opazijo. Sneg, sneg, zakaj lomiš veje dreves ? Lomim ? Seveda, lomim zato, ker imam vsa drevesa rad in ne mislim tako hudo. Sneg, sneg, zakaj zledeniš ? Zledenim ? Seveda, zledenim zato, ker rad ponagajam voznikom. Kaj res ? Potem pa kar bodi bel, lomi veje in nagajaj voznikom. Nam pa daj veselje, da se bomo lahko igrali. Renata Cankar, 4. razred ZADNJA ZELNATA GLAVA NA NJIVI Bilo je pozno jeseni. Megla je bila tako gosta, da bi jo lahko z nožem rezal in jo na kruh mazal. Njive so bile puste in prazne, le na eni je bila zelnata glava. Čisto sama ej bila in zeblo jo je. Tedaj pride mimo kmet s kozo in ji reče:" Pojdi, kozica moja in najej se zelnate glave." Koza je že hotela ugrizniti, a glava ji je rekla:" Pojdi proč, ker sem zastrupljena. " Kmet in koza sta odšla. Zeljnata glava je bila zopet sama. Pa pride mimo deklica. Glava si misli takole:" S tole deklico pa ni dobro češenj zobati. " K sreči je ni opazila in je odšla naprej. Zelo si je oddahnila. Zeljnata glava se zamisli in si reče:" Že vem, po svetu bom šla. Ha, ha! " Ampak, kako naj gre, če je pa prirasla k tlom. Mimo pride zajec in reče: " Kaj ste pa tako žalostni? " Zeljnata glava mu pove, on pa ji svetuje: " Tetkica, jaz vam bom pregriznil storž, vi pa boste lahko šli po svetu. " Zajček grize, grize in ga pregrize. A namesto, da bi jo spustil, jo je začel jesti. Zeljnata glava joka, a nič ne pomaga. Glava si misli:" Takšen bo moj konec. Osel gre le enkrat na led! Ve, ve, vee! " Maja Kogovšek, 4.razred KAKO SE OBEŠA PERILO Vsakih nekaj dni da mama prati perilo. Ko je perilo oprano, ga moram jaz obesiti. Najprej se obujem, potem pa grem v kopalnico. Odprem pralni stroj in perilo naložim v plastični škaf. Odnesem ga k vrvici in začnem obešati. Najprej pripnem hlače, nato serviete in tako lepo naprej razporejam. Če je perila zelo veliko, obešam kako uro, če pa ga je manj, obešam kake pol ure. Ko je delo končano, vzamem prazen škaf in grem v hišo. Sezujem se in obujem copate. Potem nesem škaf v kopalnico in delo je opravljeno. Vesna Mivšek, 4.razred MOJE KOLO Moje kolo je sive barve. Zelo ga imam rad. Najrajši se vozim po cesti. Tudi po pošto grem z njim. Lepo skrbim zanj. Tomaž Jelovčan, 2.razred MOJE SMUČKE Lansko leto so mi kupili smučke. So rdeče barve. Učim se smučati. Lovrenc Trevenf 1. razred NAŠA MUCA Naša muca je siva in bela. Vsak dan je lačna. Rada se potepa. Tomaž Alič, 1.razred MOJA RIBICA Moja ribica plava v vodi. Rada kroži okoli hrane. Bojan Eniko, 1.razred RIBA IN DEČEK Riba, riba, ribica, zakaj si mi ubežala? Ulovil bi te rad. Deček, deček, deček mlad, rib nas je malo. Zato me uloviti ne smeš. Blaž Jelovčan, 4.razred Kronika , vo X i t: ve , naravna jama, kri zanka POPIS ŽIVLJENJA Pred vami je izpis iz spominske knjige, ki se začenja leta 1904. Prepis je dobeseden in brez slovničnih ali pravopisnih popravkov. Danes se boste seznanili z uvodnim delom, kjer g. Jožef Gregorič tedanji župnji upravitelj, opisuje svoj pogled na kraj in tedanje ljudi. Želim vam prijetno branje. Župnjija Vrh sv. Treh Kraljev na Vrhu se nahaja v dekaniji Idrija, škofiji Ljubljanski in političnem okraju Logaškem. Obsega šest vasi: Vrh, Hleviše, Hlevni Vrh, Račeva, Žirovski Vrh in Lavrovec, ki so pa tako raztresene, da bi lahko volk v sredi vasi mladiče imel. Hiše stoje le posamezno, navadno v sredi posestva. Prebivalcev šteje sedaj okrog 642 duš. Pečajo se s poljedelstvom in živinorejo, pozimi tudi s čipkarijo in kleklanjem. Les jim tudi nekaj donaša, le že preveč ga primankuje. Kmetje, okoli 12, imajo veliko sveta, zato pa tudi 20 do 30 glav živine in še nekaj ovac. Potrebujejo veliko delavcev, zato ima skoraj vsak kmet na svojem posestvu tudi še eno ali dve koči, v ketero dobi oženjenega gostača, ali začasno ali do smrti moža in žene za majhno odškodnino. Zato pa mora gospodarju delati, kadar to zahteva. Okoli Vrha je še dokaj dober svet, zato tudi nekaj boljše shajajo, Lavrovec in Žirovski Vrh pa slab, zato tudi revščina in le majhni posestniki. Raste smreka, jelka, macesen in trševje ali bukovina in bor. Razprostira se po dolgosti od juga proti severu v dolgosti od 6 do 7 km in širokosti 5 do 6 km. Sosedne župnji je so: Rovte, Št.Jošt, Lučine, Žiri in Zavratec. Navadno pravijo drugi Vrhovcem že Žirovci, spadajo tudi v občino Žiri. Prej je bila samostojna, pa se je po nemarnosti tukajšnjega župana priklopila Žirovski, kar se sedaj že maščuje. Župnjija je po pravici vrhovska, ko je vsa na vrhovih in hribih, zato tudi pogosto težavna, zlasti pozimi, ki traja več ko pol leta in brije burja, sever in veter, kakor da bi hoteli pokazati vso svojo moč. Tudi strela in grom se rada tu mudita in ni nič nenavadnega, če v eni vasi po dvakrat ali trikrat udari v en strelovod, še večktar v drevesa in tu in tam tudi kaj požge. Vrh je visok 886 metrov. Lavrovec je le za spoznanje višji, Goli vrh pa še višji. Raz Vrh je lep, ja krasen razgled na Dolenjsko, Notranjsko in Gorenjsko, Karavanke, Julijske Alpe, Triglav, Kamniške-Štajerske Alpe, Kum, Nanos, Snežnik, Krim, Cerkniško jezero, Barje. Vse to se tu lahko opazuje in nad 60 cerkva, trgov in vasi. Vse to je že dosti turistov in hribolazcev privabilo na Vrh, 1.1904, 5.junija pa je napravilo Slovensko planinsko društvo skupni izlet in vsi so se divili krasnemu razgledu in bili mnenja, da je "res lepa naša domovina", kakor so zapeli. V začetku račevske doline, tam kjer se znižuje Vrh in Lavrovec je majhno jezero. V zvezi je s podzemeljsko jamo v Soro. Včasih voda nanagloma zgine ( ala cerkniško ) in priteče pri Sopot v Soro. Iz jezera ( Račevsko ) izteka račevski potok po Račevi v Soro. Studencev je veliko, tudi voda dobra, v jezeru pa ni rib. V Sovri so okusne postrvi, raki le majhni in včasih kaka vidra. Živali: zajec, lisica, srna, jazbec, kuna, divji petelin, jerebica, vrana, kavka, orel in navadni mali ptički. Žita še dosti pridelajo na Vrhu, Hlevišah in na Hlevnem Vrhu, premalo v ostalih vaseh, tudi kuha zadostuje. Koruzo si morajo kupovati, ravno tako pijačo za delavce, kadar ni žganja. Sadje le malokaterikrat dobro obrodi, vzame ga večinoma spomladanski maraz in dež. Kadar ga je kaj, radi kuhajo žganje ali delajo mošt, tudi za "malco" ga imajo poleg kruha. Vsak rad zdebeli par ali še več prašičev za dom in za prodajo. Obirajo tudi brinje in borovnice za žganje. Borovnice so vrhovska "brajda", pa iz Žirovskega Vrha ne slišijo prav radi, če jih kdo povpraša, kako se je brajda obnesla in če bo treba "lojtre", namreč za obiranje borovnic. Ljudje so nenaravnostnega, prikritega značaja, kakor večina vsi Notranjci ( tu se že začne ). Težko jih je prav spoznati. Navidez že prijateljski, za hrbtom drugačni. Radi imajo če jih kdo hvali in časti, sami pa prav radi pozabavljajo in tudi hitro poizvedo vsako novico o fari in izven fare, dasi le nekateri bero časopise, ker starejši niti ne znajo. Naročenih je na Družbo sv. Mohorja okoli 30 družin, 10 na Domoljuba, kakih 5 na Kmetovalca, skrivaj pa tudi radi pogledajo v liberalna časopisa v Žireh in Logatcu, to sta Narod in Rodoljub. Sploh so precej nagnjeni na liberalno stran in pri volitvah jih 2/3 voli za liberalno stranko. Seve jih precej moti liberalni šef, slovenski izdajavec in nemčur, ki jim tudi pijače kupuje, da jih lažje premoti , sami so še predaleč od zadaj, da bi samostojno mislili in znali ločevati, da se jim vsako leto večktrat v krščanskem nauku pojasnjuje in razlaga, toda brez sadu za zdaj. Pravega odkritega prijateljstva med sabo nimajo, menim da so temu krive krajevne razmere, saj živijo vsak bolj zase. Rovtarji jih imenujejo "Žirovskarji" in pravijo, da so "Žirovskarji" prvi za kravami. Včasih se res tako obnašajo v svoji nadutosti ali neumnosti ali ošabnosti, da bles ta izraz izraz ne bo brez podlage, dasi je že zelo star, seve omika ne gre rada v hribe, je pregosposka. Radi plešejo, zlasti na ženitnini in o pustu in več jih tudi cvili na harmoniko, peti pa ne znajo in nimajo veselja. Kletev je zelo domača, zlasti če se prepirajo, ali če je borovnični sok šel preveč v glavo. Grdo navado imajo, da hodijo "šeškat" ali na "preželco", kadar je kaka ženitnina in to ne samo otroci, ampak tudi odrašeni. Imajo pa tudi lepe lastnosti: žive dokaj moralno, ne zapravljajo, kakor se govori o njih prednikih, delavni, varčni, lepo ravnajo z živino - zato tudi lepo imajo, radi pridejo h sveti maši in tudi za maše radi dajo; pozimi na čast sv. Trem Kraljem za zdravje pri živini, poleti na čast sv. Florjana in Matere Božje za odvrnenje hude ure, treska in požara. Popoldne zaradi oddaljenosti manj obiskujejo božjo službo, tudi zakramente prejemajo v večini le v adventu in v postu, nekateri večkrat - čuti se že jožefinski duh - menda zato, ker je župnjija od istega ustanovljena. Nezakonskih otrok ni že več let doma, tudi ne več pretepov ne pobojev, kakor se je preje baje govorilo. Govore dokaj lepo slovenščino in le malo imajo tujk in se radi poprimejo novejših izrazov. V obleki so le nekatere deklice pretirane, drugi po svojem stanu zmerno in pametno. Nekateri se pečajo tudi s čebelarijo, seve le v majhnem obsegu. Mlajši so začeli precej brati in hodijo ob nedeljah v župnjišče po knjige in časopise, kar nadomestuje "bralna društva", ker je za krajevne razmere bolj pripravno. Zapisani so v mnoge bratovščine n.pr. sv. Rešnjega Telesa 100 udov, sv. Družine razen dveh vse družine, živega rožnega venca . . . Rožni venec se moli večinoma vsak večer, kakor še tudi druge molitve zjutraj, opoldne in zvečer. Tudi prazniki se posvečujejo redno in mnogi obiščejo tudi kako božjo pot ali na Brezjah ali na sv. Gori, kjer opravijo tudi sv. spoved še vmes. Sv. Rešnje Telo se moli skupno vsak mesec eno uro, drugače posamezno. Za otroke skrbijo, so pa preveč mehki in popustljivi, se jim smilijo, v cerkev jih vodijo, večina tudi doma poučuje, a ne vsi. Fantje so dokaj mirni - le kaka posebna prilika jih bolj razvname, da malo poskočijo. Ravno tako dekleta, katere so doma. Napravili so novo župnjišče in hlev, kar bo razvidno iz naslednjih točk, radovoljno z velikimi stroški, le jeden se je ostavijal, da se ga je moralo prisiliti. Bilo je je preje precej zanemarjeno, zato je za sedanje gospodarje prišlo že veliko tlake in stroškov v denarjih, za ta rod je dovolj, da struna ne poči. V župnjiji sta dve cerkvi - župna sv. Treh Kraljev na Vrhu in podružnična sv. Nikolaja na Hlevnem Vrhu proti Hlevišem. Poljskih križev je več in tudi na drevesa so obešena sv. razvela pri razpotjih. Nekaj ljudi je šlo v Ameriko iskat si srečo. Eni so še tam, eni so se vrnili - ne brez majhnega zaslužka in pravijo, da je že vrhovska zemlja še dobra in lepa, skoraj še lepša domovina, ko drugje, četudi je na Kranjskem in v Avstriji. 1. 1904 Iz Spominske knjige P.s.: Drugič Zgodovinske drobtine ŠOLSKO LETO 1961/1962 V tem sestavku pa je predstavljen delen prepis šolske kronike, kot so jo zapisali tedanji učitelji OŠ Vrh. Tudi pri tej kroniki je dobeseden prepi, le da so nekatera poglavja izpuščena. Pričelo se je 5. septembra 1961 in je trajalo do vključno 20. junija 1962. K pouku je hodilo 44 učencev, od tega 25 žensk. Razred je izdelalo 39 učencev s pozitivno oceno, štirje so napredovali z eno oz. dvema negativnima ocenama. Osnovnošolsko obveznost je dovršilo 6 učencev, v prvi razred pa je vpisanih 5 učencev. Konec lanskega šolskega leta je odšel tov. Sovan Janez, na novo pa je bila nastavljena to. Blagica Grafenauer, ki je poučevala učence do 4. razreda, učence višjih razredov pa je poučeval Albin Berčič. Povprečen šolski obisk je 96,7%. Vsi učenci so bili včlanjeni v PRK, šolsko zadrugo in pionirsko organizacijo. Šolski pouk je bil okrnjen prve tri mesece zaradi bolezenskega dopusta Albina Berčič. Učenci so izmenoma hodili k pouku vsak drugi dan. Kljub temu so pokazali na koncu šol. leta dobro znanje iz vseh predmetov. Šolsko leto je nadzoroval pedagoški sodelavec Drago Vončina in Vinko Haložan. Med letom je bilo tudi cepljenje otrok 1. razreda proti kozam. Drugih zdravniških pregledov ni bilo. Učenci so bili večinoma zdravi, bil pa je primer meningitisa, ki pa ni pustil hujših posledic. Ves čas je delovala šolska kuhinja, ki je učencem v zimskem času nudila enolončnico, drugače pa malico. Prispevek staršev je bil 150 din. Vodja mlečne kuhinje je bil Albin Berčič, kuharica pa Ivana Tratnik, ki je pripravljala okusno malico. Pouk je bil organiyiran tako, da je 1. in 2. razred hodil k pouku popoldne, 3. in 4. pa dopoldne, skupno 35 ur tedensko. V višji skupini pa je 7. in 8. razred imel 2 uri sam pouk, nato skupno s 5. in 6. razredom, nato so šli domov, ostali pa so imeli še dve uri direktnega pouka. Tedensko je bilo 36 učnih ur. Pri taki razporeditvi je bil učni uspeh dosti boljši. V počastitev 70. letnice Titoveg rojstva je bila v šoli proslava in nato ljudsko rajanje, ki ga je organiziralo Gasilsko društvo na Vrhu. To društvo je zelo agilno in šteje 45 šlanov. Na našem področju deluje še Kulturno prosvetno društvo Zarja, ki ima 40 članov. To društvo si je iz lastnih sredstev kupilo magnetofon, katerega sporazumno z društvom uporablja tudi špla. Letošnje vremenske prilike so bile nekaj izrednega. Oktobra je bilo vroče, da se je otava sušila, meseca maja pa je večkrat snežilo, tako je celo 3. junija med dežjem snežilo, kar je tu nekaj posebnega za ta letni čas. Snega ni zapadlo dosti, vendar pa večkrat, tako da je ležal od 6. decembra do srede aprila. Letina kaže bolj slabo in vse bo zelo pozno. Saj so češnje bile zrele šele v začetku avgusta. Vse sadje pa so uničile hude slane v sredini maja in v začetku junija. Število prebivalcev se počasi zmanjšuje. Mlajši si iščejo zaslužka predvsem v Žireh in Logatcu. Tako so kmetije ostale največ z 3 in 4 ljudmi. Vsi večji kmetje so si že nabavili strojne kosilnice, pri vsaki hiši pa imajo že moped ali kako drugo prevozno sredstvo. Letos v poletju se je Račevsko jezero popolnoma posušilo, oziroma izpraznilo, kar je zmanjšalo prihod turistov. Albin BERČIČ, 10.avg.1962 NARAVNA JAMA NA VRHU ■'lil /vit' 1 : . • v t ^ I ^ k* - '..vV. ’ %i r ■ . J ' I * * ‘'L* t \ ! ■ - 1 m I • : / • •. # . i. - -'1 \ t » ‘ % ‘ ; - v !?V*v •1. , ' •; .t *??«*’ i- \ ' . 1 ' "i=vr;:^W ■ : -ii Vjj:|\ Morda še niste vedeli, da imamo tudi v našem kraju prelepo podzemno jamo. Ko so delali "Rupnikovo linijo" so tudi na Vrhu kopali bunarje in rove za povezavo teh bunarjev, na vrhu katerih naj bi naredili podobne bunkerje kot so na Golem vrhu. Ko se je začela druga svetovna vojna, pa so prenehali z vsemi deli. Vhod v umetni rov je nasproti šole na Vrhu in poteka skozi hrib v smeri proti Brencetu. Po tem rovu se še vedno lahko pride v dno enega od bunar jev pri Brencetu ki ni zalit z vodo. Včasih je bil pod Brencetom tudi izhod iz rova, ki pa se je posul, kakor tudi del rova pri vhodu v bunar in zato je pohajanje v tem delu lahko zelo nevarno. Vhoda v naravno jamo so odkrili pri kopanju prej omenjenih rovov. Prvi vhod je po približno petdesetih metrih od vhoda iz smeri šole in je na levi strani, drugi pa je na desni še kakih petnajst metrov naprej po umetnem rovu. Oba tadva naravna rova se združita nekje pod umetnim rovom. Po izmerah logaških jamarjev je skupna dolžina vseh doslej odkritih rovov naravne jame nekaj čez dvatisoč metrov. Kmalu na začetku v levi del jame je največji in zame tudi najlepši kapnik. V naši jami je veliko različnih kapnikov raznih barv in oblik. Največji čar jame pa so nenavadni kapniki tako imenovani aragoniti. To obliko kapnikov je mogoče videti samo v par jamah v Sloveniji. Imajo posebno obliko in so podobni ježkom. Ker so me take stvari zanimale že dolgo, smo se pred leti s prijatelji dogovorili, da si tudi sami ogledamo to jamo. Prvič ;> ? Ä pil I • ■ ■ ■ I ! v-. i-.il • Ut : A is?jjg i ‘ I ; i.. • ( ; - I - -S - ' v i' 11 f " ' ii ’i . '** :• :■ • -I I : • - . >*■ ■m3 -'U I v. " ' . ’ : r»- .v . • i. . : ,A?i' i V *' \ V 'V ■■ - '-•i'' < V»' smo imeli s sabo samo baterijske svetilke in nekaj gasilske opreme. Ker pa z neprimerno opremo nismo prišli daleč, smo si začeli nabavljati alpinistično in jamarsko opremo (vrvi, pasovi, čelade, vponke, karbidovke itd). Poleg tega pa smo se iz knjig in priročnikov učili jamarske tehnike. Le tako smo se lahko varno podali v jamo, kjer smo bili naslednjič že skoraj osem ur in smo prodrli kar precej daleč. Maja 1990 sva z Marjanom Gabrovšek povabila tudi dva jamarja iz Ljubljane. Takrat smo naredili tudi nekaj čudovitih foto posnetkov, na katere sem zelo ponosen, saj je bilo zanje potrebno veliko truda. Čeprav je jama zelo lepa in privlačna je lahko tudi nevarna, saj je v nej precej prepadov in blata, zato se vanjo ne podajajte nepremišlj eno. Janez ŽUST SVETA BIRMA NA VRHU Gotovo je bil lansko leto v našem kraju eden pomembnejših dogotkov sv. birma. Le ta je bila na Vrhu 28. junija 1992 leta. Tokrat je zakrament Svetega duha sprejelo 15 birmancev. Zakrament je birmancem položil pomožni ljubljanski škof g. KVAS. Ob tej priliki je bila posebno slovesno okrašena cerkev sv. Treh Kraljev na Vrhu. Največjo zaslugo za to imajo starši birmancev. Vrh pa je bil okrašen tudi s 5 visokimi mlaji. Mlaje so darovali; Matjaž BUH, Niko OBLAK, Rado JELOVČAN, Marjan MIVŠEK in Polda NAGODE. Mlaje smo mladinci spravili na željena mesta. Za to sta največ storila Matija SEDEJ in Jure TREVEN. Mlaje smo postavljali dva dni pred birmo. Zbralo se je veliko ljudi, tako, da je delo hitro teklo. Matija SEDEJ je izkopal jame za mlaje, ostali pa so postavljali mlaje. V veliko pomoč nam je bil Vinko TOLAR s svojim nakladačem za les. Postavili smo dva mlaja na "Pilu", dva pred cerkvijo in največjega, ki ga je darovala Polda NAGODE, na "Stajah". Na njem je bila slovenska zastava, visok pa je bil čez 30 metrov. Med delom nas je s pijačo oskrboval Marjan ENIKO, zaključek pa smo imeli v gostilni Smrečje, kjer nam je Anica Hribernik postregla z večerjo. Z denarjem, ki smo ga dobili za mlaje, smo poravnali nastale stroške in organizirali športno zabavni večer pred OŠ Vrh. V nedeljo je bilo vreme lepo, sončno, tako da smo imeli res lepo praznovanje, za kar pa so še posebno poskrbeli naši cerkveni pevci, ki so polepšali slovesen praznik. Praznik sv. birme še naprej živi z nami, to se je lepo pokazalo tudi lani. Marko ŽUST IZID VOLITEV 6. DECEMBRA Na zadnjih državnih volitvah, ki so potekale prvo decembrsko nedeljo, smo se odločili kam bo šla nadaljna politična usmeritev. Ali bomo s temi ljudmi, ki so bili na čelu oblasti ob osamosva- janju, ali pa se bomo odločili za povsem nove, neznane ljudi. Kakorkoli že, danes dva meseca kasneje vemo pri čem smo, kaj nam je prinesel sv. Miklavž. Vsi vemo kakšen je bil razplet (izid) volitev na območju celotne Slovenije. Dani članek ne želi ponavljati teh rezultatov, ampak vas želi seznaniti, kakšen je bil izid glasov na volišču 3006, to je volišče Vrh sv. Treh Kraljev. V volilnem imeniku našega volišča je bilo vpisanih 164 volilnih upravičencev. Na volišče pa jih je prišlo 150, kar pomeni 91.45 % udeležbo. Rezulati volitev so naslednji; VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE 1. Ivan BIZJAK 89 glasov 59 % 2. Milan KUČAN 33 glasov 22 % 3. Jelko KACIN 12 glasov 8 % 4. Stanko BUSER 8 glasov 5 % 5. Alenka ŽAGAR 3 glasovi 2 % Darja LAVTIŽAR 2 glasova, France TOMŠIČ 1 glas, Ljubo ŠIRC brez gasov in dve neveljavni glasovnici. VOLITVE DRŽAVNEGA ZBORA 1. SLS-Slovenska Ljudska Stranka 44 glasov 29% 2. SKD-Slovenski Krščanski Demokrati 41 glasov 27% 3. SNS-Slovenska Nacionalna Stranka 17 glasov 11% 4. LDS-Liberalno Demokratska Stranka 15 glasov 10% 5. Zeleni Slovenije 4 glasovi 23s 6. DS-Demokratska stranka 3 glasovi 2% ostale stranke so dobile 3 ali manj glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo šest. VOLITVE POSLANCEV DRŽAVNEGA SVETA 1. Marcel ŠTEFANČIČ 72 glasov 48 % 2. Vladislav PUC 49 glasov 33 % 3. Anton ANTIČEVIČ 12 glasov 8 % itd To so končni rezultati glasovanja na Vrhu. Vidimo, da se naši rezultati dokaj razlikujejo od skupnih rezultatov na nivoju Slovenije. Pri tako majhnem številu volilcev res ne more biti drugače. Rafko KRVINA TERITORIJALNA OBRAMBA RS Pravijo da vojska naredi iz fanta moža. No, zase v teh štirih mesecih služenja državi, tega ne bi mogel povsem trditi. Res pa je, da ti poskušajo iz glave izbiti, da si ti glavni na svetu in da se ti ni treba nikomur podrejati. V Teritorijalno Obrambo TO sem prišel s precej mešanimi občutki, v glavnem sploh nisem vedel kaj naj pričakujem. Svojih predhodnikov, ki bi služili v TO nisem poznal. Poznal sem le služenje v bivšji jugoslovanski armadi ( JNA ), ki pa me ni navdajalo s posebnim navdušenjem. Vsa tista pričevanja o hrani, bivalnih razmerah in drugem niso obetale nič dobrega. Prav zato me je zanimalo, če se je sistem kaj spremenil. Že prvi dan mi je morala padla na ničlo. Vsakih dvajset minut je prihrumel v sobo povelnik in zavpil: " Postelje na kocko ! " Tisto postiljanje je predstavljalo za omotično glavo velik napor. Naslednjega dne sem se boril z dvema nasprotnikoma; s hudim mačkom in besnim poveljnikom, ki nam je dokazoval svoje tekaške sposobnosti. Že po nekaj sto metrih teka sem ugotovil, da sploh nimam toliko kondicije, kot sem sprva mislil in na cilju je bil pogled na naš vod zelo žalosten. Prve dni smo bili kar šokirani nad tempom življenja v kasarni in to se je poznalo tudi pri straniščnih školjkah, ki so ostale en teden praktično nedotaknjene. Dan zaprisega je za mnoge predstavljal velik dogodek v njihovem življenju, jaz pa sem o njem razmišljal le, kako bom šel lahko za vikend domov. Po približno mesecu dni služenja je začela disciplina popuščati in tudi odnos poveljnikov do nas se je spremenil. Življenje je postalo bolj znosno, ker povelniki niso več iskali naše napake, za katere nam bi potem odvzeli prost vikend. V tem času so se začeli pohodi in streljanje na Blokah. V treh mesecih smo imeli kar 7 pohodov, ki so bili dolgi okrog 20 km. Spoznal sem veliko vrst pušk, minometov, raketometov in min. Najbolj zanimiva pa je bila orientacija na terenu, kjer se je marsikdo izgubil, ko je poskušal priti na cilj in smo ga potem iskali več ur. Tako so se počasi odštevali dnevi bivanja v učnem centru in prišle so prekomande. Imel sem srečo, da sem prišel med upravnike radarja na Ljubljanskem vrhu. Tukaj en teden stražiš, en teden pa počivaš in se dolgočasiš. Imamo tudi zelo čudnega poveljnika, ki ga večkrat ne vidiš po več dni. Nihče se za nas ne zanima in namesto vzornih vojakov bolj spominjamo na kardelo spuščenih psov. Če na kratko strnem služenje v TO; mislim, da se v primerjavi s prejšnjo vojsko ni veliko spremenilo. Imamo pa boljšo hrano, bivalne prostore in seveda krajši vojaški rok. Mnogi menijo, da TO ni nobena vojska, jaz pa menim, da več kot pol leta za spoznavanje bojevanja ne rabiš. Dejstvo pa je, di si TO več tudi ne more privoščiti, saj je s financami na psu. Franko ČELIK POZNATE RAZGLEDNICO Na sliki vidite razglednico Vrha iz leta 1930. Dopisnica Je za tiste čase zelo kvalitetna. Kaj pa danes ?! Vrh že dolgo ne premore več svoje razglednice. Vendar temu verjetno ni vzrok to, da jo nihče ne bi kupil ( samo spomnite se koliko ljudi pride vsak teden na Vrh ), ampak manjka le nekaj dobre volje in želje. Tudi denarno razglednica ne bi predstavljala astronomskih stroškov. Zato Vas naj ta razglednica spomni, da smo nekoč že bili turistično ( predvsem planinsko ) zanimivi. 'l 8a 3o % 5a % 7 • 9 10 u 0 Gi k 'T e ? *> fi T 1 £ “F 0 NJ ■ 1* ■M j ■ M "T » l ■ r ) m - "0. e* ■ - 31 3E 33 34 33 36 37 3• 39 40 41 42 43 44 • ■ r 44 47 43 ■ 9S I® ■ F r fc3 54 SS “A 97 li VODORAVNO; \ime kmetije za Vrhom (v Opalah) / 7. ime kmetije v Lavrovcu / gl. mesto naše občine / 1\. ime predsednika ŠKD Vrh (Trček) / 1$. rimska Ljubljana / 16. avto znamke Citroen / 18. sin Abrahama / 19. jezero v Etiopiji / 20. snežni jereb / 22. vojvodinsko-madžarski pesnik (Karoly) / 23. ameriška kukavica / 24. ptič potapljač / 26. okrajšava za družbo / 27. tip elanovih smuči / 28. tibetanska koza / 29. japonska igra z glasbo in plesom / 30. oris, oznaka / 32. specialist anatomije / 35. Krajevna skupnost v logaški občini / 37. plod oljke / 38. severnoameriški vojak v secesijski vojni ( Robert ) /39. italijanski smučar ( Edalini ) /40. sovjetsko mesto v osrednji Aziji / 43. gosta juha z mesom in zelenjavo / 44. redko moško ime / 45. avtomobilska oznaka za Libanon / 47. predpona v škotskih imenih / 48. kranjski atlet, desetorobojec / 49. rimski pozdrav / 50. ime kantavtorja Smolarja / 51. vrh v Krivošijah v Črni gori / 52. izzivanje /53. začimba zelika /55. spomladanska žita / 57. južno sadje / 58. oseba iz filma Cvetje v jeseni NAVPIČNO: t. delavec v kleti /2. epsko-lirska pesem / 3. deli njiv med razori / 4. država v Afriki / A oče / 6. vzklik pri kartah / 7. soglasnik in samoglasnik / 8. slovenski skladatelj ( Soss )/ 9. egiptovsko mesto ( piramide ) / 10. gl. mesto Korzike / 11. največji otok v Kikladih / 13. mesto v Franciji / 14. starejša merska enota / nova gostilna v Lavrovcu / 20. mesto v vzhodni Slftvgniji / 21. zaporedna samoglasnika /24. plast, ki nastane zaradi oksidacije bakra / 25. predsednik GD Vrh ( Anton ) /28. duhovniška obleka /31. ritmično gibanje telesa ob glasbi / 33. pogodbeno prenehanje obveznosti /34. avtomobilska oznaka Makarske / 36. francoski voznik formule 1 ( Prost ) / 39. največje mesto v Nigeriji /40. pritok Donave v Švici / 41. del Balkanskega pogorja v Srbiji / 42. poveljnik GD Vrh ( Janez ) / 43. omedlevica, narkoza / 44. Abelov brat /46. slovenski igralec ( Ivan ) /48. tek čez drn in strm /49. politično zatočišče / 51. tali sova osvežilna pijača / 52. grška boginja jeze / 54. kemijski simbol za Aktion / 54-Andrej Korbar N Križanko sestavil Rafko KRVINA CHARLEYEVA TETA Thomas BRANDON v svoji veseloigri opisuje doživljaje na Angleškem. S komičnimi dialogi in vse polno preobrati spremljamo dva vesela študenta Jacka in Charleya, ki povabita na kosilo dve gospodični, v kateri sta zaljubljena in bi jima rada razodela ljubezen. Pride pa sporočilo, da Charleyeve bogate tete iz Brazilije, ki je osebno še ne pozna, čeprav ga je ves čas finančno podpirala, ne bo na ta dan, kot je pričakoval. Mladenkama pa bi seveda spodobnost branila, da bi bili na kosilu pri fantih sami. Zato v zagati fanta prepričata prijatelja, da se preobleče in predstavlja bogato teto. Zanjo se prične potegovati, zaradi njenega premoženja, sitni varuh deklet, ki je prišel, da ju ošteje, ker sta šli v moško družbo sami. Pa tudi obubožanemu baronu, Jackovemu očetu, bi prijali tetini milijoni, čeprav predvsem zato, da bi zagotovil sinu srečno bodočnost. Člani dramske sekcije Športno kulturnega društva Vrh Vas vabimo, da skupaj doživimo razplet vseh preobratov. Sodelujejo: Sir Francis Chasney . . . Jure TREVEN Stephen Brown ........ Jože PETROVČIČ Jack Chasney ......... Darko JESENKO Charley Rogers ......... Rafko KRVINA Donna Lucia DAlvadores . Jelka TREVEN George Babberley Matija TRČEK Grey ...............Simon ENIKO Ana Brown...........Stanka ALIČ Kitty Mason Elle Parkins Katja ČELIK Olga GABROVŠEK Tehnična ekipa: Janez KRVINA Janez KOGOVŠEK Damjan HRIBERNIK Šepetalki: Marta ŽUST Mateja GANTAR Glasba in scena: Franci JEREB, Alojz NAGODE Lektor: Mojca MIVŠEK Vodja predstave: Janez ŽUST Režij. Franci J E H K B Finančno so predstavo podprli sponzorji; IVO TRČEK GOSTILNA SORA —FALKLANDI BREKOVICE KOMBI PREVOZNIK FRELIH GOROPEKE ETIKETA ŽIRI Premiera veseloigre CHARLEYEVA TETA Sobota: 13. februar 1993 ob 20h Nedelja: 14. februar 1993 ob 15h v OŠ Vrh