[ | časopis kolektiva industrije motornih vozil T. ■piW; vA/vAb “K A A >1 M hf ffl 'J. P®« .v.*.«!. hmi/F. 14. septembra vsi na ref • . - 1 ' # l I ~ . \~3> .-s?** iF * za samouprav T***t #4l o temelj srednjeročnega razv * * Ti *4'4' Za naše delo so se vedno zanimali tudi najvišji predstavniki repubiike. Posnetek je z obiska predsednika skupščine SR Slovenije tovariša Sergeja Kraigherja in njegovega spremstva leta 1975. i POGOVOR Z BRALCI IN SODELAVCI Kako oživiti sodelovanje Dragi bralci! Po enomesečnem oddihu se Kurir, glasilo delovnega kolektiva Industrije motornih vozil, spet pojavlja med vami Mnogi ste ga pogrešali, spraševali ste zanj, kje da je, kdaj bo IM V - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih - Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular - Odgovorni urednik: Alfonz Brzič - Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto spet prišel, ali je sploh izšel? Vsa ta vprašanja izpričujejo, da se je glasilo usidralo med vami, da je postalo del vas, da dopolnjuje vaše delo. Tudi kritične pripombe, ki jih dajete na njegovo vsebino, so odraz vašega zanimanja za naše glasilo. Vendar se vaše zanimanje za glasilo tu žal ustavi. Ko je treba prispevati pisano informacijo, ko je treba uredništvo Kurirja obvestiti o seji delavskega sveta, o sestanku osnovne organizacije sindikata ali zveze komunistov, od vas ni glasu. Prav tedaj pa bi vaš glas, vaše opozorilo, sporočilo ali informacijo najbolj potrebovali! Vsak časopis, pa tudi naš raste in črpa življenjske sokove iz sodelovanja z bralci. Pravzaprav so bralci prav tako važen dejavnik pri njegovem oblikovanju kot novinarji in uredniki. Na žalost pa vi kot bralci ne uporabljate te možnosti. Ko časopis izide, izrečete kakšno ustno pripombo, ki ponavadi vsebuje še željo, kaj bi radi brali na straneh Kurirja. Najpogosteje si želite križanko, šale, nekateri si želite celo horoskop . .. Vse te želje pa so dokaj neutemeljene, če pomisli- mo, da v Kurirju ne „pokrivamo" niti dogodkov, ki bi morali biti na njegovih straneh. Pa poglejmo, kaj in o čem naj bi pisal Kurir. Kurir je namenjen predvsem obveščanju o delu samoupravnih organov in dmžbenopo-litičnih organizacij, o dejavnosti tozdov, strokovnih služb, o proizvodnih nalogah in uspehih. Seveda Kurir lahko poseže tudi na druge strani delovanja članov našega delovnega kolektiva; piše lahko npr. o njihovem športnem, kulturnem delovanju, o delovanju na področju SLO in družbene samozaščite. Na straneh našega glasila bi radi zajeli vsa ta področja, zavedamo pa se, da to ne bo šlo brez vaše pomoči. Zato ponovno pozivamo in prosimo: pošljite nam dopise o delu vašega delavskega sveta, osnovne organizacije sindikata, zveze komunistov! Povabite k sodelovanju tudi vaše sodelavce, opozarjajte vaše delavce, ki so v komisiji za informiranje, naj nam pošiljajo več informacij, naj nas opomnijo pomanjkljivosti. Ta mesec kljub večkratnim zagotovilom nismo dobili niti enega zapisnika s seje delavskega sveta, niti enega dopisa o delu družbenopolitičnih organizacij, niti enega dopisa naših stalnih dopisnikov. Prav tako pa nismo dobili nobene spodbude, o čem naj bi pisali, koga naj bi obiskali. Seveda bomo spet slišali, da naš časopis ni zanimiv, da v njem ni kaj brati, da ni zadosti informiran, da je v njem premalo novic ali da so te novice stare. Vendar ste za tako stanje knvi tudi vi, dragi bralci in spoštovani sodelavci. Če bi več sodelovali z uredništvom, če bi več pisali v naš časopis, če bi nam sporočali več novic, če bi nas bolj opozarjali na težave in na uspehe, ki jih dosegate, potem bi bil časopis veliko bolj zanimiv. Tako pa lahko dobršen del krivde za nezanimivost časopisa pripišete tudi na svoj račun. Pišite nam, kaj bi radi brali, o čem bi bili radi seznanjeni preko časopisa. Še posebej pa bomo zadovoljni, če nam sporočite, kako bi lahko poživili sodelovanje med vami in uredništvom vašega glasila. UREDNIŠTVO razvojni program DOIMV1976-80 MMNItMI ! : : Delavci Industrije motornih vozil bomo v četrtek, 14. septrembra, sprejemali samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO IMV za obdobje 1976—1980. S sprejetjem samoupravnega sporazuma bomo spet postavili važen mejnik na poti našega razvoja in rasti, še bolj odločno bomo začrtali pot v na.,o bodočnost. ►••••••••••••••••••••••• SPOSOBNI SMO IZPOLNITI VSE ZASTAVLJENE NALOGE IMV, samorastnik, ki vzbuja občudovanje vse Jugoslavije, je star komaj nekaj čez dvajset let. V tem času, zelo kratkem za razvoj avtomobilske industrije, se je razvil iz skromne delavnice za popravilo kmetijskih strojev, kjer je bilo zaposlenih 34 delavcev, v industrijskega giganta, ki zdaj zaposluje že čez 6000 delavcev, ki ima poslovne odnose s preko 150 partnerji v Jugoslaviji, ki ima v Zapadni Evropi lastno prodajno mrežo z okoli 500 prodajnimi mesti za naše avtomobilske prikolice, ki je med največjimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji, največji izvoznik na Dolenjskem. To pa še ni vse! IMV je bil tudi prvi izvoznik avtomobilov v Jugoslaviji, ta dostavna vozila pa so bila plod znanja inženirjev in tehnikov IMV. IMV je največji proizvajalec avtomobilskih prikolic v Evropi, prikolice pa prodaja pod svojim polnim imenom IMV ADRIA CARA VAN, Jugoslavija. Da, vse to je IMV. In še več! IMV je kolektiv, ki se ne ustraši nobene težave, kolektiv, ki je sposoben izpolniti vse naloge, kolektiv, ki še nikoli ni prelomil besede kljub številnim težavam in preprekam. POGLED V NAŠO PRETEKLOST Začetki Industrije motornih vozil segajo v letu 1955, koje bil v Novem mestu, središču ene izmed najbolj zaostalih regij Slovenije, ustanovljen Agroser-vis za popravilo kmetijskih strojev. Že tedaj je bilo premalo denarj a za kompletiranje opreme, zato smo iskali dopolnilni proizvodni program. Ustanovljena je bila še Montaža, kjer smo montirah DKW vozila. Manjkalo je deviznih sredstev, zato se je morala komaj rojena in neznatna Montaža preusm er-jati v čimvečjo lastno udeležbo pri vgradnji delov. Tako je bilo tedaj osvojeno 40 % DKW dostavnega vozila. To se je zgodilo leta 1957, že tedaj pa je ekipa mladih inženirjev in tehnikov, pravih entuziastov, začela razmišljati o lastni konstrukciji dostavnega vozila. Prototip je bil izdelan leta 1958, že naslednje leto pa je bilo na beograjskem salonu avtomobilov razstavljenih troje izvedb tega vozila. Lahko si mislite, kako so bili presenečeni vsi tisti dvomljivci, ki niso verjeli v sposobnosti domačih tehnikov, še posebej pa jim ni šlo v glavo, kako je mogoče tako drzen korak v pokrajini, ki se je štela za nerazvito. No, naš program dostavnih vozil zdaj teče že dvajseto leto. Februarja 195 9 sta se Agro-servis in Montaža preimenovala v Industrijo motornih vozil. Temu preimenovanju je spet sledil val dvomov. Toda mladi kolektiv, zazrt v bodočnost in poln velikih načrtov, se ni vdal. Leta 1960 se je začela serijska I ar ^sSg sssss m Sasa sSsHSSss sSSss ■zHsiSMI Zmr "C " \ ... ZrSr ^ L> 1 m. 1 • > it- Takole približno smo bili veliki na začetku razvoja. Če primerjate posnetek s sedanjim stanjem, lahko vidite, kako smo medtem napredovali. proizvodnja dostavnega vozila. Ze dve leti kasneje smo izvozili naša, domača dostavna vozila, ki so bila plod lastnega znanja in tehničnega poguma, v Avstrijo, na Dansko in Švedsko. Naša dostavna vozila smo izvozili v visoko razvite industrijske države. V letih 1964—65 smo izvozili v ČSSR 1200 sanitetnih vozil. Razvita Evropa je začela tedaj opuščati dvotaktne motorje, zato smo se tudi mi preusmerili na štiritaktne motorje. Leta 1967 smo začeli v dostavna vozila vgrajevati angleške motorje BLMC. S povečanjem proizvodnje dostavnih vozil in kooperacijsko pogodbo z BLMC smo začeli graditi nove proizvodne prostore za proizvodnjo avtomobilov. Pri gradnji smo se ves čas naslanjah na lastna sredstva. Takemu načinu financiranja je bil podrejen tudi način gradnje. Gradili smo etapno, Lolikor je pač bilo denarja, hkrati pa smo takoj usposabljali novo zgrajene prostore za proizvodnjo. Z uveljavljanjem nove izvozno — uvozne politike smo morali upeljati nov proizvodni program, da bi si lahko zagotovili devize. V borih treh mesecih se je rodila avtomobilska prikolica, kije ponesla naše ime na vse evropske ceste. Že po prvi predstavitvi v Stokcholmu smo dobili naročilo za 300 prikolic. Redna proizvodnja je stekla leta 1966. Že leta 1972 smo postali največji proizvajalci avtomobilskih prikolic v Evropi. K temu sta brez dvoma pripomogli izjemna poslovna drznost in prizadevnost naših delavcev. Ustanovili smo lastno prodajno mrežo za vso Evropo; da bi zmanjšali transportne stroške in carinske dajatve, smo ustanovili še montažno tovarno za prikolice v Belgiji. Leta 1972 je prišlo zaradi nesolidnosti Angležev in zaradi njihovega odpora do protidobav do prekinitve kooperacijske pogodbe med IM V in BLMC. Naslednje leto je bilo za IM V najtežje v njegovi kratki zgodovini. To leto nismo imeli več proizvodnje modelov BLMC, proizvodnjo modelov Renault, s katerim smo medtem podpisali kooperacijsko pogodbo, pa še nismo upeljali. Redna proizvodnja R—4 in R—12 je stekla šele leta 1974. POGLED V BODOČNOST Zdaj smo pred nadaljnjim povečanjem proizvodnje in pred zaokrožitvijo naših proizvodnih programov. Za primerjavo moramo navesti nekaj številk z začetka uresničevanja srednjeročnega programa razvoja in ob njegovem koncu. V letu 1976 smo proizvedli 3.104 dostavnih vozil, leta 1980 pa jih bomo proizvedli že 5.200. Prikolic smo leta 1976 proizvedli 14.000, ob koncu leta 1980 pa jih bomo izdelali že 50.000. Najbolj pa bo poskočila proizvodnja osebnih vozil, ki bo zrastla od 25.000 vozil na 150.000 vozil. V skladu s povečano proizvodnjo se bo povečalo tudi število zaposlenih od sedanjih 6.000 na 12.000 delavcev. Delavci Industrije motornih vozil pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja nismo sami. Naš razvojni program za obdobje 1976—1980 je sprejet tudi v temelje družbenega razvoja SR Slovenije, tako da lahko pri uresničevanju našega programa pričakujemo vso pomoč. Tudi v dmžbenem planu razvoja novomeške občine in regije smo nosilec industrijske proizvodnje zato, ker za to področje zagotavljamo večje gospodarske in družbene učinke in izboljšujemo življenjsko raven širšega kroga prebivalcev. Pri tem ne smemo prezreti, da pospešujemo gospodarski razvoj na osnovi kvalitetnih dejavnikov kot so modernizacija in avtomatizacija. Že zgoraj sm o povedali, da bo Industrija motornih vozil nosilec industrijske proizvodnje v regionalnem merilu, zato nas zanima, kako gledajo na naš srednjeročni program razvoja tam, kjer imamo naše tozde. Predsednikom skupščin občin, kjer imamo locirane naše tozde, smo zastavili tole vprašanje: „Kako gledate na uresničevanje srednjeročnega programa razvoja DO IM V za obdobje 1976—1980 v okviru dolenjske regije in našega tozda v okviru vaše občine? “ ŽELIMO BITI PRISOTNI V IMV! V Brežicah smo obiskali predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Staneta Ilca, kije za Kurirja povedal: „IMV pomeni za Dolenjsko izjemno veliko. V našo zaostalo in pasivno pokrajino je prinesel delo za 600 ljudi, kruha pa za štirikrat toliko. Po srednjeročnem programu razvoja DO IMV 1976-1980 se bo število zaposlenih še povečalo. Ker imamo tudi v naši občini še rezervne delovne sile, uresničitev tega programa podpiramo z vsemi močmi. Zato si seveda želimo, da bi bilo vse, kar je v programu predvideno za našo občino, čimprej uresničeno. Vse te želje pa izvirajo iz naše težnje, da smo prisotni v IMV. Tudi naši delegati v republiški skupščini so podpirali prizadevanje IMV, da postane njegov program slovenski in jugoslovanski. To pomeni, da pri tem ne gledamo samo na razvoj naše občine, temveč gledamo na razvoj IMV globalno, ker vemo: če bo IMV kot celota uspešen, potem bo uspešen tudi naš tozd. Gospodarska uspešnost enega in drugega pa zagotavlja tudi napredek naše občine. Naš tozd IMV ima v brežiški občini vse pogoje za razvoj. Rezervirano ima lokacijo za nadaljnjo prostorsko širitev, infrastruktura je skoraj dograjena, tako da bi bila vlaganja v njo minimalna. Reših smo prometno vprašanje, šole, bolnišnico, pa tudi strateško prometni položaj je v Brežicah zelo ugoden: blizu imamo cesto 1. reda, železnico, s plovnostjo Save pa se bo prometna odprtost še povečala. IMV je za brežiško občino veliko naredil. Sem je prinesel industrijo, iz včerajšnjih fantov in deklet, ki so ekstenzivno kmetovali, je naredil industrijske delavce, ki so sposobni z vključevanjem v mednarodno delitev dela povečevati dohodek in življenjsko raven naših ljudi. Zaradi vseh teh razlogov bi radi videli, da bi bil delež pri investicijah še večji. Seveda pa vemo tudi, da se IMV ne bo ustavil pri sedanjih načrtih, zato bo do izpolnitve te želje prav gotovo prišlo že pri naslednjih investicijah". BELOKRANJCI VELIKO PRIČAKUJEJO OD IMV V Črnomlju smo se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Črnomelj, inž. Nikom Požekom: „Z uresničevanjem srednjeročnega programa DO IMV 1976-1980 ne raste samo pomen naše regije, ki je bila doslej razmeroma zaostala, ampak tudi pomen naše občine. Še posebej je pomemben ta program, ker k nam namesto nizko akumulativne tekstilne industrije prinaša proizvodnjo, ki pomeni pravi preobrat v kvaliteti intenzivnosti delovnih mest. Hkrati pa je zelo pomembno, ker bomo tu lahko zaposlovali še več delovnih sile. Kar zadeva naš tozd, moram reči, da doslej nismo bili najbolj zadovoljni z uresničevanjem programa modernizacije. „Tik pred zdajci" so se pred uresničitvijo tega programa pojavljale nepremostljive zapreke. Te težave smo sprejemali z razumevanjem. Če bi prišlo do zastojev pri uresničevanju srednjeročnega programa, ne bi utrpeli samo velike materialne škode, ampak tudi politično škodo. Prebivalci naše občine zdaj veliko pričakujejo od novih investicij. Lahko bomo več vlagali v infrastrukturo, povečal se nam bo & družbeni standard, pa tudi življenjska raven tukajšnjih ljudi bo zrasla. Zato podpiramo uresničevanje srednjeročnega razvoja DO IMV z vsemi močmi. Izgradnja in modernizacija tozd v Črnomlju bo veliko pripomogla k preprečevanju „bega možganov". Vse doslej so namreč domači kadri bežali v kraje, kjer je bila razvita industrija, kjer je bila možnost zaposlitve. Zdaj, ko bomo vključeni v sodobne gospodarske tokove, ko se odpiramo svetu in svet postaja odprt za nas, bomo negativna gibanja laže preprečevali." IMV JE DOKAZAL, DA JE SPOSOBEN V Novem mestu smo iz razgovora s predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine Jankom Golešem zapisali tole: „Industrija motornih vozil je nosilka razvoja gospodarske dejavnosti na našem področju, zato je njen srednjeročni program razvoja še toliko pomembnejši za našo regijo. Še važnejše pa je, da se IMV že od vsega začetka ni zapiral samo v okvire Novega mesta, marveč je vedno znal poiskati poti in sredstva za povezovanje v širših dolenjskih okvirih. S tem je vključil do- lenjskega človeka v sodobno industrijsko proizvodnjo, preobrazil je njegovo življenje v temeljih. Hkrati pa je dokazal, da je mogoče razviti avtomobilsko proizvodnjo brez ne vem kakšne industrijske tradicije. Potrebna sta samo volja in zagnanost, vztrajno izvrševanje vseh delovnih nalog kljub težavam. To pa so vrline, ki so jih delavci IMV dokazali že ničko-likokrat. Zato ni čudno, da o srednjeročnem programu razvoja IMV govori vsa Slovenija in Jugoslavija. Kovinsko predelovalna industrija, kate te nosilec je zdaj IMV, bo k nam prinesla novo, sodobno tehnologijo, nove tehnične postopke. Delo bo lažje, dohodek pa se bo povečal. Zato to ne bo impulz samo za strokovnjake IMV, marveč tudi za pokrajino kot celoto. Preobrazba iz kmetijsko zaostale pokrajine v sodobno industrijsko podočje po potekala še hitreje. S tem se bodo spremenili tudi naši odnosi s svetom. Od zaprtosti v naše Podgorje se bomo poslej odvrnili, uspešneje kot doslej se bomo vključili v mednarodno menjavo dela. Rakava rana novomeške občine je bila doslej, daje capljala za razvojem industrije. Zato bo potrebno zdaj v najkrajšem času uresničiti vse zamisli v srednjeročnem planu razvoja novomeške občine. Potrebno bo zgraditi nove komunikacije in rekonstruirati obstoječe; v uresničevanje teh načrtov se bo potrebno zagnati ravno tako pogumno kot se je pri nas industrija lotevala svojih nalog. Pri tem pa bomo morali najprej sami pokazati nekaj, tako kot je IMV najprej dokazal, da je sposoben nekaj narediti; šele potem je šel prositi družbo za denar za nadaljnji razvoj." LJUDJE 2IVIJO OD IMV V Trebnjem smo se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Trebnje Toneton Ži-bertom: „V ne tako daljnji preteklosti, ko je bila občina Trebnje še bolj nerazvita kot je sedaj, je pomenila tovarna Industrije motornih vozil na Mimi prvi korak v industrializacijo te pokrajine. Tedaj je bilo skoraj vse življenje povezano s to tovarno, potem pa so zrasle nove delovne organizacije in tovarna IMV ni bila več tako osamljena. Na začetku je tovarna na Mimi pomenila za to področje pravega industrijskega velikana, potem pa je njen pomen počasi padal. V njej je potekalo več proizvodnih programov, ki si niso oili pretirano sorodni; prostori so bili in so še vedno nemogoči za normalno proizvodnjo, oprema ni ustrezala več sodobnemu času. In zdi se, da je bil tudi bruto produkt, tj. skupni prihodek, majhen v primerjavi s številom zaposlenih. To je bila preteklost. Zdaj pa se z uresničevanjem srednjeročnega programa razvoja DO IMV za obdobje 1976—1980 odpirajo nove možnosti mirenskemu tozdu, predvsem pa se jasni pogled v prihodnost. Ljudje z zaupanjem zro v bodočnost, veliko pričakujejo od uresničitve srednjeročnega programa razvoja. Pričakujejo, da se bo tozd še bolj tehnično, organizacijsko in proizvodno zaključil v celoto Zato bo uresničevanje srednjeročnega programa razvoja pri nas uživalo vso podporo, ki jo lahko damo. Ta pomoč ne bo samo moralna, marveč bo tudi otipljiva tako pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj, pri organiziranju delovne sile, pri njenem usposabljanju idr. Tudi s prenosom proizvodnje kabelskih snopov v severovzhodni predel občine Trebnje se strinjamo. Tam je delovne sile dovolj, lokacija pa je tudi ustrezna glede na to, da taka proizvodnja ne potrebuje veliko energije, vode ipd." Razvoj je glava proizvodnje Uresničevanje srednjeročnega programa razvoja dobiva vse večji zamah. To je moč opaziti po številnih „preseljevanjih narodov41, kakor pravijo prizadeti. Selijo se namreč celi oddelki; nekateri izmed njih se širijo, drugi . spet manjšajo. Namen ten reorganizacijskih ukrepov je izboljšati delo, odpraviti kratke stike, povečati produktivnost ter z boljšo organizacijo dela izboljšati in povečati našo učinkovitost. Vrtinec teh dogodkov, ki so za nekatere prijemi (vsaka sprememba dobro de,menijo ti), za druge pa so vse spremembe in izboljšave nadležne, je zajel tudi Razvojni inštitut. RI je ena izmed najstarejših delovnih enot IMV, pa tudi ena izmed najbolj zaslužnih za naš napredek, zato bo bralce „Kurirja14 verjetno zanimalo, kakšne spremembe je doživel ta tozd. O tem smo se pogovarjali z njegovim direktorjem inž. Martinom Severjem. „Razvojni inštitut se je ob zadnjih reorganizacijah okrepil tako z novimi ljudmi kot z novimi nalogami in zadolžitvami. Predvsem se je razširil obseg del, ki jih bo moral inštitut v bodoče opravljati. Tako bo razen obstoječih oddelkov v njem delovala še proizvodna konstrukcija, tehnološka skupina, tehnološka projektiva kovinske in nekovinske proizvodnje, centralna tehnična knjižnica in tehnični arhiv itd. Inštitut bo poslej organizacijsko bolj zaokrožen, v njem zaposleni ljudje bodo trošili manj moči za obrobna opravila, tako da bo ostajalo več časa za pomembnejša dela. Tako je zdaj položaj inštituta precej izboljšan, ni pa še do kraja urejen. Se posebej nas bo pestila prostorska omejenost, ki nam bo za nekaj časa še onemogočala povečati število strokovnjakov pri nas,44 je povedal inž. Martin Sever. V temeljih srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije je tudi za RI predvidena kompletna rešitev. Še letos morajo strokovnjaki inštituta do kraja definirati projekt za bodoči RI. Po sedanjih načrtih naj bi novi prostori obsegali 10.000 kvadratnih metrov površine, v RI pa naj bi bilo zaposlenih 400 strokovnjakov vseh usmeritev. Razen tega bo bodoči inštitut opremljen s številno, najsodobnejšo laboratorijsko opremo, v njegovi sestavi pa bodo še projektivni in konstrukcijski oddelki, dokumentacijski in eksperimentalni oddelek in prototipna delavnica. Inštitut naj bi bil med drugim sposoben proizvesti avtomobil od ideje do prototipa, vključno z nulto serijo, ki je namenjena za poskusne vožnje, meni ing. Martin Sever. Še naprej seveda ostaja temeljna naloga RI večati našo lastno udeležbo v vseh proizvodih IMV. Tako nameravamo že v bližnji bodočnosti osvežiti proizvodni program proizvodnje prikolic, Iger bo prišel do izraza popolnoma nov koncept, ustreznejši za industrijsko proizvodnjo. Zdaj proizvaja IMV 360 izvedb avtomobilskih prikolic. Za vse te prikolice je treba iz leta v leto spreminjati vrsto sestavin od dizajna do tehničnih rešitev. Ker smo kadrovsko (po številu) dokaj šibki, pride dostikrat do časovne stiske in zamud. Tako bo treba RI reorganizirati tudi znotraj. Širša pooblastila bo Direktor razvojnega inštituta inž. Martin Sever dobila konstrukcija; zaupati ji setih letih proizvodnje osvežiti treba večji obseg del, pri tem pa bo potrebno najti toliko notranjih rezerv, da bosta dva člana našega inštituta delala samo na novih idejah. Med temi nalogami naj bi bila tudi osvežitev proizvodnega programa avtomobilskih prikolic. Tudi dostavna vozila, ki so plod lastnega znanja in tehnoloških rešitev, bo treba po dvaj- „Naši” šolarji spet uspešni Ob koncu šolskega leta smo dobili iz osnovne šole Grm, katere pokrovitelji smo delavci IMV, poročilo o uspehih in dosežkih učencev in učiteljev. Med drugim piše v poročilu, da je obiskovalo šolo v šolskem letu 1977/78 1027 učencev, ki so bili razvrščeni v 23 oddelkov (ali razredov), pozitivno pa je izdelalo 97,84 % izmed teh učencev. Kar 100% uspeh so dosegli v 11 oddelkih podaljšanega bivanja. Vse to so dosegli na temelju zglednega sodelovanja med učenci in učitelji. Učenci so se uspešno vključevali tudi v interesne dejavnosti. Na šoli je delovalo 34 krožkov, katere je obiskovalo 3000 učencev. Med interesnimi dejav- nostmi je potrebno omeniti atlete in telovadke, ki so zelo uspešni tudi na republiški ravni. Zelo je razgiban pevski zbor, ki je sodeloval na republiški reviji pevskih zborov, in druge dejavnosti In kako poteka sodelovanje med šolo in IMV? Delavci IMV imamo na šoli tečaje, seminarje, sestanke, njihovo dvorano uporabimo za proslave dneva žena, dneva krvodajalcev idr. V njihovi telovadnici imamo delavci IMV dvakrat na teden rekreacijo, pri njih vadi naš pevski zbor. Mi pa, nam pišejo s šole, posojamo naše avtobuse za organizacijo izletov, prirejamo ekskurzije v naše tovarne. Ob koncu šolskega leta pri našem domu na Gorjancih priredimo piknik za najboljše mentorje in učence interesnih dejavnosti. Glede na to, da smo pokrovitelji te šole, obstaja še vrsta možnosti za razširitev sodelovanja med šolo in nami. Ena izmed oblik sodelovanja bi bilo lahko tudi mentorstvo nad tehničnim krožkom, kjer bi učenci lahko spoznavali naše delo, posamezne stroje kovinske industrije in se pri tem odločali za delo v naši delovni organizaciji. Glede na to, da je šola med najuspešnejšimi v Sloveniji, njeni učenci pa med najbolj pridnimi na vseh področjih, bi imeli od takega sodelovanja korist oboji. in dopolniti. Zlasti je pomemben domač razvoj na tem področju, kjer imamo najmočnejšo tradicijo. Pomembno je: prvič, da je to vozilo popolnoma naše; drugič: na njem smo izpeljali največ adaptacij; tretjič: proizvajamo ga v več izvedbah, tako da nam izkušenj ne manjka. Seveda pa nam poleg teh osnovnih nalog ostaja še cela vrsta osvojitev novih delov, saj smo prisiljeni nenehno povečevati svoj delež tako v programu osebnih vozil kot v vseh ostalih programih. Pri vsem tem pa Razvojni inštitut sodeluje z vrsto znanstvenih ustanov po Sloveniji in Jugoslaviji. Na prvem mestu je treba omeniti raziskovalno skupnost Slovenije, potem strojno fakulteto iz Ljubljane, s katero sodelujemo pri programu motor in motoma vozila. V okviru tega programa, ki ga vodi prof. dr. ing. Radislav Pavletič, poteka študij motorjev za uporabo na dostavnih vozilih. Sodelujemo tudi s katedro za strojne elemente, ki jo vodi prof. dr. ing. Jože Hlebanja in s prof. dr. ing. Golograncem, ki raziskuje uporabnost pločevine v industriji. Kombi - uspeh naših domačih strokovnjakov - je šel v izvoz kot prvi jugoslovanski avto. Kaj prinaša srednjeročni program razvoja Centralni delavski svet DO IMV je na svoji seji 18.7. 1978 sprejel osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO IMV za obdobje 1976 — 1980 in ga dal v javno razpravo vsem delavcem TOZD IMV. Centralni delavski svet je sklenil, da bodo delavci TOZD IMV sprejemali samoupravni sporazum o temeljih plana na referendumu dne 14. septembra 1978. Da bi se čim podrobneje seznanili z vsebino in s posameznimi vprašanji samoupravnega sporazuma o temeljih plana, je uredništvo „Kurirja" zastavilo nekaj vprašanj odgovornim službam IMV. Vprašanje: — Kaj razumemo pod pojmom samoupravno družbeno planiranje? Odgovor: „Znano obdobje liberalizma je tudi na področju planiranja zapustilo težke družbene posledice, saj je bilo v tem obdobju planiranje in usklajevanje razvoja popolnoma zanemarjeno in razvrednoteno. S sprejetjem zakona o združenem delu smo v naši družbi planiranje ponovno sistemsko uredili in postavili novo osnovo in vlogo celotnega sistema družbenega planiranja. Nosilci planiranja s tem postajajo delavci, ki prevzemajo vso odgovornost do stalnega in kontinuiranega usklajevanja svojega in celotnega družbenega razvoja. Planiranje torej ni „suho" naštevanje številk, temveč je stalen proces, ki se nenehno dopolnjuje, usklajuje in izpopolnjuje. Lahko govorimo o štirih sestavinah družbenega planiranja: — prva sestavina družbenega planiranja je analiza razmer in opredeljevanje osnovnih ozkih grl, ki nastajajo v proizvodnji kot v celotni družbeni reprodukciji ; — druga sestavina je opredeljevanje ciljev in nalog, ki naj bi jih delavci uresničevali, da bi odstranili ozka grla in neskladja v razvoju; — tretjo sestavino tvorijo sporazumi o temeljih planov, ki vsebujejo sporazumno opredeljene cilje in naloge ter pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje skupno dogovorjenih in opredeljenih ciljev; — četrta sestavina je plan proizvodnje in razvoja s konkretno obdelavo nalog. Opredelitve v planu so podlaga za izdelavo neposrednih operativnih delovnih in proizvodnih planov in ukrepov. Vse navedene sestavine tvorijo med seboj povezano in odvisno celoto družbenega planiranja. Planiranje torej ni „gora popisanega papirja", temveč so to zahtevni postopki, s katerimi temeljito analiziramo dosedanji razvoj, njegove pomanjkljivosti ter upoštevajoč realne možnosti skupno z drugimi delavci zastavljamo naš bodoči razvoj." Vprašanje: — Samoupravni sporazum o temeljih plana je torej le del celotnega sistema družbenega planiranja. Odgovor: „Da, samoupravni sporazum o temeljih plana je le del sistema planiranja, vendar je to ključni, centralni del planiranja, saj z njim sporazumno sprejemamo naloge ter vse obveznosti, ki iz teh nalog izhajajo." Vprašanje: — Delavci bomo 14. septembra sprejemali sporazum o temeljih plana za obdobje 1976 — 1980. Zakaj nastaja takšna zamuda pri sprejemanju tega sporazuma? Odgovor: „Res je, da delavci IMV sprejemamo sporazum o temeljih plana za obdobje 1976 - 1980 z določeno časovno zamudo, ki je nastala vsled podaljšanja prejšnjih postopkov planiranja. To pomeni, da smo v tem obdobju morah vložiti veliko naporov v analiziranje razmer, iskanje različnih možnosti, usklajevanje različnih interesov, v oblikovanje planov razvoja občin, regije, republike in celotne avtomobilske industrije itd. Vloženi so bili veliki napori na številnih posvetovanjih, sestankih in razgovorih, na katerih so se postopoma oblikovali obrisi razvoja IMV, oziroma bili sprejeti in potrjeni interesi in potrebe delavcev IMV. Sprejetje aneksa k slovenskemu razvojnemu planu konec lanskega leta pa je omogočilo sprožitev postopkov za dokončen sprejem sporazuma o temeljnih plana DO IMV.“ Vprašanje: — Kaj opredeljuje samoupravni sporazum o temeljih plana? Odgovor: „Samoupravni sporazum o temeljih plana določa oziroma opredeljuje: — skupne cilje, interese in naloge, — osnovne smeri bodočega razvoja, — pravice, obveznosti in odgovornost TOZD pri uresničevanju skupno opredeljenih ciljev in nalog." Vprašanje: — Kateri so skupni cilji vseh delavcev TOZD IMV? Odgovor: „Delavci TOZD IMV imamo veliko skupnih interesov in skupnih ciljev, ki se dnevno izražajo pa tudi dopolnjujejo in izpopolnjujejo. V sporazumu o temeljih plana smo zapisali le nekaj takšnih temeljnih skupnih interesov, ki morajo povezovati vse TOZD v tem srednjeročnem obdobju. Nedvomno, da je osrednji skupni interes vseh delavcev TOZD IMV ustvariti moderno tovarno z velikoserijsko proizvodnjo na sodobnih proizvodnih sredstvih, ki omogočajo nenehno povečevanje dohodka, čistega dohodka in OD na osnovi večje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Naš skupni interes je tudi nenehno pospeševanje in razvijanje vseh oblik gospodarskega sodelovanje s tujimi partnerji, še posebno tistih, ki omogočajo prodajo izdelkov višje stopnje predelave. Skupni interes vseh delavcev je tudi ustreznejše dohodkovno povezovanje vseh delovnih organizacij, ki sodelujejo v realizaciji skupnega razvojnega programa IMV. To so le nekateri skupni interesi vseh delavcev IMV, katere smo zapisali v samoupravni sporazum o temeljih plana. Ti interesi in cilji morajo biti ne le zapisani, temveč tudi prisotni pri vseh konkretnih odločitvah in ukrepih TOZD". Vprašanje: - Kakšen je predviden porast obsega proizvodnje programov IMV? ODGOVOR: „V sporazumu o temeljih plana predvidevamo precejšnje povečanje količinske proizvodnje vseh programov IMV. Tako bomo ob koncu tega srednjeročnega programa povečali proizvodnjo osebnih avtomobilov na 150.000, dostavnih vozil na 5.200, prikolic na 50.000, vred- nost servisne opreme pa bomo povečali povečali skoraj za 10-krat. V skladu s takšnim razvojem, proizvodnje bomo razširjali, razvijali in modernizirah tudi prodajno-servisno organizacijo. Če upoštevamo še razširjanje in nadaljnje osvajanje delov in sklopov avtomobila, lahko ugotovimo, da gre za obsežno povečanje sedanje proizvodnje v IMV." Vprašanje: — Planirani količinski obseg proizvodnje o zahteval tudi precejšnja investicijska vlaganja, ki naj prispevajo k odklanjanju neskladnosti v proizvodnji in k popolnejšemu izkoriščanju razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti. Kam in koliko bomo investirali v tem obdobju? Odgovor: „Predvideni porast količinske proizvodnje bo zahteval intenzivna investicijska vlaganja, ki bodo omoočala nadaljnjo specializacijo in modernizacijo TOZD, odpravo ozkih grl ter posodobitev proizvodnje, organizacije in poslovanja DO. Tako naj bi v okviru prve faze še v letošnjem letu usposobili novo proizvodnjo v obratu Suhor, na novo zgradili, modernizirali in razširili proizvodnjo v TOZD Črnomelj ter zaključili aneks k tovarni avtomobilov v Novem mestu. Dmga faza, s katere uresničevanjem moramo takoj začeti, pa mora z izgradnjo novih proizvodnih prostorov in modernizacijo opreme zagotoviti polno izkoriščenost vseh proizvodnih kapacitet ter sodobno specializirano velikoserijsko proizvodnjo. V ta namen bo potrebno: 4 v ' S ’ --t-i ■ •- >Y y Ena izmed prvih prikolic Industrije motornih vozi! se je imenovala Opatija. — zgraditi industrijski tir in carinsko skladišče, — razširiti proizvodne prostore ter nabaviti sodobno opremo za TOZD TA, — usposobiti sodobno proizvodnjo izpuhov v Brežicah, — zgraditi in sodobno opremiti proizvodnjo TOZD Tovarna prikolic, — zgraditi nove prostore ter nabaviti moderno opremo za TOZD Beli Manastir, — specializirati in modernizirati proizvodnjo v TOZD Mirna, — razširiti in nabaviti opremo v TOZD Šentjernej, — specializirati in modernizirati proizvodnjo v TOZD Mirna, — razširiti in nabaviti opremo v TOZD Šenljernej, — specializirati, razširiti in modernizirati proizvodnjo v TOZD Šmarjeta, — razširiti in modernizirati proizvodnjo prikolic v Brežicah, — zgraditi nove prostore in ustvariti pogoje za delo Raziskovalnega inštituta, — razširiti in modernizirati prodajno mrežo, usposobiti centralni servis ter razvijati servisno dejavnost, — posodobiti in ustvariti pogoje za uspešno delo DS SS.“ Vprašanje: — In koliko investicijskih sredstev bo potrebno? Odgovor: „Danes je težko natančno opredeliti, koliko investicijskih sredstev bo potrebno za realizacijo zastavljenega programa, zato so opredeljeni zneski v sporazumu le orientacijski, izračunani na podlagi današnjih ocen potrebnih sredstev. Tako bi po teh izračunih potrebovah približno 750 starih milijard za realizacijo celotnega programa s tem, da bi okoli 65 % investirah v osnovna sredstva, 32 % v obratna sredstva in ostalo v različne prispevke za energetiko, zaklonišča itd." Vprašanje: — Zanimajo nas tudi predvideni viri financiranja. Odgovor: „Čeprav je težko natančno opredehti vire in višino sredstev posameznega vira, smo v sporazumu zapisah in predvideli, da bomo v celotnih investicijah sodelovali z lastnimi sredstvi v višini približno 70 milijard, ostalo pa bodo sodelovali tuji viri, kot so: krediti domačih bank v višini 380 milijard, krediti dobaviteljev v višini 65 milijard, krediti izvajalcev gradbenih del v višini 90 milijard ter inozemski krediti v višini 100 milijard din. Predvidevamo, da bodo pri investicijah sodelovale tudi druge delovne organizacije v obliki sovlaganja v višini 25 milijard. Vsi navedeni zneski so v sta- IMV se je nenehno širil, tako da je včasih spominjal na eno samo gradbišče! rih dinarjih zaradi lažjega razumevanja." Vprašanje: — Lastna investicijska sredstva za realizacijo I. in II. faze programa bodo torej približno 70 milijard starih dinarjev. To so precejšnja sredstva TOZD, ki jih bo potrebno združevati. Kako je opredeljeno združevanje sredstev? Odgovor: „Da, vsa sredstva so sredstva TOZD, zato v sporazumu o temeljih plana predvidevamo združevanje sredstev za realizacijo programa. Zavedamo se, da z razdrobljenimi sredstvi nismo sposobni reahzirati tako zahtevnega programa, zato tudi predlagamo, da združimo vsa razpoložljiva sredstva amortizacije in čistega dohodka za realizacijo skupnih naložb, seveda razen tistega dela, ki je namenjen za odplačilo anuitet. Razumljivo je, da bodo konkretne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takšnega zdmževa-nja, urejevah posebni samoupravni sporazumi." Vprašanje: — Obsežna investicijska vlaganja bodo torej prispevala k odpravljanju ozkih grl, modernizaciji proizvodnje, povečanju obsega proizvodnje ter večji zunanjetrgovinski izmenjavi. Vse to pa bo vsekakor vplivalo na porast dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Kakšni so predvideni učinki realizacije proizvodnega programa? Odgovor: „Vehkoserijska proizvodnja proizvodov IMV bo vsekakor prispevala k povečanju dohod- ka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Tako smo v sporazumu o temeljih planna predvideli, da bo celotni prihodek ob koncu uresničevanja zastavljenega programa 1475 starih milijard, amortizacije bo 30 milijard, dohodek 348 milijard, čisti dohodek 252 milijard, sredstev za OD 127 milijard ter nerazporejenih sredstev 125 milijard. Če zneske primerjamo z letom 1976 kot začetnim letom, lahko vidimo, da bo celotni dohodek porastel za 4,7-krat, dohodek za 7,2-krat, čisti dohodek za 7,2-krat in sredstva za OD (v masi) za 4-krat.“ Vprašanje: — Kaj pa osebni dohodki? Odgovor: -„z*"'-' „Osebni dohodki delavcev IMV so danes pod poprečjem kovinskopredelovalne industrije in republiškim poprečjem, zato smo v sporazumu zapisah, da mora osebni,dohodek posameznega delavca biti odvisen od njegove produktivnosti, od produktivnosti TOZD in produktivnosti celotne dmžbene skupnosti na eni strani in na drugi; da mora poprečni OD delavcev IMV rasti hitreje kot je predvidena poprečna rast OD v SR Sloveniji, tako da bomo ob koncu planskega obdobja dosegli tudi v IMV poprečni osebni dohodek v gospodarstvu SR Slovenije." Vprašanje: - Verjetno ste tudi vprašanja družbenega standarda vključili v samoupravni sporazum? Odgovor: „Nemogoče bi bilo vsa vprašanja družbenega standarda vključiti in opredeliti v samou- pravnem sporazumu. Zato smo se dogovorili za skladen razvoj vseh oblik dmžbenega standarda, ki mora slediti celotnemu razvoju IMV. Dogovorili smo se tudi za 9 % izločanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki naj bi prispevala k hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike." Vprašanje: — Predvideni proizvodni program bo posvečal tudi posebno pozornost kadrovski politiki. Kako je to področje opredeljeno v samoupravnem sporazumu? Odgovor: „Kadrovski politiki moramo nedvomno posvečati osrednjo pozornost, ker končno je le človek tisti, ki lahko pospeši ah zavrne predvideni razvoj. Predvideni razvoj IMV bo zahteval približno 5000 novih zaposlitev, tako da bi IMV ob koncu tega srednjeročnega obdobja zaposloval nekaj preko 12 tisoč delavcev. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana nismo mogli urediti vseh vprašanj kadrovske politike, zato smo le zapisah obvezo po ustreznem odnosu do kadrov, še p.osehno.s,trjpkovnega, ki mora razvijali izdelke in tehnologijo razvojnega programa. Opredeljeni so tudi dogovori glede skrbi za nenehno izobraževanje kadrov ter zagotovitvi sredstev za štipendiranje izobraževanja kadrov iz dela, na delu in ob delu." Vprašanje: — Obsežni in zahtevni proizvodni program IMV bo poleg velikih naporov na področju investicij zahteval tudi intenzivna prizadevanja slehernega de- lavca, temeljne organizacije in posamezne službe DS SS pri uresničevanju tega programa. Ali samoupravni sporazum opredeljuje tudi te naloge? Odgovor: „Da v samoupravnem sporazumu o temeljih plana smo opredelih tudi naloge in obveznosti, kijih morajo delavci uresničiti za uresničitev programa. V sporazumu smo opredelih nekatere osnovne naloge, kot so: — stalna skrb za uresničevanje kratkoročnih in operativnih planov ob stalnem prizadevanju za popolno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti; — stalno skrb in sprejemanje ukrepov za prilagajanje organizacije potrebam proizvodnje in zastavljenemu planu; — stalno povečevanje deleža osvojene proizvodnje s stimuliranjem investivne dejavnosti; — združevanje sredstev dogovoren razvoj v obsegu in časovni dinamiki kot je v sporazumu dogovoreno, — stalna skrb za povečevanje izvoza itd. To so nekatere osnovne naloge, ki se danes postavljajo pred slehernega delavca in vse temeljne organizacije in službe. Vendar za realizacijo programa ni dovolj naloge napisati, temveč jih je potrebno temeljito razdelati in konkretizirati v slehernem TOZD, ter jih vključiti v vsakodnevna prizadevanja in aktivnost slehernega delavca, skupine, oddelka in TOZD. Le tako organizirani in pripravljeni bomo sposobni dosledno uresničevati program, za katerega smo se zavestno odločili in dogovorili." V skladu s širjenjem proizvodnje raste tudi naša skrb za delavce in za njegovo počutje. Fotografija je nastala letos junija, ko je bil v eni izmed proizvodnih dvoran IMV celovečerni koncert oktetov, ki so sodelovali na srečanju oktetov v Šentjerneju. * NALOGE SINDIKATOV V PRIPRAVAH NA 9. KONGRES ZSS IN 8. KONGRESA ZSJ Utrditi družbenoekonomski položaj delavca Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na seji 5. julija 1978 obravnavalo potek priprav na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ ter sprejelo konkretna stališča in dogovore. Pri oblikovanju teh stališč in dogovorov je upoštevalo na seji republiškega sveta ZSS 15. marca 1978 sprejeta temeljna idejno-politična izhodišča za delovanje sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS, ki jih je potrdila tudi konferenca ZSS 26. maja 1978 ob sprejemu izhodišč za izpolnitev organiziranosti ZSS in metod delovanja. Ta izhodišča so bila konkretizirana na posvetu s predsedniki občinskih in medobčinskih svetov ZSS ter s predsedniki republiških odborov 30. in 31. maja 1978 na izpeljavi bodoče organiziranosti ZSS. Takrat so se dogovorili tudi o nalogah v predkongresnem obdobju. STALIŠČA ZA 9. KONGRESZS SLOVENIJE Vse sindikalne organizacije in organi pri pripravi na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ izhajajo iz sklepov in stališč 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ kot najširše idejno-politične usmeritve. Predsedstvo RS ZSS je na seji 5. julija 1978 sprejelo usmeritev za razprave o osnutkih dokumentov za 9. kongres ZSS, in sicer osnutek poročila o delovanju ZSS med 8. in 9. kongresom ZSS. Za uresničitev temeljnih idejnopolitičnih izhodišč v pripravah na 9. kongres ZSS je predsedstvo RS ZSS sprejelo naslednja stališča: oceniti je treba, če so v dokumentih opredeljene najaktualnejše naloge sindikatov pri razreševanju bistvenih vprašanj pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. Ob tem je treba ugotoviti, katere sklepe 8. kongresa ZSS smo uresničili, katere naloge pa ostajajo aktualne tudi v prihodnjem obdobju in jih je treba upoštevati pri oblikovanju dokumentov za 9. kongres ZSS. V razpravah o kongresnih dokumentih morajo organizacije in organi izhajati iz lastnih ocen delovanja sindikatov na vseh ravneh. Opredeliti morajo svoj odnos do bodočih nalog in aktivnosti, ki jih bo sindikat organiziral in razvijal. Takšna usmeritev bo omogočila organizacijam učinkovitejše delovanje pri razreševanju najbolj aktualnih vprašanj, ki jih mora ta organizacija reševati. Aktivnost sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS in 8. kongresa ZSJ mora biti povezana z vsakodnevno aktivnostjo in uresničevanjem nalog, opredeljenih v že sprejetih programih. JAVNA RAZPRAVA NAJ POTEKA V SAMOUPRAV NEM OKOLJU Z javno razpravo o dokumentih 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ želimo, da bo vanjo vključenih čimveč delavcev v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in da bodo s svojo aktivnostjo in s predlogi prispevali k oblikovanju kongresnih dokumentov, ker bodo le-ti podlaga za njihovo nadaljnjo dejavnost. Razprava mora potekati predvsem v temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v občini, torej v samoupravnem okolju, kjer delavci živijo in delajo in ustvarjajo podlago za svoj nadaljnji družbenopolitični in družbenoekonomski razvoj. Občinski sveti ZSS organizirajo priprave na javno razpravo o osnutkih kongresnih dokumentov. V ta namen občinski sveti ZS organizirajo razgovore s predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov in se z njimi dogovorijo o tem, kako bodo OOS organizirale razpravo o osnutkih kongresnih dokumentov. V organizacijske priprave morajo vključiti oblike in metode dela v predkongresnih pripravah (razprave o posameznih dokumentih, posebne razprave po področjih) ter tudi način oblikovanja predlogov in dopolnitev osnutkov kongresnih dokumentov ter način zbiranja pripomb in predlogov v občinskih svetih ZSS. OOS morajo svojim delegatom za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ skupaj z občinskim svetom ZSS zagotoviti, da so vključeni v vse priprave na oba kongresa in jim omogočiti ustrezno pripravo za njihovo delo na obeh kongresih. Občinski sveti ZSS sproti spremljajo potek javne razprave in sproti obveščajo sekretariat predsedstva RS ZSS o ugotovitvah teh razprav ter o predlogih in spremembah za dopolnitev kongresnih gradiv. POMEMBNA SO SKUPNA VPRAŠANJA Na osnovi programskih usmeritev, sprejetih na skupščinah občinskih svetov ZSS, občinski sveti organizirajo razprave v večjih organizacijah združenega dela in po posameznih področjih o tistih vprašanjih, ki so najbolj pomembna za delovanje občinskih svetov v sedanjem in v prihodnjem obdobju. Na področju te aktivnosti je potrebno izpostaviti predvsem tista vprašanja, ki so skupna vsem osnovnim organizacijam, ki zahtevajo usklajevanje različnih interesov, uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju planiranja, ustvarjanja in razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov, solidarnost, urejanje odnosov med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi (vpliv delavcev na vsebino programov, samoupravna organiziranost in vključevanje delavcev v organe upravljanja teh dejavnosti), urejanje odnosov v krajevni skupnosti, skratka o vseh tistih področjih, ki jih je sindikat na ravni občine dolžan razreševati v skladu s svojo družbeno vlogo. Občinski sveti ZSS bodo na seji v prvi polovici oktobra (najkasneje do 10. oktobra 1978) ocenili potek javne razprave, oblikovali svoja stališča do predlogov kongresnih dokumentov in do predlogov kadrovskih rešitev za sestavo republiškega sveta ZSS in nadzornega odbora republiškega sveta ZSS kot tudi za organe sveta ZSJ. Medobčinski sveti ZSS organizirajo razpravo z namenom, da poglobljeno razpravljajo o aktivnosti in nalogah po posameznih področjih, opredeljenih v osnutkih kongresnih dokumentov. Na seji predsedstva RS ZSS je bil sprejet dogovor, da medobčinski sveti ZSS v sodelovanju z občinskimi sveti ZSS organizirajo posebne razprave. RAZPRAVA NAJ DOPOLNI KONGRESNE DOKUMENTE V posebne razprave je treba vključiti poleg predstavnikov OOS tudi tiste delavce iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki bodo s svojimi prispevki in sodelovanjem pripomogli k temu, da bodo sklepi teh razprav pomembna dopolnitev in opredelitev kongresnih dokumentov in podlaga za lastno delovanje. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno za te razprave vnaprej pripraviti kratke teze in v njih izpostaviti bistvena vprašanja ter opredelitve, kijih bomo sindikati sprejeli na kongresu. Medobčinski sveti ZSS posredujejo takoj po opravljenih posvetih sekretariatu predsedstva RS ZSS povzetke razprav ter pripombe, predloge in pobude za dopolnitev kongresnih dokumentov. V te razprave se vključi tudi organe republiškega sveta ZSS in republiške odbore ter druge predstavnike duržbenopolitič-nih organizacij, republiških upravnih organov, izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na posameznem področju. KAKO SE BODO VKLJUČILI REPUBLIŠKI ODBORI Republiški odbori sindikatov delujejo v predkongresnih pripravah tako, da: — se vključujejo v javno razpravo o osnutkih kongresnih dokumentov na občinski in medobčinski ravni; — organizirajo javno razpravo v pripravah na svoje skupščine in že v pripravah nanje povzemajo stališča, ocene in pripombe do osnutkov kongresnih do- kumentov od organov in organizacij sindikata; — na svojih skupščinah razpravljajo o kongresnih d oku-mentih, ki jih obravnavajo na osnovi svojega poročila o opravljenem delu in predvsem s stališča delovne usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje. V usmeritvi opredelijo zlasti ključne naloge in področja delovanja sindikata, na osnovi svojega poročila, upoštevanje kongresne sklepe in vsebino delovanja sindikatov, opredeljeno na konferenci ZSS 26. maja 1978. Na skupščinah obravnavajo republiški odbori tudi kadrovske rešitve za organe ZSS in za zvezne odbore ZSJ. V predkongresnih pripravah republiški odbori organizirajo posebne razprave o najpomembnejših vprašanjih urejanja družbenoekonomskega položaja delavcev posameznih dejavnosti; po svoji presoji določijo vsebino razprav ter jih izvedejo v času do kongresa po vnaprej določenem programu. Izhodišča za razprave so tudi kongresni dokumenti in bodoča usmeritev dela republiških odborov. Razprave organizirajo v sodelovanju s SOZD, DO, SIS, združenji TOZD pri gospodarski zbornici in z raziskovanimi organizacijami. Republiški svet ZSS bo pozval druge družbenopolitične organizacije, izvršne odbore samoupravnih interesnih skupnosti in dmge družbene institucije na ravni republike, da se vključijo v javno razpravo o kongresnih dokumentih. Organi republiškega sveta ZSS, odbori in komisije pa bodo organizirali razprave po posameznih področjih, in sicer: a) posvetovanje o problematiki delitve sredstev za osebne dohodke; b) posvetovanje o delovanju klubov samoupravljavcev; c) posvetovanje o organiziranosti in delovanju službe pravne pomoči pri sindikatih; d) v sodelovanju z RK SZDL bo organizirano posvetovanje o družbenoekonomskem položaju delavke v združenem delu. SINDIKATI TUDI V KONGRESNIH DOKUMENTIH ZSMS Za uresničitev programa priprav na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ bo potrebno izpeljati naslednje naloge: — predsedstvo republiškega sveta ZSS bo organiziralo posvetovanje s predsedniki občinskih svetov, medobčinskih svetov in republiških organov sindikatov, na katerem bomo ocenili potek javne razprave o os- nutkih kongresnih dokumentov in se dogovorili o njenem nadaljnjem usmerjanju ter o problematiki financiranja sindikatov. Za ta posvet bo pripravljena tudi analiza delovnih usmeritev, sprejetih na skupščinah občinskih svetov ZSS. — Predsedstvo republiškega sveta ZSS (8. 9. 1978) bo razpravljalo o predlaganji dokumentih za 9. kongres ZSS; — republiški svet ZSS (21.9. 1978) bo razpravljal in sprejel predloge dokumentov za 9. kongres ZSS, določil dnevni red in način dela 9. kongresa ZSS; — vse organizacije in organi ZSS se vključujejo tudi v razpravo o kongresnih dokumentih za 8. kongres ZSJ tako, kot bo določeno s programom razprav na predsedstvu ZSJ; — odbor za pripravo 9. kongresa ZSS in komisije bodo v času javne razprave in neposredno pred sejo predsedstva in republiškega sveta ZSS oblikovale predloge posameznih kongresnih dokumentov. Organizacije in organi zveze sindikatov na vseh ravneh, predvsem pa v razpravo o dokumentih za 10. kongres ZSMS. Razprave in oblikovanje stališč naj bodo usmeijene v zagotovitev tesnejšega, vsebinskega in organizacijskega povezovanja ZSMS in ZSS. Vse predloge in pripombe organi in organizacije posredujejo RK ZSMS. Kegljači spet uspešni Prvi del delavskih športnih iger novomeške občine je že minil, tako da vam zdaj že lahko posredujemo nekaj rezultatov, ki so jih dosegli naši športniki in športnice. Ženska ekipa je v kegljanju med 12 ekipami zasedla 9. mesto, moška ekipa pa med 22 ekipami 1. mesto. V odbojki so ženske med 9 ekipami zasedle odlično 4. mesto, moški pa 3. mesto. V malem nogometu je naša ekipa zasedla 5. mesto, medtem ko ženske za zdaj še ne tekmujejo v tem športu. Kot lahko vidite na podlagi rezultatov, se naši športniki in športnice držijo zlate sredine, pričakujemo pa od njih, da se bodo v skladu s tradicijo povzpeli še kaj višje. Pod zastavo IM V Fantje in dekleta, brigadiiji MDB „Oton Župančič — Dolenjska — Posavje11, v modrih majicah z značkami IMV na prsih, so prikorakali na dvorišče kostanjeviškega gradu pojoč in dobre volje. Z zvezne mladinske delovne akcije so se vrnili polni priznanj in izkušenj, trasa proge Samac-Sarajevo pa je bila del trase njihove življenjske poti in izgradnje njihove osebnosti. Delavci kolektiva IMV moram o biti ponosni, da smo pokrovitelji take brigade, brigade, ki je bila povsod med prvimi: bili so najuspešnejši v III. izmeni naselja Nemile, za kar so dobili posebno priznanje za najboljšo brigado v naselju. Dobili so plaketo 9. kongresa RK ZSM BiH, prejeli so 29 udarniških značk, 25 pohval, celotna brigada je bila štirikrat udarna, dobili so dve plaketi za družbenopolitično aktivnost. Komandant brigade Drago Krštinc, delavec Novolesa iz Straže, zdaj pa Titov štipendist na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, delegat za X. kongres ZSM Slovenije, je o brigad i povedal: „Našo brigado je sestavljalo 89 brigadirjev: 80 % iz delovnih organizacij, 20% pa dijakov in FINK študentov. Med 5 brigadami III. izmene naselja Nemila smo bili najboljši Brigadiiji so se izkazali tako pri delu kot pri interesnih dejavnostih in pri družbenopolitičnem delu. Seveda so vsa priznanja tudi plod discipliniranega izvajanje vseh nalog. Še posebej močno so se uveljavili pri športu; tu so zasedli 1. LENIČ mesto v košarki, v nogometu pa 3. mesto. Pridno so se udeleževali družbenopolitične šole, tako da lahko o „mojih“ brigadirjih povem samonajlepše!“ Z zagorelimi, zadovoljnimi brigadirji, ki niso skrivali veselja nad vrnitvijo, hkrati pa niso mogli prikriti rahlega prizvoka otožnosti, kjer je bilo enomesečnega sožitja konec, smo se pogovarjali za bralce „Kurirja." Željko Kasun, delavec IMV TOZD TO Črnomelj, je dobil na delovni akciji udarniški naslov: „Najprej — na mladinskih delovnih akcijah delamo. Torej ne veljajo „ugotovitve" ljudi, ki še niso nikoli okusili brigadirskega kruha, da nič ne delamo. Potem pa sledijo šport, družbenopolitične aktivnosti in urejanje naselja. Za marsikoga je delo v brigadi velika delovna in življenjska izkušnja." Vladimir Bubnjevič, TOZD Tovarna avtomobilov: „Letos sem bil prvič na mla dinski delovni akciji, lahko pa rečem, da ne zadnjikrat! NAj-bolj me je veselilo, da se je še enkrat utrdilo bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi Brigada je tudi najbolj uspešna oblika za družbenopolitično izobraževanje, za spoznavanje temeljev naše družbene ureditve." Aleš Fink, TOZD Tovarna prikolic: „V brigadi sem bil že drugič; kaj naj rečem o izgradnji domovine, o delu mladine pri tem? Vse samo najlepše, zato bi se sedaj spet odločil za brigado. Tudi to je nekaj pomenilo, da smo mladinci delali pod pokroviteljstvom naše tovarne. Spraševali so nas o naši delovni organizaciji, kako delamo, kaj vse delamo ipd. Mi smo jim radi odgovarjali na vprašanja. Potrebovali bi več propagandnega materiala o IMV." Janko Lenič, TOZD Tovarna opreme na Mimi: „Sodelovanje na mladinski delovni akciji mi pomeni novo izkušnjo. Prej sem delal na ve-čih lokalnih mladinskih delovnih akcijah, kjer ni bilo toliko priložnosti za interesne dejavnosti, tako da sem bil po tej strani zelo zadovoljen z brigado. Še posebej pa sem bil vzra-doščen, ko sem spoznal in občutil veliko prijateljstvo med brigadiiji, medsebojno pomoč in sodelovanje." KRŠTINC KASUN Proga iz pesmi in znoja Vrstice, ki jih boste spodaj prebrali, je napisala Jožica Jerman, naša praktikantka in udeleženka mladinske delovne akcije na trasi proge Šamac—Sarajevo. Bila je članica brigade „Oton Župančič—Dolenjska— Posavje41, brigade, kije bila med najboljšimi ne samo v naselju Nemile, marveč na vsej trasi. Pokrovitelj brigade je bil IMV, zato smo delavci našega kolektiva lahko še posebej ponosni, da smo „dobili14 brigado, ki se je tako dobro izkazala. „Minilo je trideset let, odkar je bil z žuljavimi rokami in s pesmijo zgrajen prvi tir proge mladosti. Sedaj, po tridesetih letih, bo ob pesmi in znoju zopet rojena nova pridobitev nas mladih. Zaobljubili smo se, da bomo republiki za njen petintrideseti rojstni dan podarili nov gospodarski objekt. Veliko sem slišala in brala o mladinskih delovnih akcijah, zato sem si vedno želela, da bi se udeležila ene izmed njih. Težko sem čakala na dan, ko bom postala brigadirka in ponosno stala pod našo zastavo. Moja želja se je izpolnila. Postala sem članica mladinske delovne brigade „Oton Župančič44, ki je v juniju s svojim delom pripomogla Jc izgradnji drugega tira proge Šamac—Sarajevo. Naše brigadirsko življenje se je odvijalo v mladinskem naselju Nemili, majhnem bosenskem mestu. V začetku je bilo na trasi težko, saj so me prvi žulji boleli. Pozneje je bilo dosti lažje, kajti ob šali in pesmi je delovni čas hitreje mineval. Kljub naporom in preznojenim Na začetku julija je obiskala Industrijo motornih vozil v Novem mestu delegacija Zveze rezervnih vojaških starešin Makedonije, ki se je udeležila srečanja Žveze rezervnih starešin Jugoslavije, ki je bilo letos v Sloveniji. Kot nam sporočajo iz republiškega odbora ZRVS, so bili telesom nismo nikoli popustih. Po končanem napornem dnevu so bila v naselju na vrsti predavanja in krožki. Zelo smo skrbeli za idejno-politično usposabljanje in marksistično izobraževanje. Skoraj vsak je bil vklju čen vsaj v en krožek. Sama sem se udeleževala predavanj mladinske politične šole, ki sem jo uspešno končala. Večeri so nam minevali v znamenju kulturno zabavnih prireditev. Med 89 brigadirji nas je bilo 20 članov ZKJ. In tam nismo gradili samo proge, marveč smo tovariši, ki so bili na obisku pri nas, zelo zadovoljni. Zahvaljujejo se nam za izredno gostoljuben, topel in bratski sprejem. Splošna ugotovitev ob koncu srečanja je bila, da je srečanje prav po zaslugi številnih delovnih organizacij uspelo v vsebinskem in organizacijskem pogledu. „Prav zaradi tega, in za vaš gradili slogo, ljubezen, bratstvo in enotnost. Srečna sem, ker sem bila ena izmed tisočev bri-gadiijev, ki so in ki bodo še gradili proge naše domovine. Posebno pa me veseli, da sem postala udarnica v času 11. kongresa ZKJ in 9. kongresa ZSMJ. Z akcije smo se vsi vrnili srečni, ker smo dokazali to, kar je rekel tovariš Tito, da ima naš narod dobro in delovno mladino! Želim si, da bi se takih akcij udeleževala še naprej. dragoceni prispevek k uspeh manifestaciji, čutim dolžnost in obvezo, da se vam v imenu republiškega odbora ZRVS Slovenije in v svojem imenu ter v imenu gostov najprisrčneje zahvalim,44 je ob koncu svojega pisma zapisal predsednik RO ZRVS Slovenije Slavko Korbar. Zahvala zveze rezervnih starešin Proizvodna dvorana, v kateri je bil koncert, je bila do kraja polna. Dovolj prepričljiv dokaz, da zanimanje za kulturo med našimi delavci ni majhno. Brezplačno šolanje za delavce brez osemletke V preteklem tednu ste na razglasnih deskah v tremeljnih organizacijah v Novem mestu opazili informacijo o možnosti vpisa v osemletko za zapo slene delavce. O tem bi vas v današnjem sestanku radi obširneje seznanili. Zavod za izobraževanje in produktivnost dela v Novem mestu, ki ima v svojem programu dela tudi organizacijo in izvrševanje programov osnovne šole za odrasle in zaposlene, je prisluhnil potrebam združenega dela o nujnosti izobraževanja delavcev, ki niso uspešno končali osemletko ter so redno zaposleni v izmenskem delu. Za delavce, ki delajo v izmenah, je zavod pripravljen odpreti oddelke za 6., 7. in 8. razred osnovne šole v izmenski obliki, v kolikor je za posamezni razred vsaj 15 prijavljenih kandidatov. Pouk v izmenskih razredih osnovne šole bo zato organiziran samo v popoldanskem času, vsaki drugi teden, takrat ko delavec dela v prvi izmeni. Pouk bo trajal vsak dan v izmenskem tednu od 16. — 19. ure, to je 4 šolske ure. V soboto in nedeljo pouka ne bo. Šolanje za en razred osemletke v izmenski obliki bo trajalo eno šolsko leto. Smatramo, da je taka oblika organizacije pouka sprejemljiva za večji del zaposlenih ter tudi za združeno delo. Od zaposlenega delavca zahteva ta organi- zacija pouka daljši čas aktivnosti, vendar bo pri šolanju imel še dovolj prostega časa za delo doma in tudi za počitek. Šolanje je brezplačno, ker družbena skupnost s tem ponovno daje sredstva na razpolago, tako da si vsak delavec lahko pridobi osnovno šolsko usposobljenost, to je, da konča osemletko. Pripomniti moramo, da smo z organizacijo šoj^nja v osnovni šoli za zaposlene delavce v preteklih letih imeli resne težave in skoraj nerešljive probleme, kako omogočiti delavcem, ki so bili zaposleni v izmenah, da se vključijo v osemletko. Enoizmenskih delovnih mest v delovni organizaciji za proizvodne delavce namreč ni na razpolago. Zaradi tega tudi naše izobraževalne akcije, kako omogočiti zaposlenim delavcem možnost osnovnega šolanja, niso bile uspešne ali pa le minimalne. Bili so primeri, da je delavec na priučitvi prekinil delovno razmerje, da je končal osemletko ter se nato vključil v uk za poklic. Odločitev zavoda, da organizira za potrebe zduženega dela izmensko večerno osemletko, je tako zelo na mestu. Ko danes govorimo o osemletki, moramo poudariti tudi potrebo po nujnosti, da si delavec, posebno mlajši, pridobi potrebno znanje in družbeno verificiran izkaz o uspešno končani osemletki. Ko načrtujemo razne oblike strokovnega in do- i Mladinci urejali kamp V skladu z akcijsko -političnim programom 00 ZSMS TOZD COMMERCE, sprejetim v začetku leta 1978, smo mladi sodelovali na mladinski delovni akciji „Ureditev počitniškega kampa DO IMV — PAK OSTANE 78“. Akcija je potekala od 16. 6. do 18. 6. 1978. V tem času smo mladi TOZD COMMERCE, s pomočjo mladih iz ostalih TOZD, lociranih v Novem mestu, uredili poti v kampu, napeljali novo električno omrežje za prikolice, porazdelili po prikolicah novo posodo, očistili prikolice in jih pripravili za nemotem oddih naših delavcev. Pregledah smo tudi plinsko instalacijo in namestili žično ograjo okoli kampa ter še mnogo drugih manjših opravil. Skratka, lahko ocenimo, daje prva (po dolgem času) akcija take vrste uspela, čeprav bo potrebno v bodoče še bolj paziti na organizacijo in organiziranost mladih. Temu pa bomo vsi mladi 00 ZSMS TOZD COMMERCE v bodoče posvetih večjo pozornost. BORIS DEAK komisija za informiranje 00 ZSMS IMV TOZD COMMERCE polnilnega izobraževanja pri delu in z delom pri proizvodnih delavcih, je vedno problem, kje začeti s prograom, da bo sprejemljiv za dano populacijo zaposlenih. Rezultati uvajalnih in nadaljevalnih tečajev za delavce na priučitvi ter tudi rezultati drugih tečajev, ki smo jih organizirah, nam dokazujejo, da delavci, ki niso uspešno končah osemletke, resnično potrebujejo veliko osnovnih znanj, na katere bi se navezoval program strokovnega in funkcionalnega izobraževanja. Ko sestavljamo in oblikujemo programe izobraževanj a za delavca na pričitvi in za ostale proizvodne delavce, ki si želijo pridobiti verifikacijo ah kvalifikacijo specializiranega delavca — interno kvalifikacijo, izhajamo iz stališč, da bo za vključitev v tečaje za interno kvalifikacijo pogoj, da je delavec uspešno končal osemletko. Smatramo, da so naše zahteve po taki stopnji osnovne izobrazbe (končana osemletka) tudi z družbenega stališča v skladu s programomzusmeije-nega izobraževanja, ki bo zahteval od združenega dela, da organizira izobraževanje ob delu, z dela in za delo v taki obliki in na potrebni strokovni višini, da se bo delavec lahko vključeval v razne izobraževalne oblike skozi celotno delovno dobo. Na kraju bi radi bralce seznanili, da v tej akciji, kako vključiti v osnovno šolo čimveč mladine, ki ni uspešno končala osemletke, sodeluje tudi mladinska organizacija IMV, ki ima v svojem letnem programu dela tudi to pomembno nalogo. KADROVSKI ODDELEK Direktor TOZD Commerce Anton Šepec razkazuje predstavniku Turistične zveze Jugoslavije, kako deluje plinski štedilnik v prikolici. Letos je bilo v Pai.oštsnih vseskozi izjemno lepo vreme, tako da dopustniki niso izgubili niti enega samega dneva. Vse večje zanimanje za Pakoštane Pakoštane, nasvidenje! Letošnja turistična sezona ni prelomna samo za našo deželo kot celoto, marveč je prelomna tudi za Pakoštane, kjer imamo delavci IM V v velikem mednarodno znanem kampu postavljenih nekaj čez 70 prikolic. Prejšnja leta, naš kamp obstaja 5 sezon, so se naši delavci neka- ko neradi odločali za letovanje v našem kampu. Do njih še ni prodrlo spoznanje, da je pravi oddih mogoč le izven kraja stalnega bivališča in s spremenjenim načinom življenja, letovanje v prikolicah pa se jim tudi ni zdelo dovolj ,,nobel“. Počasi in ob primernih spodbudah, vsako leto je Kurir objavil vsaj dva članka o letovanju v kampu, pa se je odnos do Pakoštan le spreminjal. Letos je prišlo veliko več prijav kot kdajkoli poprej in kar je še posebej zanimivo, med njimi jih je bilo veliko za letovanje v predsezoni in posezoni. Na koncu koncev smo lahko izjemno zadovoljni, da smo navdušili za letovanje v Kupujte žepne knjige! Pred knjige: tem pa so že izšle *++*+****+**+*++***************************************************** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ $ -¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ $ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ j********************************************************************* Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in sevala v knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma; doslej jih je izšlo osem. Tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni VVERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu KONSAUK: V omami LSI) - roman o sužnjih mamil CAPO TE: Zajtrk pri Tif-fanyju — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film KOSlCEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologi in psihologa za življenje v dvoje Najcenejše teh knjig so po 30. - din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40.- in 60.- dinarji, najobsežnejše pa so po 90.— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. Izdajatelji žepne knjige: Borec, Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Lipa, Mladinska knjiga, Obzorja in Tehniška založba Slovenije. naših prikolicah večino zaposlenih. To nam je uspelo bo vsakoletnih izboljšavah organizacije letovanja kot samega kampa. Čez vse poletje smo imeli s Pakoštani avtobusno zvezo, tako da so vsi, ki so se odločili za letovanje tam, pripeljali za majhen strošek in brez tekanja in prestopanja po avtobusnih in železniških postajah. Letovanje v Pakoštanih je poceni in primemo udobno. Letos smo vse prikolice opremili s kuhinjsko posodo in priborom; vsaka prikolica je opremljena še s hladilnikom in štedilnikom, vrtno mizico in stoli. Obstajajo pa že načrti za opremo kampa z rekreacijskimi pripomočki; mogoče bomo že v bližnji bodočnosti v kampu d obih majhno balinišče, tudi nabava čolna ne bi bila tako nemogoča, že zdaj pa so naši kampeiji lahko igrah namizni tenis. Ko bo v naši delovni organizaciji organizirana služba za rekreacijo in oddih, bomo morda lahko organizirali tudi plavalne tečaje. Možnosti in načrtov je veliko. Kako jih bomo uresničili, je odvisno od našega denarnega stanja, debelina mošnje pa je spet odvisna od našega dela. Torej, če bomo pridni in delavni, si bomo lahko bolje opremili-tudi naš kamp v Pakoštanih. Za primemo slovo od dolgega, vročega poletja, pa objavljamo nekaj fotografij iz Pakoštan. Spominčki z našega morja je bilo, ki so se najbolje počutili v gosti senci košatih borovcev. Povedali so, še lepše „sončiti". Ko pa je bilo le prevroče, so se tudi najmlajši raje igrali za porjavelost, kajti v senci Takole so poetrojene naše prikolica ob glavni poti skozi kamp. Marsikomu se pogled ustavi na njih.