Malikoslovjc. Spisal Fr. Metelko. CDalje.) Xaharvali, popačena slovenska beseda (mende namesti nekervavi). Tacit (,,Germ." 43., H. str. 354) piše: ,,Apud Xaharvalos fXekervavos?) antiquse religionis lucus ostenditur. Prsesidet sacerdos muliebri ornatu, sed deos interpret atione romana Castorem Pollucemque meinorant, ea vis numini, nomen Alcis; nulla simulacra, nullum peregrinse supersti tion i s vestigium, ut fratres tamen, ut juvenes venerantur". Po Vollmer-u C»Myth. aller Xationen" Stuttg. 1836, p. 877) je Alcis, Alces, Altschis le popačena slovpnska bpseda nHolzy, Holtschy, ki je slovensk malik v podobi dveh bratov izobražen. De jp bil to slovensk malik, se tudi iz tega vidi, ker v nemškem malikoslovji (,,Grimm d. Myth* p. 39, 204) tega imena ni, in ker Tacit sara pristavi: ,,interpretatione romana, t. j. če se na rimsko prestavi, in ,,nulluni peregrinse superstitionis vestigium" kakor bi rekel: le besede so ptuje, drugo nam je vse znano. Lahko je pa misliti, de beseda Alcis kakor tudi Holzi, v pomenu deček ali mladenček, pride od staroslovenske hlak j(pl. hlaci) ali hlast, t. j. ccelebs, ledig^hlačba, ccelibatus). Kdor je navajen slovenskih besed pri ptujcib iskati, se ne bo čudil, če najde hlaci v alcis preminjpno. Xa Litavskem je bil pa vitez in polbog Alcis po inipnu. Xebe (Xebo, XTabo) obok nad njimi aii podnebje jim je bilo mogočno božestvo; od tod, so si mislili, izvirajo vsi drugi bogovi, kakor blisk in grom. Negoda, boginja hudega vremena, nesreče, neprijetnega časa. Nemisi C^em'sa» XTemiza, Xemisia, XT e ui i z i a), bog rodovitnosti, z glave mu preže štirje žarki, ki vetrove pomenijo, na spodnjem truplu mu Ieži golob z razprostenima perutnicama, ki pravijo, de vihar pomeni. Xia, Xya (Xiam, Xinva, Xijola) podzemeljska boginja. Xocena, ponočna boginja. Novo leto (Nov-rok, Navruc, Nevru6) se je pri sta- rih Slovanib po leti začelo; od tod še zdaj leto velja tudi za poletje (Sonimer). Oblevačka ali Kupačkaje oblivanje ali kdpanje pri nekterih slovesnostih. Obr, Obor pomeni: velikan fgigas), po Grimnui od Avar, Avarus. Odin ') inalik svetlobe na Litavskem. Oglas, Ohlas, Ozvena, t. j. jek (_Echo); je bil po njih mislih lesni ali gorski duh. Pan gospod, Pani gospa, pomenite velikrat bogove solnca in svetlobe. Perun a) fod peru = ferio, quatio) v. Baram, Piorun pols. Perkun, Perkunos, Perkunust, Parom, Peraun, Peron, Prono, Prove, Proven. Tako različno so iraenovali mnogoteri sJovenski narodi svojega nar višjega boga, ki so si ga mislili v blisku, zato mu je bil Svetovit (Svetov i d) pridružen. Bielowski p. 15, H. str. 258 pravi: BPeron sive Pierun vocatus a verbere, ac si diceres: fulminans' tonans eandem, quam apud alias gentes Jupiter, inter Siavoshabuit e vis ti niatio neni, et uia.vinius omnium Deastrorum fuisseprincipioapudillos perhibetur". Pikal, Pikolo, Pikuljk, Poklus, Pokollos. Vse te imena so eno, in pridejo od pekel, ki pomenijo podzemeljskega boga. Pilvit 3) (Pilwit), Plivnik, Plevnik, bogrodovitnosti, ki stori, de žito plenja, tedaj je Plivnik ali Plevnik namesti Plenjik. Pilvit (Pluto) je skorej kakor Sveto-Vit sostavljeno. Pizio ali Kaunis je bil sin boginje Milde (Lade). Podaga, Pohoda, Pogoda (Dogada, Dagoda) boginja pomladi, jasnega višnjevega neba. Od Pogode (H. 274) pravi Dlugosz : ,,Habebatur et apud illos pro Deo Temperies, quem sua lingua appellabant Pogoda, quasi bome aurre largitor". Pohvist, Pogvizd, Posvizt, Xegoda (inteinperies) 1) Odhin, kakor se bere v Šafarik's nSlavische Alterthumer" I. str. 134— 139., je bil mogočen kralj in sreoen vojščak. 2) Od Peruna in druzili bogov se bere več v nSlov. Bčela" , čislo 27 , tečaj III. 3) Pilvit, morebiti namesti Beli Vit, kakor Beli Bog; bile, vile (t. j. bele) pomeui pri nekterih Slovanih duiie umeriib in pri n»» bilje ^Todteaofflciom^. V Kievu je bil Pohvist v posebno veliki časti, na Pemskem pa pod imenom Xehoda. Poklus in Pokole kar Pikal. Pokuc hišni bog. Poledne, Polednice (Daeraon meridianus). Polel, Lela, Lelum, Lelus v. Lel. Polkan, Rusovski lesni duh, ki ga je pol človeka pol konja. Porevit, Borevit bog zime, tudi pohitve (>opa). Porembog, Potrerabog (Potreb - bog) ki pomaga potrpbnim. kakor Višnu pri Indjanih. Porenuc, Porenut, bog porodnic, ki je imel pet glav. H. str. 130: ,,Ha3c statua quatuor facies reprsespntat, quintam pectori insertam habebat, cujus frontem l«eva, mentum dextra tangebat" — wSlavi pergebant ad Porenutiura, Deum scilicet embryonis et exorabant, ut liberos in utero bene formaret, quam vim ei tribuebant, Slavonice appellatur: Poronin y". Iz tega se vidi, de so ga od porodiiice tako imenovale. Poritata, Porilada, Poruata, boginja koačanja (od poriti, poruti ali porovati). (d»ij« .mi.)