VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenturt § )zha]a v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov š P. b. b. ŠtmmmttmmmnmmunmtmtmmommmmmmtmmumtE LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 31. OKTOBER 1980 ŠTEV. 44 (1992) Njegovo deto bo osta!o vkiesano v naših srcih Oh odkritju spomenika Kariu Prušniku-Gašperju smo se pokioniii vsem padiim borcem za svobodo v borbi proti fašizmu Ob avstrijskem državnem prazniku !6. oktobra so biie tudi na Koroškem razne prireditve, med katerimi ima poseben pomen in doigo-ietno tradicijo predvsem spominska svečanost na cetovSkem pokopaiiSču, kjer :o ob spomeniku žrtvam za osvoboditev Avstrije tudi tokrat poioiiii vence predstavniki treh avstrijskih organizacij protifaHstičnih borcev in žrtev faSizma. Prav tako pa :e je junakom, ki so padii v boju proti taSizmu, z vencem pokioniia tudi Zveza ziovenzkih organizacij na Koroškem. Udeiežencem kratke zpominzke svečanosti je zpregovori) predzed-nik kuratorija za podeijevanje častnega odiikovanja za ozvoboditev Avztrije, bivSi vicekancier inž. Rudotf Hauzer. Spomni) je na vze tizte, ki zo padii v boju proti taSizmu ati umrii v nacističnih taboriščih in zaporih. Mjim gre zastuga, da je Avztrija zpet zvobodna, je dejai govornik, zato zrno jim preživeti dotžni, da nadatjujemo boj za mirno zožitje med narodi in narodnoztmi. Nikdar ne zmerno pozabiti ztrahot tizte dobe, oztati moramo budni, da ze taki čazi ne bi ponoviti. „Tudi ta zpo-minzki dan je opozorito in poziv, da povzod naztopimo proti krivici in naziiju ter ze borimo za zvet, v katerem bodo vzi tjudje živeii zrečno in v prijatetjztvu." Po zvečanozti na cetovSkem pokopaiiSču je dežetni giavar Wag-ner na zedežu dežeine vtade izročit 4S ozebam odtikovanje za ozvoboditev Avztrije. Med odiikovanimi zo tudi pripadniki ziovenzke narodne zkupnozti — partizani, priporniki in izzeijenci. „NMar več fašizem!" „Ko odkrivamo spomenik tovarišu Gašperju, ga ne odkrivamo samo njemu, koroškemu samorastniku, komunistu in revolucionarju ter eni najvidnejših oseb med koroškimi Slovenci, temveč ga odkrivamo tudi kot pomnik časa, ko se je naš človek, in sicer skoraj edini v okupirani Ostmarki, postavil po ro- bu Hitlerju in v oboroženem boju z njim tudi zmagal." Tako je dejal tovariš Lipej Kolenik, ko je minulo soboto na pokopališču v Kotmari vasi v imenu častnega odbora, v katerem so bili predstavniki Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze socialističnih borcev za svobodo, Zveze avstrijskih odporniških borcev in žrtev fašizma (KZ-Verband), OVP-Kameradschaft ter Zveze združenj borcev NOV Slovenije, odkrival nagrobni spomenik Karlu Prušniku-Gašperju. Predal ga je v varstvo Zvezi koroških partizanov, vsem koroškim Slovencem in vsem demokratom in antifašistom v Avstriji, naj ga Čuvajo kot dragocen zaklad. Svečanost v Kotmari vasi je kljub skrajno slabemu vremenu potekala kot mogočna manifestacija zvestobe idealom protifašističnega boja. številni udeleženci, ki so prišli kljub močnemu deževanju, so počastili spomin letos umrlega prvoborca Karla Prušnika-Gašperja, obenem pa so se poklonili tudi Vsem padlim borcem za svobodo v borbi proti fašizmu. Med udeleženci so bili poleg Gašperjevih svojcev vodilni predstavniki vseh organizacij, ki so bile združene v častnem odboru za postavitev spomenika; prišli so tudi predsednik kuratorija za podeljevanje častne-9a znaka za osvoboditev Avstrije bivši vicekancier inž. Rudolf Hau-ser, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič, generalki konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec s člani konzulata; predvsem pa so se zbrali z obeh strani meje številni znanci, nekdanji soborci in prijatelji tovariša Gašperja. Ob spomeniku, ki sta ga obkrožali slovenska in avstrijska zastava, so zastopniki številnih organizacij položili vence in cvetje. Govorniki (njihova izvajanja v izvlečkih objavljamo na 2. strani — op. ured.) so risali lik tovariša Karla Prušnika-Gašperja kot revolucionarja, kot organizatorja protifašističnega boja na Koroškem in kot zaslužnega borca za pravice koroških Slovencev in vseh zatiranih ljudi. Naglasili so, da bo njegovo delo ostalo vklesano v naših srcih in da nam bo ostal svetel vzor v našem nadaljnjem delu. Obenem pa so poudarili tudi veliki delež, ki so ga slovenski partizani na Koroškem prispevali za zmago nad fašizmom in s tem tudi za osvoboditev avstrijske domovine. Svečanost na kotmirškem pokopališču so s svojim nastopom obo- gatili mešani pevski zbor SPD „Da-nica", mešani pevski zbor SPD „Zarja" in mešani pevski zbor „Franc Pasterk-Lenart", ki so pod vodstvom Hanzija Kežarja in Joška VVrulicha zapeli nekaj izbranih koroških in borbenih partizanskih pesmi, tistih pesmi, ki jih je tako rad prepeval tovariš Gašper, pesmi, ki so naše partizanske borce spremljale in bodrile v težkih a hkrati junaških letih narodnoosvobodilnega boja. Domače slovensko prosvetno društvo v Kotmari vasi pa je k sporedu prispevalo recitacijo — Magdalena VVieser je občuteno deklamirala spominske verze, ki jih je Andrej Kokot zapisal v žalno knjigo ob smrti Karla Prušnika-Gašperja. V besedi in pesmi je bila na svečanosti v Kotmari vasi, kjer je bila obenem tudi letošnja osrednja počastitev vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, izpovedana privrženost vsebini in tradicijam protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. Ta privrženost pomeni, da se moramo za svobodo, mir in razumevanje med narodi nenehno boriti, da moramo pravočasno ukrepati proti pojavom nacionalizma in neonacizma, ker le tako bomo ostali vredni žrtev, ki so bile doprinesene v borbi proti najhujšemu sovražniku človeštva. Kakor uspelega poteka svečanosti ni moglo motiti slabo vreme, tako besed zvestobe protifašističnemu boju niso uspeli preglasiti tisti, ki so ob tei priložnosti s svoiim izzivalnim obnašanjem samo pokazali, da jim pieteta ni le tuia beseda, marveč tuja tudi njim samim. Okoli 6000 udeležencev iz cele Avstrije se je minulo nedeljo dopoldne zbralo v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen, da ob avstrijskem državnem prazniku počastijo spomin vseh žrtev fašističnega nasilja, obenem pa opozorijo na nevarnosti zopetnega oživljanja nacistične miselnosti ter pristojne dejavnike opomnijo na njihove tozadevne obveznosti. Udeležencem demonstracije, na katero je vabil nadstrankarski protifašistični odbor, so spregovorili predstavniki avstrijskih viisokošolcev, Kluba slovenskih študentov na Dunaju, KPA, Zveze socialističnih borcev za svobodo in drugih organizacij. Skupna izpoved se je glasila: „Nik-dar več fašizem!" — zahtevali so prepoved ANR in NDP ter KHD, zavzeti so se za dosledno izpolnitev 7. in 9. člena avstrijske državne pogodbe, predvsem pa so pristojne oblasti in politične dejavnike pozvali, da pravočasno ukrepajo proti vsem pojavom nacionalizma in neonacizma, kajti proti nevarnosti fašizma ne zadostujejo lepe besede, temveč so potrebna odločna dejanja. Svečanost je zaključil Tržaški partizanski pevski zbor, ki je dan poprej gostoval v Celovcu z mednarodnim sporedom borbenih pesmi. Popoldne pa je bilo na istem kraju še zborovanje, ki ga }e priredila „mla-da generacija v SPd". Tudi na tej prireditvi, kjer je poleg drugih govoril notranji minister Lane, so zahtevali prepoved ANR in NDP. Za primeren okvir pa je poskrbela znana skupina „Schmetterlinge". SVETOVN) DAN VARČEVANJA 1980: Varčuj mo danes za boljši jutri! A/orda še nibdar v zadnjem desetletja n; Mo tolibo govorjenja o varčevanja babor ga posla-šamo (etos. Vsepovsod razpravljamo na zborovanj:'^, bonferencah in simpozijih o najnosti varčevanja v deželi, državi in po širnem sveta, /zbrani in postavljeni so biii strobovni organi, bi v državi in na mednarodni ravni nasvetajejo in odrejajo abrepe za vsestransbo varčevanje z osnovnimi materiali in energijami, na baterib je osnovano živijenje čioveba na zemlji, posamezniha bot vsega človeštva. Zemlja, njeni podzemni zabiadi, bogastva prirode na sabem in v vodi, toplota sonca, zrab in voda ter njihove sile so vdrli v člove-bovo zavest bot nenadomestljive osnove naše biti. Zbadili so njegovo vest, ber so samo delno obnovljivi. /čar je zapravljeno, je za vebomaj preč. Zčdo bi bil mogel resno predvidevati, da se bo razvoj zadnjih desetletij v neomejeno, nebrzdano potrošništvo na vseh področjih tabo hitro spreobrnil v premišljevanje in načrtovanje; baj, in babo bi mogli varčevati z danimi dobrinami in silami. Na mnogih področjih stremljenja potroš-nišbe miselnosti niti še niso dosegla potrošniba, bo ga je zajel novi val odvračanja od te protinaravne zagnanosti gospodarsbe politibe, bi za- radi neatešijivega pohlepa po drevesa ni videla več gozdov. .Svarila daljnovidnih blicarjev, še nedavno osamljenih in zasmehovanih, so po brat-bem nearja stisbe na področja najte razjasnila vest bot strahovit blisb, s podobno brzino, svetlobo in jabostjo. ..Enodnevne" steblenice, posode, zavoji,- bratbotrajni avtomobili, potrebščine, oble-be in čevlji,- vsa navlaba ..dobončne potrošnje" drvi v prepad in pozabo. Zbiralnibi za blago več-bratne aporabe. modeli varčnejših avtomobilov, pozivi b premišljeni aporabi elebtribe in goriv so signali in simboli novega, človebovi naravi bolj odgovarjajočega vrednotenja dobrin, bi jih sbap-no lahbo aporabi jamo, če jih sbapno smotrno in odgovorno apravljamo. Naj ima vse to opravba z našim sbromnim deležem šilingov, bi gredo sbozi naše robeč Ni treba mnogo razlag in besedičenja. Spomnimo se nebaterib starih rebov našega Ijadstva o varčevanja in denarja. Vsi čatimo, da nibdar ne zastarajo. Varčevali so že davni rodovi, bi denarja v današnjem pomena še niso poznali,- po aved-bi njegove vesoljne veljave pa nesporno drži neizprosno spoznanje, da je sveta vladar. Saj z njim bapajemo dobrine in zablade zemlje, osvajajo vi- re energije na zemlji, pod njo in nad njo, da celo že izven nje. Z denarjem osvajajo in prisvajajo predvsem zemljo samo, bi nam je sbapna, neraz-širljiva last. Z denarjem mogočni v vseh časih bapaje tadi čioveba in njegove fizične in amsbe sile. Sažnji prejšnjih vebov so bili pravtabo potrošno blago babor so danes objebt rafiniranega izboriščanja v modernih stisbainicah človebove neodvisnosti in njegovega dostojanstva. Da bi nam vsem ostal dodeljen pravičen delež prostora na zemlji,- da bi nam in našema mlade-ma roda zavarovali delež na dobrinah in silah, bi jih nadi ta naš borni obroneb zemeljsbe oble,* da bi se nam in naši mladini vse bolj odprla vrata za tvorno delo in astvarjanje, bi daje vsabdanji brah za telo in daha — to je smisel, naloga in namen našega varčevanja. Varčevanja z vsemi vročenimi dobrinami. Varčevanja z vsabim šilingom, bi ga z delom in menjavo dobrin pridobimo. Doba brezvestnih potrošnibov je minila. Daljnovidno in odgovorno varčajmo danes za boljši jatri/ dr. Mirt Zwitter V življenju je postal velik ker je bil zasidran med svojim ljudstvom Na pokopaiišču v Kotmari vasi je bit minuto soboto svečano odkrit nagrobni spomenik prvoborcu in organizatorju protifašističnega boja na Koroškem, letos marca umrlemu predsedniku Zveze koroških partizanov Kariu Prušniku-Gašperju. Doprsni kip tovariša Gašperja je tzdeiai znani stovenski kipar Stojan Batič, medtem ko je ureditev grobišča zasnova) arhitekt Dušan Omahen. Podstavek nosi napis „Kare! Prušnik Gašper 1910—1980 ". Na piošči, ki pokriva žaro, pa je v obeh dežeinih jezikih povedano, da je spomenik posvečen organizatorju koroškega partizanstva, predsedniku Zveze koroških partizanov in borcu za pravice koroških Siovencev._______________________ V imenu treh organizacij borcev proti fašizmu in žrtev tašizma je na svečanosti v Kotmari vasi spregovoril predsednik Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev tašizma Hans Paw)ik, ki je dejal: Morgen am Mationalteiertag werden die drei Karntner Wider:tands-und Freiheitskampferverbande im Gedenken an die uber 1000 Opter in Karnten in der Zeit von 1938 bis 194$ tur den Kampf um die wieder-errungene Freiheit Osterreichs im Zentralfriedhot Klagenfurt-Annabichl eine Gedenkfeier abhalten. Denn diesen Mannern und Frauen, die in den Getangnissen, in den Konzentrationslagern oder im ottenen Kampfe ihr Leben iassen mutjten, hoben wir es mitzuverdanken, dat) wir die 3$-jahrige Wiederkehr der Betreiung unserer Republik und den Ab-schluf) des osterreichischen Staotsvertrages vor 2$ Jahren heuer teiern konnen. Am Vorabend des Mationalfeiertages haben wir uns hier in Kott-mannsdorf versammelt, um an der Enthiillung des Grabdenkmales ti)r unseren allzufruh verstorbenen Freund Kare! Prušnik-Gašper teilzuneh-men. Damit sol) sicherlich auch die Verbundenheit der einladenden slo-wenischen Organisationen zu unserem gemeinsamen Vaterland, zur Republik Osterreich zum Ausdruck kommen. Karel Prušnik-Gašper war schon als junger Bauernsohn in Lobnig bei Eisenkappel mit der Politik in unserem Lande kontrontiert worden, zuerst im slowenischen Verein und spater auch bei den Arbeiterorgani-sationen von Rechberg-Eisenkappel. 193$ wurde Prušnik das erstema! zet csvchcefniev politisch vom damaligen Regime wegen Herstellung von illegalen Flugbldttern — noch dazu in s)owenischer Sprache — unverhaltnis-ma^ig hoch zu tttnf Jahren schweren Kerker verurteilt. Die politische Vertolgung ging nath dem gewaltsamen Anschlut) Osterreichs an das NS-Regime im Marž 1938 weiter. Sotort wurde im Anwesen der Berg-bauerntamilie Prušnik in Lobnig eine Hausdurchsuchung angesetzt, weit der Vater Funktionar der landwirtscha!tlichen Genossenschatt war. In der Folge wollte man die Familie zum deutschen Volkstum Uberreden und die MS-Funktiondre waren erstaunt, dat) Karel sich bewuf)t und treu zu seiner slowenischen Muttersprache bekannte. Mach der mili-tarischen Okkupation Jugoslavriens und der spateren Einsetzung einer MS-Zivilverwaltung in Slowenien mit unsinnigen Zwangsgermanisie-rungsbestrebungen in Oberkrain verschlechterte sich die Lage auch tur unsere aufrecht gebliebenen Slowenen in Karnten. Als man dan im April 1942 binnen weniger Stunden die geliebten Eltern und auch Kinder von Karel Prušnik zur Zwangsaussiedelung von ihrem ererbten Bergbauernhof abholte und ins Aussiedlungslager Ebental brachte, da stiirzte eine Welt fiir Karel Prušnik zusammen. Viele deutschsprechende Karntner, die von der Aussiedlungsaktion Kenntnis erhielten, verurteil-ten diese Ubergriffe eines unmenschlichen faschistischen Gewaltsystems gegen unsere slowenischen Landsleute. Und heute soli man doch end-lich verstehen, warum der Partisanenkrieg aus Jugoslawien auch aut Karnten ubergreiten mut)te. Auch unser Freund Prušnik ging als Kampter mit der Watte in der Hand gegen diesen Faschismus in die Walder und Felsen seiner ostli-chen Karawankenheimat. Er schilderte dies in seinem Buch „Gemsen aut der Lawine" in einmaliger Weise. Prušnik hatte diese grausamen und erbarmungslosen Kdmpte von 1942 bis Kriegsende Mai 194$ trotz bitterster Strapazen šiberleben konnen. Im Rahmen der Volksarmee Sloweniens, zu der auch die Partisa-neneinheiten aut der Saualpe und in den Karawanken gehorten, ope-rierte im letzten Kriegsjahr auch ein ..Osterreichisches Bataillon". Diese Kampter aus ganz Osterreich trugen mit der Watte dazu bei, dat) man in der Welt den Anteil des osterreichischen Volkes zur Betreiung und Wiedererrichtung der Republik Osterreich in seinem Bestand von 1938 anerkannte. Der Staatsvertrag vor 2$ Jahren ist also auch diesen Man-nern mitzuverdanken. Karel Prušnik-Gašper wurde daher mit Recht vom Bundesprasiden-ten mit dem Orden um die Betreiung Osterreichs ausgezeichnet. Dieses Grabdenkmal hier in Kottmannsdort soli unsere Jugend bei-der Sprachen in unserem Lande mahnen, dat) man tUr die Freiheit Opter bringen muf), dat) es notwendig ist, gegen Gewa)t und Unmenschlich-keit, Rassenwahn, Unterdruckung von Vblkern, Religionen und Weltan-schauungen, gegen jede Ar) von Faschismus sich zur Wehr zu setzen. )n diesem Sinne wollen wir Vertreter der deutschsprachigen Frei-heitskdmpter und Opter des Faschismus Osterreichs das Andenken Karel Prušnik-Gašpers bevvahren. Sein Gruf) in seinen Kamptjahren war: „Smrt tašizmu — svoboda narodu!" Ljub!jana počastita Gašperjev spomin Kdaj bo siediia rodna občina? Udeležencem svečanosti so spregovorili predstavniki organizacij, ki so bile zastopane v častnem odboru za postavitev spomenika. Prvi je po odkritju spomenika spregovoril poslevodeči podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, ki je dejal, da je bil tov. Gašper že za časa svojega življenja simbol borca za svobodo slovenskega in vseh demokratičnih narodov. V celoti je bil predan naprednemu gibanju in načelom Osvobodilne fronte; bil je vedno v prvih vrstah boja, kadar je šlo za pravice malega zatiranega človeka. „Gašperjevo delo bo ostalo vklesano v naših srcih," je naglasil tovariš Luc, ki je zlasti opozoril, da je Gašper zapustit „velik doprinos k zgodovini narodnoosvobodilne borbe na Koroškem v pisani besedi, iz katere mlada generacija lahko črpa moč za svoje delo na narodnopolitičnem področju." Predstavnik ZKP pa se je spomnil tudi vseh padlih partizanskih borcev, ki so dali življenje za svobodo, mir in enakopravnost. „Na tem mestu naj bo jasno povedano, kar je tudi Gašper vedno poudarjal: partizani in z nami naše koroško ljudstvo smo se borili proti tašizmu za novo Avstrijo in novo Jugoslavijo, predvsem pa smo se boriii za pravice siovenskega naroda na Koroškem. Rezuitat tega boja je čien 7 državne pogodbe, ki pa ga Avstrija do danes ni izpolnita. Zato bomo nadaljevati borbo za pravice slovenskega človeka in tako izpoinjevali oporoko tovariša Gašperja — boj za takšne pogoje, da bo naš narod iahko v sodeiova-nju z narodom sosedom enakopravno gradii skupno domovino, ne da bi mu biio treba živeti v strahu za obstoj in razvoj." Za Zvezo slovenskih organiza- cij na Koroškem je spregovoril predsednik dr. Franci Zvvitter, ki je naglasil, da s svečanostjo odkritja nagrobnega spomenika Karlu Prušniku-Gašperju združujemo tudi tradicionalno spominsko počastitev vseh padlih in umrlih partizanov, ki so s svojo udeležbo in borbo v narodnoosvobodilni vojski v najtežjih pogojih in najtežjem času izpričali zvestobo in ljubezen do svojega naroda in do svoje tedaj teptane domovine. „V ietu šest-desetietnice plebiscita, v katerem moramo ugotoviti, da kljub težki borbi in velikim žrtvam še vndno ne uživamo pravic, ki nam grejo, se še bolj zavedamo potrebe, da izpolnjujemo sporočilo in naročilo padlih in umrlih partizanov, ki se glasi: Vztrajajte v borbi za nacio-naine in socialne pravice svojega ijudstva, ohranite preko vseh različnih svetovnonazornih in poiitičnih giedanj enotnost in povežite se z vsemi ljudmi tudi sosednega naroda, ki v srcu dobro misiijo." Ko se v globoki hvaležnosti klanjamo vsem padlim partizanskim borcem in umrlim političnim delavcem, je dejal predsednik ZSO, jim zagotav-ijamo, da hočemo to njihovo sporočilo spoštovati in to njihovo naročilo izpolnjevati ter prenesti na nove mlade generacije, „da nam bo ta iepa domača zemija ostala domovina, ki je nam vsem le ena — s krvjo in smrtjo naših posvečena." Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je dejal, da okrivamo spomenik možu, ki je bistveno prispeval k osvoboditvi Avstrije, čeprav nekateri tega dejstva do danes nočejo priznati. ..Gašperjeva odločitev za partizanski boj je biia korak, ki je odgovarja) prepričanju moža, ki je ljubil svobodo in sovražil zatiranje," je naglasil pred-predsednik NSKS ter ugotovil, da jih je bilo mnogo med koroškimi Slovenci, ki so v partizanih aii v različnih taboriščih žrtvovali najdragocenejše — življenje za boljšo bodočnost svojega naroda. Prav je in tudi v smislu prvoborca Gašperja, da se v globoki hvaležnosti spomnimo vseh, ki so trpeli in umirali v prepričanju, da le po borbi prihaja zmaga. „Spomin nanje pa pomeni za nas obvezo, da bomo ob teh vzgledih pogumno nadaljevati njihovo pot, dokier siovenski narod na Koroškem ne bo doseqel vseh pravic, ki mu gredo po členu 7 avstrijske državne pogodbe in po drugih mednarodnih obvezah." Za vse tri avstrijske organizacije protifašističnih borcev — za Zve-iz socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma, za Zvezo avstrijskih borcev odpora in žrtev fašizma (KZ-Verband) in za OVP-Kameradschaft - je spregovoril bivši podpredsednik koroškega deželnega zbora Hans P a w I i k , katerega izvajanja objavljamo na posebnem mestu. Kot zadnji pa je povzel besedo predsednik Odbora koroških partizanov v Ljubljani inž. Pavle 2au-c er-Matjaž, ki je obudil spomin na svojega najboljšega prijatelja in soborca Gašperja. „V svojem življenju je postal velik, ker je bii globoko zakoreninjen in trdno zasidran v svojo rodno grudo in med svojim slovenskim koroškim ljudstvom. Tu počiva mož, ki ga je oblikovala sredina male narodnostne skupnosti koroških Slovencev, ki ga je vse življenje kalila revolucionarna dejavnost in ki je vse svoje delo posvetil svojemu ljudstvu. Gašperjevo življenjsko delo pomeni navdih in obvezo mladih generacij, da nadaljuje njegovo delo, da se zgleduje ob njegovem junaštvu in borbenosti ter da razvija in neguje tradicije plemenitih lastnosti, ki so krasile Gašperjev lik in njegovo osebnost." Tovariš Matjaž je poudaril veliki doprinos koroških Slovencev v borbi proti fašizmu in dejal, da pomeni zato narodnoosvobodilna borba na Koroškem obdobje preroda v narodnostnem življenju koroških Slovencev. „Pe-čat oborožene borbe koroških partizanov je vtisnjen tudi v ustavne temelje avstrijske države. Boj vseh avstrijskih antifašistov, vštevši koroških partizanov, pa obvezuje Avstrijo na izvajanje vseh ustavnih določi) državne pogodbe, tako pri doslednem izkoreninjenju nacizma in nacistične miseinosti, kakor za pieteten odnos do grobov in grobišč zavezniških vojakov in za popolno izpolnitev določil 7. člena glede narodnostnih pravic koroških Slovencev In gradiščanskih Hrvatov." Vzporedno z odkritjem spomenika Karlu Prušniku-Gašperju na pokopališču v Kotmari vasi so tudi v Ljubljani na primeren način počastili letos umrlega borca za pravice koroških Slovencev. Po revolucionarju Karlu Prušniku-Gašperju so namreč poimenovali cesto, ki je vse do nedavnega (do izgradnje nove Celovške ceste) kot najkrajša povezava vodila proti Celovcu. Gre za cesto, ki pelje skozi Šentvid in se zdaj imenuje Prušnikova ulica. Na hišah so tablice s Starimi številkami Celovške ceste in z novimi številkami Prušnikove ulice. Za imenovanje Prušnikove ulice v Šentvidu so se v Ljubljani odločili zato, ker je na šentvidskem pokopališču pokopan Stane Mrhar, eden prvih aktivistov OF na Koroškem. V nadaljnji utemeljitvi sklepa o poime- novanju ulice po Karlu Prušniku* Gašperju v Ljubljani je tudi povedano, da Prušnikova ulica v Šentvidu ne pomeni le spomina na partizana in revolucionarja Gašperja, pač pn tudi priznanje rojakom v Avstriji in njihovemu boju za enakopravnost. Ko se bomo odslej vozili v Ljubljano ali na povratku domov, se zapeljimo skozi Šentvid in se spomnimo Gašperjevega življenjskega dela tet tiho počastimo njegov spomin! Ob hitri akciji ljubljanske občinske skupščine, ki jo je napravila v počastitev pokojnega Gašperja, bi gotovo bilo umestno, če bi tudi občina Železna Kapla sledila zgledu Ljubljane in v Gašperjevem rodnem krajo cesto, ki vodi iz Železne Kaple na Wolflnovo domačijo v Lobniku, poimenovala po svojem velikem sinu. „GEMSEN AUF DER LAWINE": Dragoceno pričevanje o živijenju in boju koroških Siovencev V navzočnosti številnih častnih gostov med katerimi so bili svojci letos marca umrlega Karla Prušni-ka-Gašperja ter jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik, je Založniška in tiskarska družba Drava prejšnji teden v knjigarni „Naša knjiga predstavila nemški prevod Prušnikove knjige „Gamsi na plazu". Kakor smo v našem listu že poročali, je knjiga izšla z naslovom ..Gernsen auf der Lawine" in podnaslovom „Der Karntner Parti-sanenkampf". Nemška izdaja Prušnikovih .Gamsov na plazu" je pomembna v več pogledih. Predvsem gre za iskreno izpoved človeka, ki je vse svoje življenje in delo posvetil boju za pravice zatiranega človeka ter za uveljavljanje humanih, enakopravnih odnosov med ljudmi in narodi. Gre za pričevanje revolucionarja, ki je bil organizator in voditelj partizanskega protifašističnega boja na Koroškem. In gre predvsem za knjigo, ki je bila širši koroški jav- nosti doslej bolj ali manj zamolčana, čeprav je v slovenščini izšla že v dveh nakladah. Zato je želeti, da bo svaj v nemščini prodrla tudi med nemško govoreče sodeželane in jim odkrila resnico o koroških Slovencih in njihovem boju — čeprav ob ..interesu", ki ga je ob predstavitivi knjige pokazal koroški tisk (saj se naravnost vsiljuje vtis, da je šlo za organiziran bojkot), nikakor ni izključeno, da se bodo določeni krogi tudi tokrat trudili ..obvarovati" svoje ovčice pred besedo resnice, ki je pri nas na Koroškem še posebno nezaželena, ker bi bilo z njeno razširitvijo hitro konec potvarjanja dejstev, podtikavanja dozdevnih ..pregreh" in celo ..zločinov", predvsem pa neodgovornega ščuvanja naroda proti narodu. Ob predstavitvi knjige je poslovodja družbe Drava dr. Franci Zwit-ter opozoril na veliki odmev, ki ga je Gašperjevo pričevanje imelo v slovenski javnosti, ko sta bili dve nakladi razprodani v najkrajšem času. Izrazil pa je tudi željo, da bi knjiga v nemškem prevodu prav tako vzbudila široko zanimanje in našla odmev zlasti med pripadniki naroda-soseda. Pri tem je poudaril, da so Prušnikovi „Gamsi na plazu" doslej najbolj temeljit prikaz protifašistične osvobodilne borbe koroških Slovencev in poleg tega tudi edini širši prikaz političnega življenja slovenske narodne skupnosti na Koroškem po letu 1920 sploh. Kot taka naj bi knjiga sedaj tudi nemško govorečega bratca seznanila s tem dogajanjem ter pomagala odstranjevati razne prevladujoče napačne predstave in na nepoučenosti temelječe predsodke o partizanskem boju na Koroškem in s tem prispevala k boljšemu razumevanju tudi današnjega položaja koroških Slovencev, kar vse bi bilo dragocen doprinos k uresničevanju mirnega sožitja obeh narodov v deželi. V tem smislu je svojo knjigo razumel in tolmačil tudi Gašper sam, ki se je osebno zelo trudit, da bi ..Gamsi na plazu" izšli tudi v nemškem jeziku — česar pa na žalost ni več doživel. Pač pa je bil do zadnjega najtesneje povezan s pripravami za nemško izdajo, ki je zdaj izšla z njegovo avtorizacijo; še za tisk pripravljeni rokopis je skrbno prebral in popravljal, dopolnjeval opombe in izbiral slikovno gradivo. Tako lahko rečemo, da bi imel z „Gemsen auf der La-wine" enako veselje, kot ga je imel z „Gamsi na plazu" — v enem in drugem jeziku pa je njegovo pričevanje neprecenljiv prispevek v knjigo zgodovine koroških Slovencev in njihovega boja za enakopravno življenje na domači zemlji. Naj za konec navedemo še nekaj podatkov: nemški prevod Gašperjeve knjige sta opravila dr. Avguštin Malle in Florjan Lipuš, lektoriral pa ga je dr. Gerald Mus-ger, medtem ko sta verze prevedla dr. Pavel Zdovc in Franci Zwit-ter ml.; dr. Zdovc je prispeval tudi seznam krajevnih imen; slikovni del, grafično oblikovanje in tehnično opremo pa sta oskrbela VVitli Prechtl in Lojze VVieser. Knjiga je vezana v celoplatno in obsega 322 strani teksta ter 45 strani slikovnih prilog, ki obsegajo tudi precej doslej neobjavljenega dokumentarnega gradiva tako o Karlu Prušniku-Gašperju kakor tudi o življenju in boju koroških Slovencev. Kljub izredno bogati opremi stane knjiga samo 215 šilingov in jo dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Paulitschgasse 5-7. 'V Studijsko srečanje zgodovinarjev v Trstu in Kopru Zgodovinski institut tržaške univerze je v začetku prejšnjega tedna — 20. in 21. oktobra — v sodelovanju s filozofsko fakulteto ljubljanske univerze priredil študijsko srečanje na temo ..Politična in družbena vprašanja v Julijski krajini v letih 1920/1930". Poleg obeh univerz so pri srečanju Sodelovali še tržaški Instituto ragionale per la storia del movi-mento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Pokrajinski muzej Koper ter Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu. Referenti, razen Hannsa Haasa so bili vsi iz Italije in Jugoslavije, so se bavili z različnimi vidiki problematike omenjenega obdobja. V okviru srečanja je bila v Pokrajinskem muzeju v Kopru odprta razstava „Bazo-viške žrtve". Pri tem je vsekakor zanimiva podrobnost, da je bilo na razstavi videti tudi nekaj dokumentov o koroškem plebiscitu in o plebiscitni propagandi. Srečanje je bilo že drugo te vrste in so bili na koncu vsi mnenja, da je s tem treba nadaljevati. Žal do takih skupnih srečanj med relevantnimi ustanovami na Koroškem in v Sloveniji doslej še ni prišlo. Temu je gotovo v veliki meri kriv položaj koroške znanosti, posebno zgodovinopisja, ki ga nekateri še vedno skušajo monopolizirati v interesu svojih ozkih (nacionalno)političnih nagibov. Da pa tudi na Koroškem pri tem neplodnem razmerju ne bo ostalo za vse večne čase, kažejo razveseljive tendence, ki izhajajo predvsem iz pozitivnih in odprtih faktorjev na celovški univerza. „AULA SLOVENICA" V CELOVCU: cd^prži zanimivi razgžavi aicvenghegra pariizan^itcara denarja in horcšhhih pasdeicv 8. Jai:t a Na žalost le že danes (od t3. do 17. ure) sta v celovški „Auli sloveniti" odprti dve zanimivi razstavi, ki zelo domiselno potrjujeta staro resnico, da človek ne živi samo od kruha, marveč so za njegov obstoj in razvoj potrebne poleg materialnih tudi duhovne dobirne. Ena razstava nam predstavlja nastanek in razvoj slovenskega partizanskega denarja, edinstven umetniški ambient pa ji daje ..galerija" koroSkih pastelov velikega slovenskega umetnika Božidarja Jakta. O razstavi slovenskega partizanskega denarja smo obširneje poročali že v zadnji Številki, ko je bil isti prikaz predstavljen v Posojilnic) Pliberk. Tudi ob otvoritvi razstave v Celovcu, kjer so se poleg lepega Števila pretežno mladih obiskovalcev zbrali tudi jugoslovanski konzul Alfonz Naberžnik s soprogo, predstavniki stovenskih organizacij in drugi gostje, je o razvoju slovenskega bančništva v najtežjem času narodnoosvobodilne borbe spregovoril direktor Narodne banke Slovenije tanez Majce. Spomnil je na junaSka leta, ko so najboljši sinovi slovenskega naroda padali v borbi proti taSističnim okupatorjem; vendar pa je slovenski narod prav tedaj že začel polagati temelje svoje državnosti — tudi z razvojem lastnega bančništva, ki je bilo edinstven fenomen v tedanji zasužnjeni Evropi. Svoja izvajanja pa je dopolnil Se s strokovnim tolmačenjem razstavljenih eksponatov in tako prispeval k boljSemu razumevanju ter vrednotenju teh dragocenih dokumentov v krvavem boju na življenje in smrt porajajoče se suverenosti slovenskega naroda. Naj tudi tukaj opozorimo, da bo ta dragocena in zanimiva razstava slovenskega partizanskega denarja prikazano Se v Posojilnici Borovlje (od 4. do 8. novembra in v Posojilnici Šentjakob [od 11. do H. novembra 1980). Medtem ko je razstava slovenskega partizanskega denarja zamišljena kot prispevek v okviru Tedna varčevanja, pa bi razstavo koroških pastelov akademika prof. Božidarja takca lahko razumeli kot nekakšen „uvod" v predstavitev zdaj že tradicionalnega umetniškega koledarja, ki ga bo „Aula slovenica" izdala tudi za leto 1981 — v njem bo namreč reproduciran del slik, ki so razstavljene na sedanji razstavi. Božidar Jakac velja za največjega slovenskega portretista, velja za mojstra grafike in je znan po svojih oljnih slikah, toda ob vsem tem se je med slovenskimi likovnimi umetniki najbolj uveljavil tudi na področju pastela, tako v figuraliki, zlasti portretu, kot Se posebej v krajini. In ravno s tega področja nam sedanja razstava posreduje izbor del, ki so nastala deloma v letih 1961 in 196Ž, največ pa Sele letos, tako da razstava poleg vsega drugega izpoveduje tudi neuničljivo. Se vedno mladostno živahno ustvarjalnost danes že 81 let starega umetnika. Razstava obsega 19 slik, za katere si je mojster Jakac izbiral motive pri nas na KoroSkem. Njegova „zlata roka" je ustvarila barvite krajine iz Zilje, Iz Roža in iz Podjune, zajela je v to slikovno pripoved dežele zgodovinsko pomembne kraje okoli Gospe Svete in Krnskega gradu, segla pa je tudi gor do Velikega Kleka in tako zaokrožila podobo Ko-roSke z njenimi pokrajinskimi lepotami. V govorici njegove umetnosti je ta upodobitev KoroSke — kakor je zapisal znani slovenski umetnostni zgodovinar Luc MenaSe — .čist, neomadeževan svet, kot da bi ga umetnik umil od tal do neba in vsega pražnje oblekel; upe zbujajoč, kot da bi bile že zbrisane žalost, bridkost in tisočere krivice...* Kakor že povedano, je ta dvojna razstava v „Au!i slovenici" odprta le Se danes, zato ogled vsakomur priporočamo. Ve/ZM /?eser/ o sožZtja, sprav/ Zn mostov//; /e Mo že ZzrečenZ/; v zvez/ z asor/o našega ž/v/ja na Korošec??!. NeMtere or/ nj/Z; so nareMva/e /sirene težnje MnčatZ spor mer/ TMroJr. Drage so Me narekovane or/ Move-Mk/Z: trenatn/Z; oz/rov. 5pet r/rage je nareMva/a s/a po an/čenja, M' je z /reser/o o sožZtja. sMša/a zgo/j aspa-vat/ naror/no zavest Zn pospeš/t/ raznarodovanje. Ko pos/rrsaw!o take Zn por/oMe /epe Mser/e, je prav, če vemo, MM je tras pesn/k Menart raz-kr/nka/ pvr/oMo /eporečje o m/ra, rekoč; „Ko v/šjZ govorZ/o o m/ra, nj/Mve roke straž/jo granate." Samo prvo /rotenje, k/ smo ga ome-nZ/Z, je vrer/no prZs/aka. Samo /sirena keser/a o sožZtja /akko prZtegne. Kakor smo vZr/e/Z, tar/Z nZ povsem ne-aspešna. Tjar/je, Z?Z pošteno mZs/Zjo, se venr/ar/e vse /ro/j s/ZšZjo. Ža/ pa je tak/k /jar/Z še vse prema/o. Se ver/-no nZmajo r/ovo/j vp/Zva na r/ogaja-nje v r/ražZn. Se ver/no srečajemo namesto sožZtja sarovo resnZčnost sovražnega vzr/ašja. 5/ovenskZ vestn/k je v r/nek prer/ pros/avamZ 60-/etnZce p/eMcZta zapZsa/, r/a je Korošca v te/; r/nek t/k prer/ vr/rancem protZ- s/ovensMga vzr/ašja. /fktoekrkam-p Jer j Z so r/o/;Zva/Z o/; tej prZ/ožnostZ r/o 2000 šZ/Zngov. OrganZzator pros/av je Ma ok/ast. S/er/Z/e so pros/ave. 5/ovenskZ vestmi je strnZ/ nj/kovo resnZčno por/o/ro v nas/ov; „Tar/Z pa-rar/a /ep/k keser/ nZ mog/a prekr/t/ starega r/aka /0. oktokra." /Vaš ter/- Pokorjem Zn Ptajskrm po/jem, tako r/a Zn r/oMZ neposrer/no povezavo s Nrvaško. /Var/a/je potrekajemo Me-ž/ško r/o/Zno. Potem /n se mora/Z po mojem najno trar/ZtZ, r/a r/o/nmo Z?o-k/nj v svoje roke. Če Zn se po/ožaj razv/ja/ agor/no za nas, /n mora/Z zak-tevatZ preosta/o Štajersko, torej s Ce- Ceri sožitja n/k je pojasnZ/ Zn s s/Zkam/ ponazorZ/, kakšen je Zn/ ta r/ak. Npr.: „Vom Ta/ Zns an r/Ze G/etsckertvanr/ tont r/eat-sekes L Z er/ Zm Karntner/anr/." Potem opZsaje parar/o protZterorZstZčne po-/ZcZje Kokra (prot/ komafj, parar/o nac/stZčnZk or//rMvanj, pa parar/o zastav MjaMstZZ; kr/žev, /e krez k/jak. To je M r/a/;, M n/kakor nZ M „ko/j strpen" kot ok/čajno. Ostaja/ je zvest SteZnac/rerja. Zato je prav, če vemo, kaj je SteZnac/rer zapZsa/ /eta /933; „Po mojem mnenja /n' se mora/Z tra-r/ZtZ, r/a r/oZr/mo Spor/njo Štajersko s /jem vrer/. Prav taM Zn mora/Z za/rte-vatZ oZrčZno /ezersM ..." NeMj /epZ/; Z?escr/ takega ozar/ja Zn taM vseZnne nZ mog/o preMZtZ. ZVrar/-na rlvstrZja je torej posMZ;e/a še za eno Z;ar/o protZs/ovensM Zn protZjago-s/ovans&o provoMcZjo. Nevarno /n Mo ZtZ mo/če mZmo tega ZzzZva. Če ostane ZzzZv Z?rez or//očnega or/govora, ategnejo mo/Z: to/mačZtZ Mt nemoč a/Z ce/o stra/i Zn še Z?o/j po/ntetZ z raznaror/ovanjem. Mo/& a/Z zavZ-janje r/ejstev Zn Ma nevarno p-opa-ščanje starema šovZnZzma. Nevarno /n tar/Z Mo zapZsatZ, r/a smo razočaran/ nar/ tem, Mr se je zgor/Z/o. VečMat namreč s/ZšZmo Z*eser/o o razočaranja. Pazočaran pa je r/anes MM /e se neMo, ^Z s svetom nZma zveze, r/a po vse/; ar/arcZZ;, ^Z jZZ; je pretrpe/, še ne ve, s Mm Zrna pos/a. TaM smo soočen/ z r/vema r/ejstvo-ma. PrvZč je ta r/ejstvo najnost/ res-n/čnega sožZtja. Potem pa je ta r/ejstvo, r/a se /ep/m Mser/am nav^/ja/; vrš/ pospešen genoc/r/. To pa je nevarno za m/r, saj ategne nasZ/je /epe-ga r/ne pom/s/ZtZ, r/a je prZše/ čas za or/MZt napar/. L/tegne pa se tar/Z zgo-r/Zt/, r/a Mo tretjZ po/ožaj oMne se/n v pr/r/. Zgor/ZtZ pa se tar/Z more, r/a sMajna st/sM pr/žene zat/ran/ naror/ r/o tega, r/a ne M več ZzZ