• -••t M koristi Mav. •k«fl»HodU«n. Dolov al oo «prtviitai do roogo kar produolroto.
Thlo popor lo
to-tfco Mntorooto of tKo worklfcf o I a. «o. Work-
oro oro ontltlod to oil who* t K oy produce.
»' O mwi «< »wTfct.
ONI
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE'
no Atovll 40 v o klopa laki •• nakafo polo g vo« togo n*»lovo. prlk p'i*-n«*a «podel ah . t naovWAho diO) I« številko • . t »dr I vom • prihod« lo itovilko našo ga lioto 1 •• teše n»ro*nlne. Prosimo. ponovilo |o takef.
STEV. (NO.) $19.
SLOVENSKO GLASILO JUGO&LOV. SOCIALISTIČNE ZVfZE.
•i»
CHICAGO, ILL., DNE 21. AVGUSTA, (AUGUST) 1917.
LETO (VdL^aH*

Papež posreduje za mir.
iRimski papež je podal Vsem vojskujočim se državam predlog, da naj začuo z mirovnim pogajanjem.
Papei ni posveten vladar, dasi ima svoj dvor in svoje diplonjatično zastopstvo kakor kakšen kralj ali cesar. iNjegova posvetna oblast je minila, ko so Italijani zasedli Rim in napravili k njega glavno mesto zedinjene Italije. Vatikan pač ni nikdar priznal novega položaja, temveč smatra zascdenje Rima za cerkven rop, papeža pa za kralja. Toda to je teorija in povito že eno-stranska teorija. Praktično je papež kralj "brest dežele.
Kljub temu bi bilo napačno mislili, da niiua papež posvetne moči. Ou je glavar rimsko-kato-lttke cerkve, ki ni le družba na drugi svet mislečih kristjanov, ampak zelo mogočna posvetna organizacija. Njen vpliv se kaže povsod, kjer žive ujeni člani. Nikjer u<e uastop.a cerkev le kot skupina vernikov, ampak povsod igra vltgo politične oitymktacije. In povsod se je kazal njeu politični vpliv.
To je zelo poučno, ker kaže, da ni država edina oblika organizacije, ki more uspešno družiti gotov del človeštva za gotove namene. Četudi so niinili tisti časi, ko se je ves svet tresel pred papeževo besedo, in so cesarji »tali v sami srajci za pokoro pred njegov mi gradom, ima vendar katoliška cerkev veliko moč povsod, kjer žive njeni veruiki. Tupatam je njen vpliv tako močan, da stoji v*asi vsa notranja politika kakšne dežele pod njegovo oblastjo.
Če sega ta vpliv tako dale»*, da bi mogel ustaviti vojno, je pa seveda drugo vprašanje. Naj stoji kdo napram cerkvi kakor hoče, pravice gotovo ne .bo nihče odrekal papežu, da se poteguje za mir. To pravico ima vsakdo. Toda razlika je med pravico in močjo; kar se zadnje tiče, je pa ima papež za to vprašanje komaj kaj več kakor katerakoli privatna oseba.
Papeževa moč je moralna. Manjka ji pa tiste materijelne podlage, brez katere se v takem času ne more uveljaviti. Pap~i lahko apelira na vlade, naj ustavijo klanje; če mu p* vlade iHjudno odgovore, da naj se briga za svoje lastne zadeve, bo s svojo modrostjo najbrž pri kraju. ~ Gospod Benedikt bi pač lokko poaslraaii kaj druzega; kar bi bil moral že njegov predhodnik storiti, če bi bil smatral samega sebe res se izvrševalca božje volje in zapoved "Ne ufbijaj" za vifcnko krščansko načelo. Takrat, ko se je pričela vojna, bi bil moral papež naravnost prepove -dati vsem katoličanom vsako udeležbo pri klaujn in prokleiti vsakega, kdor dvigne orožje proti človeku.
Papež ni storil tega. Duhovščina je blagoslavljala orožje tiste dežele, v kateri je bas živela; visoki cerkveni dostojanstveniki so naporno
Kakor posega vojna v razmere v kapitalističnem razredu, tako se dotika z železno roko tudi delavskega razreda. Ampak tega prijema in stiska v celoti. Tudi vojna, ne napravi iz delavca ka-. pitalista. Bedo vsega delavstva povečava. Materl-jalne žrtve in izgube vali na njegova pleča. Živ-ljenske potrebščine mu podražuje, ue le za današnji dan, ampak tudi za bodočnost. Priliko za delo mu omejuje. Že sedaj se razširja žensko delo; izkušnje na tem polju bo kapitalizem porabil po vojni in konkurenca med spoloma, ki se sedaj ne čuti, dokler so moški v zakopih, se po njihovem povratku poostri do skrajnosti.
Temu se pridruži konkurenca polnivalidnih delavcev vpričo silno izpopolnjene strojne tebni« ke popolnoma porabni, zadovifijevati se bodo morali pa vendar z nepopolno plačo, ker ne bodo mogli skriti svojih telesnih, "za domovino prineše-nih" žrtev.
Koncentracija kapitala, ki jo pospešuje voj-na, poveča odvisnost delavstva od podjetnikov. Cim manje je delodajalcev, tem bolj so delavci navezani nanje In tem absulutneje lahko diktirajo pogoje. Vse teže je tedaj delaven reč!: Pri tebi mi ne ugaja; poklem drugam. Posebno za neizučene delavce, ki iščejo dela v svoji stroki, se poslabšajo razmere, kadar postajsjo posamezni kapitalisti kralji celih industrij.
Povečana moč kapitalizma na eni, pomnožena beda delavstva na drugi strani — to Je posledica, ki jo porodi vojna.
Razmerje med razredoma se neizogibno poostri. Vsled tega se pa tudi nujno poostri razredni boj.
Pred vojno je bil razredni boj, med vojno se . nadaljuje, po vojni se poostri.
To je največji, najobsežnejši, najnepopnstlji-vejši bi neprizanesljivejši boj, kar jih pozna človeštvo.
Pijano oftahnosti po nezaslišanem povečanju bogastva lahko podjetništvo za nekaj časa pritegne vajeti, da se zdi vsak odpor nem^oč. Vrženo v dotlej neznano b^k^hko isgubr^elavstvo za • nekaj časa upanjrin pogani, da se t*po vda Črnemu suženjstvu.	T- .ft
AH le za nekaj časa je to moepče in le kratek mora biti ta čas.	w
prebirali sveto pismo in trgali iz njega atavke, s katerimi bi mogli opravičiti »voje odobravanje vojne.
To ni bilp krščansko. Toda zameriti se cer-kvi vse to ne more prav preveč; ako bi bila res storila kaj takega, bi bila neizogibno prišla v navzkriž z mogotej tega sveta; povrh tega je pa ve-liko vprašanje, če bi bila s takim nastopom dosegla sploh kaj uspelyi.' Najbrže bi bil papež s takim poizkusom dosegel zelo veliko razočaranje.
Za cerkev bi bila velikanska nevarnost, ako bi njcui člani odrekli pokorščino papeževi direktni zapovedi. A zgoditi se skoraj ne bi Uilo moglo nič druzega. Katoličanom, katerim su-gerira, da so poklicani na boj za domovino, bi bili postavljeni pred dilemo: Ali naj ubogajo cesarja ali papeža t Gotovo bi bila to zanje huda dušoftna kriza — seveda le za tiste, ki niso kot katoličani in kot državljani samo papige. Pretrpeli bi lahko hude bolečine, toda o tem ni dvoma, da se naposled vendar odločili za "domovino" oziroma za svojega posvetnega vladarja.
'Na to kaie vsa vzgoja, ki gre v vseb kapitalistični državah, zlasti na v monarhijah za tem, da napravi iz ljudi "dobre državljane", bolje rečeno slepo ubogajoče podložnike. -8aj je cerkev sama učila človeka vse Življenje, da je vsaka oblast od Boga in da je greh upirati se gosposki.
Temu se pridružuje nacionalno čuvstvo, ki je večinoma močnejše od verskega. Ako se je v ljudeh utrdilo mišljenje, da je napadeua njih do-morvina, pa jo hočejo braniti, tedaj jih bo t od i cerkveni vpliv zelo težko odvrnit od tega.
iNe glede na to pa nimajo na j verne jši verniki dovolj moči, da bi v takem položaju alušali svojo vest. Kajti država, ki jih kliče pod aa-stavo, ima materijalno tilo, 9 katero jih lahko čez vse duševne zapreke vžene v kozji rog. Papež torej ni mogel storiti, kar bi bil moral storiti In če bi bil irdai posiv zoper orožje, ko je kazalo, da skotči ves svet v krvavi ples, bi bil s tem riskiral svojo lastno oblast in obstanek enotne cerkve. Namesto internacionalne, bi bile lahko nastale nfcionalno ločene cerkve, mad katerimi bi se razdalja tako širila, da ne bi bilo kmalu vffe govora o enotnem rimskem katoličanstvu.
<**kvi ni ostalo druzega, kakor da ja igrala
tragtkomedijo. Papež je rotil svet, naj se vrne v
mimo Življenje; njegovi služabniki so pa prosili
Boga, naj pomaga pobiti čim več sovražnikov.
o
Moč katoliške'cerkve je velika, ali neskončna ni. In včasi se lahko tako scvrkne, da jc ne ostane nič.
Tudi danes, začetkom četrtega leta vojne, ne more papež storiti nič druzega, kakor apelirati. In sicer mora apelirati nakladajoče, do katerih 'nima nobene moči.
(V armadah, ki stoje na bojiščih in v zakupih, je pač na miljoue katoličanov, tako rekoč njegovih podanikov. Zakaj ne apelira na ujet
Če bi to storil, bi jih moral pozvati ua upor. 8 stališča čiste vere bi bilo to popolnoma opravi-čeno. Tudi Kristusa slikajo evangeliji kot upornika. Vsi prvi pristjani so bili puntarji. Sedanjim kriirtjanoiu ukazujejo vladarji smrtne grehe; ali ne bi bilo zaradi večnega izveličanja potrebno, da bi se jim pravoverne duš«» uprle? Saj je zapisano, da je treba bolj slušati Boga kakor ljudi.
Toda v današnjih dneh ne more papež razglašati punta. Cerkev potrebuje prijateljstvo vladajočih. Med papežem in posvctuiuii gospodarji je nekakšno razmerje vzajemnega zavarovanja; eden se opira na drugega in eden potrebuje druzega zato, da držita oba skupaj ljudstvo v pokorščini.
Papež torej resnično ne more nič druzega, kakor apelirati na vlade in na vladarje.
Ali bo ta klic imel kaj uspeha ?
Nič se ne more prerokovati; ampak gotovo je, da se ne more veliko upati.
Kar ge vojne same tiče, ne more papež povedati nič novega. Že davno je bilo rečeno i* opisano, kako je grozna. Njene strahote in znanje o njih so Že vsakdanje reči. Tre}>a bi bilo novega umetnika, velikana besede, mojstra je«ikovne sugestije, da bi mogel povečati vtisk, ki ga je nezaslišano klanje nekdaj naredilo na človeške duše, ki pa je vsled navade minil in zapustil le le-targijo in otiplost.
Papež ni strokovnjak na polju narodnega gospodarstva, da bi mogel s številkami in računi priplašiti vlade in jim naslikati bankrot, ki bi ga utegnilo povzročiti nadaljevanje vojne.
tNič drugega nima, kakor apel ua razum in dobra srca vladajočih.
To pa je zHo malo. Vse, kar jhn more papež v tem oziru povedati, vedo že sami. Grmade mr« ličev jim niso več strašne. Razdjana mesta in po-žgane vasi jim ne vznemirjajo več vesti. Misel, da je klanje blazno, so že davno odrinili od sebe.
Argumenti, ki so papežu na razpolago, torej nimaio moči.
iBeuedHktoV* apel bi le v^edMl
imel uspeh: Ako bi vse vlade rado sklenile mir. pa ga nočejo same ponuditi, da ne bi s tem pokazale slabosti.
Prav te splošne volje za ndr pa danes ni opaziti.
Povsod so razlike, ki se ne smejo prezirati. Hrepenenje po miru živi gotovo v vseh deželah. Ainpak volja za mir v sedanjem času jc nekaj druzega. In nekaj druzega so zopet pogoji, ob katerih naj bi se sklenil mir.
Delavstvo po vojni.
•
Kakor iz gora tekoča voda, pred katero sc nenadoma umaknejo jezovi, pa zabobni z vso silo v dolino In poplavi vso nižino, tako izrabi kapitalizem, če izginejo njegove oyire, brezobzirno, brez pomisleka in premisleka vso svojo moč in se posluži prilike izkoriščanja. Pritisk denarnega gospodstva v takih zanj ugodnih razmerah ne pozna meje. Nobena vest, nobeni obziri na človečnost, nobeni verski zakoni mu jih ne pokažejo; še razum govori zaman, če mu pripovedujejo, da u-gonablja delavske moči, ki so potrebne za njegovo uspeva nje.
Enrichissezvous! — Obogatile se! je najvišji zakon, kadar se pokaže prilika za to; in na vse pomisleke o škodljivih posledicah odgovarja pro-fitarstvo skomizgovje: Aprče vous le deluge! Naj pride za nami potop!
V takem položaju pripravlja kapitalizem sam pogoje elementarnega upora.
Čim večja je potlačenost delavstva, čim bolj je v bedi otopelo, wim se je začasno poveznilo v nemo . vdano, mučeniško prenašanje vsega gorja, tem večja je nevarnost, da pride neizogibni upor kakor divji, uničojoči vihar, ki ruši In podira in pomandra stokrat več, nego bi kjlo trebi». Največji pritisk ne more preprečiti protitlaka; doseči ne more nič druzega, kakor da odgodi boj za nekaj časa, ampak zato ga odvrne od vsaj razmeroma mirnega razvoja, pa spravi njfcgov tok v strugo, v kateri zašumi tem besneje In zdivja tem strašne je.	#
Vsa zgodovina je polna takih dokazov; tudi v preteklem stoletju, v katerem so se vpričo vsta-jajočega kapitalizma razvili moderni razredni boji, se neprenehoma ponavljajo.
Razredna zavest ne pride v delavskih možganih hipoma, nenadoma na površje, ali čim začno raamere iz delavstva ustvarjati razred, se rodi ta zavest, tudi če potrebuje kakor otrok do poroda sVoj čas, da se zbudi v resnično življenje.
Že leta 1793., v začetkih francoske revolucije, so pariški delavci v neki peticiji proti akordnim plačam, katere je odredil konvent za dela pri trdnjavskih stavbah, in so dejali: 'V času resnične enakosti ne sme biti razburljivega nesorazmerja pri delavcih. Delavci so stebri naroda; on! so bili tisti, ki so «e vzdignili dne 10. avgusta."
Deseti avgust je bil dan naskoka na Tuileri je, na sijajno, tedaj kraljevsko palačo. Ako niso imeli delavci takrat, ko so jurišali, še žive, jasne razredne zavesti, so pa imeli vsaj tako slutnjo v svojih dušah ; ko so spoznali, da jim revolucija ni prinesla materijalnega zboljšanja kot delavcem, so začeli razumevati razlike in nasprotja med razredi.
8 tem, da se kali razredna zavest, se ne odpravi ne beda ne njeni vzroki. In kadar doseže be da stopnjo neznosnosti, tedaj izbruhne upor zoper pritisk v tistih oblikah, ki so v takih razmerah mogoče. Bes se združi z obupom, nezadovoljnost'z maščevalnostjo; čimbolj je nasilnišfto o-viralo organizacijo potlačenih in njih jasno spoznavanje, tem bolj je upor sam neorganiziran, slep in divji, podoben orkanu.
Kapitalizem, ki izkorišča brezvestno, ki izrablja svojo moč brezobzirno, ki skmša delavstvo vko-vati v verige, pripravlja sam sebi največjo nevarnost in vodi boj na polje, ker se mora izvesti z največjo ogorčenostjo.
Po vojni se bodo nadaljevali razredni boji, ker ne morejo prenehati. Na srečo ne bodo imeli, vsaj povsod ne, tistih oblik, v katere bi Jih Vsilil kapitalizem, če bi bile te oblike le od njega odvisne.
Med delavstvom je že toliko razredne zavesti, da je ne more uničiti ne vojna ne povečani pritisk kapitalizma. Tudi v Ameriki, kjer se je ka pitalizem ob krvavem človeškem klanju brezpr! merno obogatil in kjer je odi nenormalni prospe-riteti silno narasla njegova moč in jo bo tudi skušal izrabljati proti delavstvu, se ne more več za-treti razredna zavest.	*
Povsod je socializem že toliko živ, da ga ne more zadaviti nobena sila tega sveta. Da:4 ni šla vojna niti mimo »njegove organizacije brez Škod-Ijlvih učinkov, se vendar ni izpolnila najsrčnejša želja mogotcev, ker se ni mogla. Vojna Je povzročila zmedo povsod; povzročila jo je med meščanstvom, v industriji, v dinastijah, v glavah modrijanov In učenjakov, v cerkvah; organizirano delavstvo se ni moglo popolnoma izogniti splošni zmedi.
Ali uničiti ni mogla socializma In njegovih or-ganičnih *t»blik niti vojna. In po vojni bo sociall-
Papež je moral spoznati, da je vsaka beseda o miru popolnoma zaman, če se ne govori tudi o njegovih pogojih. To je bilo popolnoma očitno lani, ko je Bethmaun uprizori! svojo znano predbodično mirovno komedijo. In vselej, kadar se je v Nemčiji zglasila beseda "mir", je od druge strani zadonelo nasprotno vprašanje: "Ob kakšnih pogojih f "
Zaradi tega je Benodikt v svoji posredovalni ponudbi začrtal nekakšno podlago, 11a kateri naj bi se vodilo mirovuo pogajanje.
Veliko lepib misli, samih na sebi lepih, je Utopist ičnega značaja. Dotične fraze ni*o porojene v njegovi glavo, ampak slišali smo jih še neštetokrat. Med njim je najlepša ta, da naj stopi pra^ vica ua mesto sile. Tak je bil vedno govor idealistov, a vedno je bija pravica taka, kakor jo je ustvarila sila. Lc če bo na «vetu vladala taka sila, ki ne bo potrebovala vojn, ki ne bo rodila vzrokov za vojne in ki bo čutila vojno za škodljivo njej sami, bo 11a svetu mir utrjen.
Tega ne razume papež, a ne moremo se uru čuditi, ker niti Wilson ne razume tega. In niti od Nemčije, niti od Anglije, ne od Avstrije ne od Italije ne moremo pričakovati, da bi hotela to vojno končati s socializmom. Dokler vladajo sedanje temeljne razmere, se bo torej vedno ponavljal predlogo mednarodnem razsodišču; in dokler ni mogoče nič boljšega, bi to bilo nekaj.
Tudi papež predlaga tak tribunah Ampak razun tega govori še o drugih prdblemih, tudi o takih, ki se tičejo preureditve evropskega zemljevida. Kar predlaga v tem oziru kot pogoje sporazuma, bi bilo načeloma p^v lepo; ampak med načelom in izvršitvijo je zopet velika razlika. Ko je Wilson, še preden je Amerika stopila, v vojno, govoril o neodvisnosti narodov, so vse vlade zatrdile, da se s tem poolnoma strinjajo. Le da jo vsaka vlada to razumela na svoj način. In ko je Rusija razglasila svoje geslo, so »e zopet vsi ri>-tili, da stoje na enakem stališču; ali zopet je vsaka vlada tolmačila besede po svoje.
Če n. pr. papež sedaj pravi, da naj se obnovi Poljaka, bodo temu pritrdili v Berlinu in na Dunaju, kakor v Petrogradu in Aondonu. Toda Nuj n-<ija si zaui ml j a eno poljsko, Rusija pa drug«». "
Jasen jc papež pravzaprav le V tem, da naj Italija dobi Trkfentinsko in Trst, pri čemer je le še vprašanje, kaj naj se vse drži Trsta. O drugih teritorialnih vprašanjih govori povriino in s tem je že vsa stvar otežčana.
Odmev na papežev poziv ni bil plemenit. In zdi se, da ostane popolnoma brez uspeha. Kvečjemu da bo morda ena ali druga skupina dobila priliko, da pokaže na nasprotnika, češ da je kriv, da se nadaljuje vojna, on kali mir, ki ga želi ves svet, celo rimski papež.
zem tista sila, ki prepreči, da bi delavske mas«3 otopele in se alepovdale nasilstvu. Socializem ne bo dal, da bi bilo delavstvo popolnoma ponižano in pahnjeno v tako bedo, iz katere bi prejalislej morala izbruhniti obupno revolta, katere edina moč bi mogla biti uničevanje, ki pa ne bi bila sposobna, da preuredi razmere in da reši delavstvo.
Razredni boji se bodo nadaljevali po vojni in naloga socializma bo tudi tedaj, da razširja razredno zavest in utrjuje delavsko organizacijo.
Kakor vsaka ideja na tem svetu, pa mora tu-ti socializem živeti le v ljudeh. Materijalne razmere določajo razvoj in pohod zgodovine; ali živa sredstva razmer so ljudje. Socializem ne more napredovati in zmagovati kot čista, akademič-na, teoretična ideja, ampak le kot zavedna akcija tistih, katerim je njega uresničenje potrebno. Napolniti mora srca m gbive, zlasti glave delavstva; s porabo znanja, ki ga daje socializem, se more delavstvo organizirati, da si tistvari moč, ki je potrebna za boj in za zmago, i
Lord Leverhulme, veletovari.ar v Manche-stru na Angleškem, ki izdeluje milo, se je izrekel za šesturni delavnik. On priporoči», da delavci delajo v dveh partijah: ml 7 a. m. do 1:30 p. m, in od 1:30 p. m. do 8. p. m. Dopoldanska partija naj ima poldrugo uro za zajtrk, popoldanska pa poldrugo uro za južino.
Lord Leverhalm« nol tega storil iz človekoljubja, ko je uvedel v svoji tovarni šesturni de-lavnik. On pravi, da ne šesturni delavnik Izplača za podjetnika In delavca. Prišel je do zaključka, da delavci več produeirajo in da se jim za ¿estur-ni delavnik lahko plača mezda za osennirno delo.
V Ameriki se pa najdejo kapitalisti, ki pravijo, da jib ugroža bankrot, če «nriajn dvanajst-urni delavnik na deset irr dnevnega d"la
Popotniki, ki prihajajo W Londona, prinove.' d nje jo, da se dobi v Ismdonn hrana po botelib in restavracijah mnogokrat za polovico čeneje, kakor v New Yorku ali katerem drugem velikem mestu Zedinjenih držav, akoravno se mora živež izvažati odtod. aZ kar se plača v »New Yorkir se dobi v Londonu za -1.50. fca mnoga jedila je cena v Ameriki štirikrat vi*ga kakor v Londonu
Alzacija in Loren.
i Ali pripadata Akacija in Lorena po pravici Nemčiji tU Franciji t
To je vprašanje, ki je v sedanji vojni zo^et oživelo t vao »ik> in kriči po rešitvi. Lahko se pravi, da je Akacij/z Loreno le krpa zemlje; ampak a tem vendar ni nič opravfljeno, ker je nevta-jWa reenica, da *>ada alzaškodorensko vprašanje med tkta, ki »o pred aedanjo vojno neprenehoma strašila v Evropi in ugrožavala mir.
Deimkivno bi se moglo to vprašanje rešiti pač le na ta nsičin, ds bi Akačani in Lorenci do-bHi pravico, ds v popolni svobodi odločijo, ksm hočejo pripadati. Zdi se pa, ds bi tsko glasova-nje precej gotovo ispsdlo v prilog Prsnciji in ds ni med ondotnim ljtidrtvom skorsj nobenih simpatij za Nemčijo.
Ce je tako, pa ee Akacija in Lorens vendsr zopet po sili prikleneta k Nenučiji, tedaj je naravna posledica, da tam zopet ne bo miru. ffc-daj tudi ne bo govora o rasorolenju v Evropi in nevarnost nove vojne bo vendaT visela v zraku.
Noben tujec ne more zanesljivo sodkl o deželi in njenih rasmerah, če je ne pozna natančno iz laatne izkušnje. Treba je v takem slučaju peč poalu&aiti tiste, ki jim je položaj znan. Eato na-vajamo poročilo k peresa slssškegs časnikar ja, ki mora poomati razmere. Ne jemljemo njegovih beeed zs sveto pismo, temveč vidimo v njih le pripomoček zs boljše razumevanje situacije.
Poročevalec piie:
44In Klsass sind unsere Leute in Feindes-land," — v Alzaciji so naši ljudje v sovrafniko-vi deželi. Te besede je izgovoril leta 1913 von Jagow, prejšnji nemiki državni tajnik za «ina-nje zadeve, in sicer triinštirid««*et let potem, ko je poetala Alsscijs in Lorens last nemškegs cesarstva. Ts izjava ps dobro oanačuje poloiaj v teh dveh prejšnjih francoskih deželah.
Danes, leta 1917. še ni zaeeljena rana, ki je bila vsekana 1870. Akačani si Se niso <*>omogli od udarca, vsied katerega se je fcpremenfls njih narodnost proti njih lsstni volji. Pogodba v Frsnkfurtu je zapečatile njih usodo. Iz svobodnega naroda pod francoskim pokroviteljstvom so se izpremenili v narod sužnjev pod pruskimi mojstri. Prusjaštvo pa se ne more definirati! Treba ga je živeti, preskusiti in čutiti. Kdorkoli še ni videl uniformirane in arogantne živine, ki se usaja nad civilistom brez obrambe, nima nobenega pojma ter ga ne more imeti, kaj pravzaprav pomeni prusjaštvo.
Narod Akacije in Lorena ni v zadnjih 47 letih zamudil nobene prilike, da zagotovi svojo vdanost do Francije ter da izraza zaničevanja do svojih ssitirslcev. Pri vsaki volitvi, krsjevni sli splošni so bili Izvoljeni ksodldsti, ki so prote-
stirali proti aneksi ji Alzaeije in Lorens "brez dovoljen js vladanih samih."
ftihologi se bodo čutili, zakaj ni mogel Čat dovršiti dela miru v naših srcih ali zakaj se ni poleglo ogorčenje v 47 Istih našega suženjstva.
Mi pa vprašujemo, če je bila nsšs krivica, da je napovedal Napoleon 111. bedat-io vojno Prusi-jif Zakaj bi bili mi Akačani žitve kriminalne nemarnosti, ki je dovedla nepripravljeni cesarski francoski režim do napada na vojaško organizacijo Pruaijef Edinofo Akačani smo plsČsll ceno pruske zmage Zakaj t
V teku štiriindvajsetih ur atno bili prisiljeni odpovedati se svojim navadam, tradicijam in pozabiti »voj materinski jezik. Proti naši volji pa so nas pitali s kulturo. Vsakdo, ki se je npiral poveljem namestnika, kreature kajzera, kajti njemu edinemu je bil odgovoren za svoja dejanja, je bil vržen v ječo. Kljub temu pa smo bili lojalen narod. Naš protest se je omejeval na izide volitev. Nikakršnih cestnih demonatracij ni bHo, kajti bili smo ljudje, ki se zavedajo svojih pravic.
Predvsem pa smo se čudili, zakaj nismo deležni enakih pravic kakor druge nemške dežele, Bavarska, Sašrka ali Virtemberška. Ntemo razumeli, zakaj nam mora vladati Prus, kateremu ni-ao bile znane naše potrebe.
Imeli smo pravico pričakovati, da se nam do-voK krajevna samovlada. Vprašanje je bilo le, kdaj se to zgodi. Nekaleri manj boječi izmed nas so vpraševali, zakaj se postopa z nami drugače, kakor z ostalimi. Nato pa so odgovarjali nad diktatorji: "V Alzačani niste izrazita nemškrt dedela. Osvojile so vas tiste države, iz katerih je sestavljeno sedaj nemško cesarstvo in vi pripadate vsem in nikomur. Valed tega ste separatna institucija ter naravni podložniki neRega moj-»tri, pruskega kralja.'*
Tako so govorili vsi naši cesarski namestniki t Bismarek-Bohlen, Manteuffel, princ Rohenlo-hc in drugi. Mi pa smo požrli to novo ponižanje.
Kljub vsem tem težavam pa smn nadaljevali a protesti pri volitvah in sieer k*Jub velikanskim zaprekam. Našim kandidatom se je odrekla pra viea govoriti na javnih shodih. Nadalje pa ni W\-•o riikakršnih časopisov, ki bi bili podpirali te kandidate. Ni se jim dovolilo plakatiranje imen na javnih poslopjih, dočim so se dajala kandidatom kajzerja vse mogoče ugodnosti Naša lastna zavist pa nam je ukazovala tihi red In pošiljali ?mo v državni zbor može svojega lastnega poli-tične^a m narodnega prepričanja.
Pri otvoritveni seji zakonodaje je eden teh mož vstal ter «javil v imenu svojih tovarišev:
Prebivalstvo Alzaeije in Lorene, katero ?a-stopemo tukaj, nam je poverilo posebno in važno
misijo. Prosilo nas je, naj damo izraza njegovi mkli glede na prisilno izpraniombo njegove narodnosti. Vaša pogodba v Frankfurt« Je zloraba sile. Državljani z dušami in inteligenco niso trgovsko blago, s katerim se trži. Najmanj kar bi mogli storiti, bi bilo, da bi predložili pogodlio nam v odobravanje."
. Ko je izrekel junaški poslanec to olisodbo, so ga pričeli smešiti njegovi tovariši iz drugih nemških dežel. Nafte suženjstvo pa se je oficijelno potrdilo ob številnih prilikah. Pri inavguraciji novega tribunala v Strasaburgu je rekel cesarski generalni prokurator koncem svojega govora:
"Milost bi bila v Alzaeiji napaka in zmernost bi bila nevarnost."
Par mesecev poaneje je bilo razpuAčeoo vaa-ko alzaško društvo. Francoski napisi na kamnih, celo na nagrobnih spomenikih so bili "verboten." Vsakdanja prikazen pa jc postala zaporna kazen za starše, očete in matere, če so njih otroci zavpi-li: "Vwe la France!" Višek infamije, katero si more tomisliti le peklenski pruski duh, pa Je bil dosežen s postavo potnih Ikitov r dne 1. junija 1888. Vsaka oseba, ki je hotela priti v Akacijo iz Franoije, se je morala opremiti s potnim listom katerega je potrdil nemški poslanik v Parku. Al* začan, ki je žive! v Franciji in čigar mati j€ umirala doma. ni mogel pohitdti domov brez do* voljenja nemškega poslanika v Parku. Zelo pogosto so se ljudem taki potni listi odrekli brez vsakega utemeljevanja.
Ko je naslednik Bismarcks, Caprivi, izjavil v nemškem državnem zboru, "da jc njegov najvišji cilj razširjenje vrzeli, ki loči Francijo od Nemčije" smo se AlzaTani tesneje in tesneje oprijemali matere Francije. Caprivi se je motil, in tako je čutil nemški cesar potre4*> izjaviti rekrutoni iz Alzaeije: — "Ihr seid deutsch und deutsch bleibt Ihr." Vi ste Nemci in Nemci ostanete. Ti rekru-ti pa so danes možje, ki se bore v francoskih vrstah proti Nemčiji ter obenem dokazujejo, da jc bilo prerokovanje nemškega cesarja velika Iluzija.
Nemčija ni nikdar mislila na to, da smo narod a srcem in dušo. Njeni ukrepi glede na nas so bfli storjeni, ne da bi se nam bila kdaj dala prilika izraziti svoje nazore; niti leta 1911, ko se nam je dovolila takozvana konstitucija al! ustava. Z Alzacijo ki Iiore.no se je vedno postopalo • kakor z osvojenim ozemljem in prebivalstvo teh dežel se je ločilo kakor s kitajskim zidom od o-Mtalega sveta. Ko so leta 1871 prklrli v Akacijo nemški polhieerji, pustolovci in drugi, ao bUl sprva «prejeti z brezbrižnostjo. Pozneje pa se Je razvila ta brcalirižnost v zaničevanje In konAio v sovraštvo.
Ker »o jiv v času miru vedno sumničili kot Frankofile, niso mogli Akačani tekom vojne pričakovati od Nemčije, da bi postopala s ajimi z rokavicami. Oficielno eo nas oenačiH za isdajal-ce Nemčije.
Belgija, z vsem trpljenjem, vsemi grozotami in vsem razdejanjem ter deportacijami je ie vedno paradiž v primeri a položajem, v katerem se nahaja danes Alzacija. To ni nikakršno pretiravanje. Ovržene eo postave, regulacije tn sploh vsa nstela civilizirane vlade. Vssk Al začan je na stanu In vsaka družina sovražnika, kajti ni je družine, ki bi ne imela v francoski armadi kake-ga svojega člana. Stari zakonski pari se depor-tirajo, ločijo se možje od žen, puščajo otroci brez staršev in domovja, ter plenijo premoženja To je pravi Infemo.
Napolnile bi se lahko cele knjige s povestmi o zatiranju Alzačanov. Ječe m umobolnice so natlačeno polne. V umobolnicah drže le nevarne in nasiksi umobolne, dočim so mirni umobolni prosti. Pač pa spravljajo v umobolnice mesto njih takoevene "politične" jetnike. Dočim se Je ves svet sgražal nad umorom Mks Csvell v Bruslju, se je na stotine akaškib deklic in žena postrelilo brez vsakega rednega sodnijskega postopanja.
Ustavilo se je vsako kolo v industriji In vsak kos strojev se je prepeljal v Nemčijo. Industrijsko mesto Muelhausen v gorenji Alzaciji je imelo pred vojno 100.000 prebivalcev, aedaj pa jih je najti v mestu komaj 30.000. Otroci v javnih šolah tega mesta so večkrat zaspali radi lakote in sicer zaspali tačko, da se niso več prehodili.
Predvsem pa je treba ugotoviti, da so to dejstva in da so imena žrtev na razpolago, kakor so tudi znana imena odraslih žttev, moških in žensk, ki so zapadle motohu nemškega ali pruskega naMilstva. Potrebno je, da spoznajo Ameri-kanci, v kakšnem položaju se nahaja Alzacija in Lorena. Pri vaej stvari pa je bilo dobro, da je našel dr. Gustav Hlumeivthal, ameriški državljan, svojo pot v Park, kjer je napotil svojega brata Daniela Bluanenthala, odločnega prejšnjega aka-škega člana nemškega državnega zbora, da Je odšel v Amieriko ter predložil ameriški javnoirti vse dokaze za te ahjčaje.
Alzačani se ne bojimo sodbe proste Amerike, kajti naša sveta zadeva ne zahteva Ase simpatij, temveč le praviee. Pravieo pa moramo dobiti, kadar se bo raopravljalo o mirovnih pogojih. Ve mo, da bodo ameriški delegati na tej konferenci gledali na to, da se pravici prii>omore do ama ge, kajti predsednik Wišson je sam k javil, "da se ne sme noben narod, tudi najmanjši niti prodajati, nki kročevsti brez dovoljenja vladanih samih".
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrta! dr. H. Dolenec.
fc^rv: , -
Gozd vedno govori po zimi
___in kadar zeneli!
Neka posebnost naše domovine minevs, posebnost naših gozdov. Ne rečem, da gozdove pr! nas uničujejo, ne; bolj skrbe sedaj zanje nego nekdaj. Skrbe tudi, da se popravi, kar je uničila neskrbnost prebivalcev in nemarnost oblastev. Posebno lepo napreduje pogozdovanje kraških tal m bi lahko še bolj, ko bi se potrošilo toliko za potrebne reči kakor ae za nepotrebne.
Posebnost, o kateri hofcem govoriti, se tiče mmolih časov, ko gosd pri nas še ni imel določenih postav, ko je bil še bolj skupen gospodsrju in številu upravičenih užitksrjev. Ravno o poslednjih, ki jim je doba domalega minils, hočem zsbe-ležiti, ker sem sam doživel in ksr sem rsd poslu-šsl in si zapomnil, ko sem» prišel ž njfrni v dotiko.
Še pred petdesetimi leti so se pri nss nahajala pragozdna tla. Jelenov, mogočnih kakor ma-lokje v Evropi, je bHo kar trumoma po gozdih. Zimska doba je izgnala iz njih krdela volkov, in zgodilo se Je vSčkrat, da je medved prepkšH otroke, ki eo šli jsgod nsbirst. Ps U bolj nego ti mogočnjaki gosdnih tsl ostsnejo zanimivi za našo domovino posebne vrete gozdarji, kakor polharji, gobarji in kunarji. Nikar ps oe mislite, ds so se vrste teh gozdarjev druge od druge ločile. Prsvi
rrste teh gozdfei Btbin Kristan«
gozdar ,ki se je znal ob gOzdu žrviti po zimi in po leti, je bil pravi "magister omnium bonorum silvae". Znal je rabiti tudi puško in raznovrstne pasti, ki si jih je večinoma sam napravljal. 6 takim možakom po gozdu pohajati, je bila prava slast prijatelju narave. 'Nemogoče bi bilo, da se nisi kratkočasil ž njim, ako se nosi nameraval pomenkovati o Lmčjevem sistemu ali o prirodoznan-stvu s kemičnega stališča. Vsako drevo, vsako večje zelišče, tudi prav male cvetice, vse je poznal po imenu in po pomen uza gozdno življenje. Nobene stopinjice v snegu ali še tako malo znatne v blatu ali v prahu in še celo po listju ni prezrlo njegovo oko. Ravno tako natanko so bili regi-strovani tudi vsi glasovi, ki se v gozdu čujejo, bodisi po dnevi ali po noči.
'Na*i gozdovi, ki stojijo na kraških tleh, nimajo studenčin, zato se je v letnem čaau silno bati hude žeje. Gozdar pa ve v velikem krogu za vsako skalo, ki hrani vodo, za vsako votlo drevo, ki vodo "drži", in za vsako podzemsko jamo, v kateri se nahajata tudi v poletni dobi sneg in led.
'Neizogibni za vsakega gozdarja pa sta bili in sta dve reči: ogenj m tobak. Ogenj slovi med gozdarji «a najboljšega prijatelja, in če se mu pri-druli še tobak, potem je trtogoče vendar še prestajati glad in žejo. Ponavljam besedo tobak, pod katero ne spada kako drugo kadivo, na primer smodke. Prigodilo se mt je, da sem imel, ko
sem šel na petelinji lov, oseni viržink s seboj. Ko smo se prvi večer najedli in tudi zadostno zalili, sem da Mreni svojim spremljevalcem vsakemu po eno viržinko, pa niti eden je ni prižgal, ampak je z menoj vred posegel po svoji ¡ulici, jo natlačil, prijet za glavnjieo, odkrtinil ogeljček na tobak in vzdihnil, kakor kadar se človeku izpolni najboljša želja m se za kratek čas počuti tako, da si ne želi nikake »premem bo. Ko smo šli tretji dan iz gozda, sem imel s seboj še pet viržink, spremljevalci pa še vsak svojo, eden jo je pa po poti zrezal, da jo je iz lule pokadil.
rez ognja pa v gozdu ni biti. Eno samo noč sem domalega prebil brez njoga v gozdu, pa ne bi si želel tega nidkgr več doživeti.
Imel sem opravek drugega dne visoko nad dolino. Odpravil sem se dopoldne od donra, pa nisem mogel dobiti spremljevalca. &el sera na Javorje, kjer jc še stala koliba, v kateri, je dalje časa nočeval zemljentcrec. Puško in psa sera imel s seboj, živeža in pijače dovolj in torej vsega zadosti. Toda, še prodno sem dospel na Vrh, je jel pihati jug in kmalu potem je začelo deževati. Psa sem zgrečiil že sredi pota, pa indsleč, da je šel za kako srno, sem se nadejal, da pride h kolibi za menoj. Ni ga bilo, pač pa je padal dež gost in vedno bolj izdaten; bil sem skoro že premočen, ko sem prilezel do kolibo. Toda malo sem se zmenil
za vse to, ker sem le mislil na dobrega prijatelja, ki me bo osušil in kratkočasil. Nekoliko drv tu suhih ogorkov je bilo še v kolibi m hitro je zagorel prijazni ogenjček. KsdilO ae je psč, ali menil sem, da takoj poneha, ko sc koliba razgreje, No, motil sem se! Zmerom silnejšti jug je udrihal ravno proti vhodu kolibe in tlačil dimi nazaj. Preložil sem ognjišče, ali pomagalo ni nič. Prepričal sem se^ v kolibi ni moči prebivati z ognjem, in stopil sem nekoliko pod veliko, gosto iiojo, ki je rastla tik kolibe, ialeoč si prostorčka, kjer bi zakuril. Nemogoče; kapelo je skozi vejevje kakor s strehe. Da sem imel sekiro s seboj, odbil h® bil par desk od kolibe, da jih vprem proti deblu in postavka na kole. Tudi tega pon*>čka ni bilo in vrnil sem se v kolibo.
Ae je bilo nekoliko dneva, šc seni se nadejal, ds pride pes zs menoj in da z mrakom vred poneha dež, ali varal sem se docela. Noč se je za -gmila, jug je bučal, veje so škripale m koliba se je stresala. Zopet sem zakuril, da bi imel vsaj toliko svetlobe, da bi mogel použiti, kar som s seboj prinesel, pa tudi to sem storil le stoje, ker mc je dim preganjal iz kota v kot. Da ni bilo take teme, da roke pred očmi ni bilo videti, vmtl bi se bil v dolino k ljudem, ali še misliti ni bilo, da bi pri belem dnevu poMrugo uro dolgo pot v taki noči premagal in ne zašel.
(Dalje prihodnjič.)
Savičev pesimizem.
Nje ne more, ne more! Ona mu vitsj?. v spominu tsko krssns, tsko mils in blsgs, ds bi ae zjoksl vpričo njene alike in jo še prosil odpuščs-njs. Zakaf Ker je ne more preklinjati! Ker je sam tako nesrečen m ker ne more umeti, da je bilo to mogoče.
' ' Zdramil te je. Hotel je pregnati spomine. A Spomini so mn skakljali pred očmi in niso se dali pepoditi. Pokazovale so se mu solnčne slike in eličice, globoki vzdihi k najtajnejših kotičkov njegove duše pa eo vpraševali: Kje je sedaj vse to!
Ah, ne prepevajte več slavoepevov življenju, ne hvalite več sreče. Vse je slepilo, vse se roga človeku in nfegovemu zaupanju Savič ne zaupa ničemur več. Kje je še grad, ki bi imel dosti močan temelj, če se je mogla porušiti sgradba njegove arešet Nihče ne bi bil smel vrjeti, da kdaj izrine ta ljdbesen. Z njunimi bitji je bils spojena, v njiju arcih js imels korenine. Vse je pričslo njeno prktnost, njeno trsjnozt, njeno ne-prtmenljivost. In vemdsr j« izginila, popolnoma izginila. Ne ssnto opešala, potemnila; ni je več, enostavno: ni je več.
Ne verujte reč nikomur in ničemsr. I One rože tsm «o krasne t Lepo duh tel — Ne 4
verujte! Laž so, njih lepa barva in mila dišava vas vara.
To solnce na nebu ... t Z latimi žarki vas obseva, z blagftn žarom vas ogreje t — Ne verujte! Ivaž je, laž, laž!
Hlavčkova pesem t Ljulska umetnost? Uče-njaška znanstf — NriČ, nič, nič! Ne verujte! Laži, same laži!
Vse je laž!
ftamo trpljenje je resnično. In vsaka beda sveta je resnična. Ali se ni srce povspelo v najvišje višave, nad zvezde, v eter vesoljnostif Ali so ni bilo potopilo v najgloblje globočine oceana T— In kaj je našlo T. . .
Bedo, bedo, bedo! T*ž!
Kjerkoli so ljudje upali in zidali svoja poslopja ns temelju nsde, povsod jih jye življenje kdslo.
flsm je upal. Sedaj pa ne več! Led je pre-gladek, steklo prekrhko. Norci naj upsjo. Nesrečen je, pe noče Mti norec vrhutegs.
Kje se izpolnu je jo nadet Kje po vsem svetu t Ksters borbs prinsšs plodov t V kateri ssd se ne «ari ve črv t
Vi upatef Ilahahaha!... Zsljubite se v Olgo,
verujte prisegam, pogledom, poljubom, sorodnosti duš in kadar Vam bo pisala: "Zbogom! Pozabi me"! — prekolnctc upanje in zapodite nade v Pogletc narod, ki ječi pod pritiskom sile. H svojilmi plevi sc upira proti jarmu, ki ga teži, les mu vrezuje krvavo progo v kož(T, jarma le ne more porušiti.
Poglejte miljonc bednega ljudstva! Tisočletja trpe, upajo n n n in ljudje umirajo lakote, po-gifhajo za tuberkulozo in zahajajo sami v smrt.
Htoinsto prorokov je hodilo po svetu. Pred tisoč in tisoč lei je Kontuste prižigal luč modrosti na daljnem vzhodu; divne napko je širil Bud-dha po bajni deželi Rvfrata in Tigrisa; za Človeštvo in božansko prepričanje svoje duše je nesel Kristus sam svoj križ na Golgato . . . Ha . . . K je so plodovi t Ali ne trgajo civilizirani narodi Evrope košček za koščkom iz zlate dežele sredine? Ali no rabijo ubogega kulija kakor tovorno živino! ... Ali ne razsaja kuga po deželi Lotosa! In indijski fanatiki mrcvarijo svoje telo, trpinčijo svoje nde v neverjetni neumnosti. . , Ali ne jemlje srečni, zviti kristjan svojemu nesrečnemu krrstjansktmu bratu zadnjega bornega koščka kruha izpred ust t Ali ne zapeljuje s svojim zlatom njegovih sester in hčera?
Oh, upati, upati! Kakšna blaznoM! Igračke tajne usedo smo, ki se nam roga,kadarsanjamo srečo in smatramo življenje resno.
» In tt si bil tak otrok! Upal si, zidal si mrs-
morne in zlate gradove po oblakih, verjel si v srečo, v življenje, ljubil si ljubil . . . Boriti si se hotel . . . Oh, zakaj »i vse hotel in vse je pusto, lažnivo. Najsvetlješa sreča te je preverila, naj-opravičnješi up te je izdal, roža se je osula in samo trnje je ostalo. V tvojem srcu sedaj bode in ti trga dušo.
INobenega upanja več.
Vanitas vanitatum. . .
Življenje je okrutna igra in mi smo igračke, žive igračke, upanje jc pa sladkor, ki nani ga daje fatiSn, da plešemo, skačemo, se vrtimo, komu v zabavo, komu v korist. . . ?
Vse je prazno. Noč je, zvezde na nebu so laž, kar plava okrog nas, je sama noč, črna, gosta večna noč.
Slučaje ni, tragikomedija se ne izpreminja. Ob naši zibelki so stale arevnice, ki so zapisale zgodovino našega življenja v svojo debelo pro-kleto knjigo in sedaj teče to življenje samo, in mi smo norci, pa menimo, d* je sami ravnamo!
Zaljubite ae v Olgo, dajte ji vae svoje srce, verujte v ljubezen, upajte in zaupajte! Sanjajate svojo srečo! V knjigi je zapisano drugače. Nekega due vam bo pisala: Zbogom! Pozabi me!
Die optimistische Weltanschauuni ist die nie-« dertrichtigste Weltanschauung!
I>a, da, prijatelj Schopenhauer! Ti »maš prav!
K Tako jc Savič postal pesimkt.
(Dalje sledi.)

_

Slovensko republičansko združenje.
floren*ko republikansko združenje.
V naslednjem podajamo nadaljevanje poročilo o konferenci, na kuteri ne je ustanovilo "Slovensko republičansko združenje".
Konferenca, o k »ter i smo zadnjič poročali, je imela v soboto zvečer svojo
tretjo tejo.
Otvoril jo je predsednik Frank Krže kmalu p« 7 zvečer.
Organiiacija.
Na dnevnem redu ie bil ustroj organizacije, o čemer je poročal Kerže.
Omenil je, da je namen organizacije že očrtan v izjavi. Taui je tudi izrečeno, da se pozivajo ob-n|eječe organizacije na sodelovanje. Radi tega ni potrebno ustanavljati nove organizacije, ker bi «e s teiu delo le otežčalo in kompllctralo. Ako bi jo ustanovili, bi preveč vso stvar zavlekli in bi bilo tudi sploh nesmiselno. Opirati se moramo na že obstoječe organizacije, politične, kulturne in podporne. Ker iinamo takorekoČ že skoro vae večje organizacije za seboj, ni treba več nove ustanavljati, ampak določiti moramo delovanje, are 1-etva in pripomočke, kako se bo delovalo.
Petrovič želi pojasnila glede na obliko te organizacije. v kateri bi bile obstoječe organizacije združene in ki bi delovala v smislu izjave.
Krže odgovarja, da je z imenom težavno, ker •e opiramo na vse že priglašene, in na tiste, ki se bodo ie priglasile, podporne, poiiiičke In kulturne organizacije in tudi na liste.
K tej debati se oglasi Skubic, ki vpraša, zakaj tedaj gre, ali za pomen te organizacije ali za ime. Brat Petrovič na to pojasnjuje, da iz razloga, ker ee opiramo na že obstoječe organizacije, ne potre-bajemo nove organizacije, ampak ime mora to organizacij« dobiti, ker bo vendar predstavljala nekaj skupnega.
Tudi Zavertnik naglasa, da moramo tmeti edino nekakšen centralni odbor, ker drugače sploh ne moremo delati. Ta centralni odbor bo vodil vse delo. In ker moramo itreti ve-» narod za seboj, ne smremo radi tega ustanavljati nove organizacije. Radi tega moramo imeti nekakšno splolno organizacijo, v kateri bodo zastopane vse organizacije, ki bodo hotele delovati v smislu izjave in to bi bila nekaka federativna organizacija. Saj nas Vfee veže in druži en cilj.
K debati se oglasi Terbovec in govori v enakem smislu. Le na ta način moremo kaj doseči in na ta način bomo imeli 90% naroda za seboj.
Razvije se obširnejša debata, katere se udeleže Veranič, Skubie, Kerže, Zavertnik, Blil, Ver-debar in Kristan. Vsi se strinjajo s tem, da se opira delo obstoječe organizacije, ki se združijo v aaiislu izjave, pa ohranijo popolno avtonomijo v vseh rečeh; le delo za jugoslovansko federativno republiko je vsem skupno. V debati se izražajo fazna mnenja glede na ime, ki naj označuje skop-
rama mnenja gled ns ime, ki na^ označuje skup-daee imenuje ta organizacija, ki veže vse podporne, politične in kulturne organizacije, ki so se ie priglasile in ki se še bodo in vse liste, ki so za to delovanje, "Slovensko republičansko združenje".
Po kratki debati sklene zbor, da je Chicago •edež organizacije, ker stanuje tukaj večina vseh drugih jugoslovanskih narodov, s katerimi moramo priti v stik, ako se hoče delati v smislu izjave.
•
Predsednik predstavi nato novega zastopnika Pr. Mravljo, ki zastopa samostojno mladeniško podporno društvo "Danica" v Chicagu.
Sredstva.
Na vrsto pride nova točka: Sredstva. O tem predmeta referirá J. Verderbar. Pojasnjuje, da se ne more drugače delati, kot da se nabirajo prostovoljni prispevki na kakršenkoli način. S prisilnimi prispevki bi ne prišli nikamor. Kdor je za to «tvar, bo rad žrtvoval po svoji moči.
Vname se splošna debata. Vsi navzoči zastopniki zagovarjajo to, da se opiramo na prostovoljce prispevke. Apelira naj se na društva, katera •o za to gibanje, da naj prirejajo skupne veselice in zbirajo prispevke.
Zavertnik pojasnuje, da je dolžnost vsakega bolje situiranega Slovenca, da žrtvuje sedaj ne-k«i za koristno narodno stvar, komur je mar svo-,)f*la in prostost naroda, naj delnje in žrtvuje po »rojih najboljših močeh. Naselbine, kjer je vec •''»venskih društev, naj se v toliko združijo v ta namen, do skupno prirejajo veselice ali podobno, kolikor jim je mogoče. V naselbinah, kjer je samo «no društvo, naj pa to naredi v svojem delokrogu, kolikor mu je mogoče.
Kerže pravi, da naj bi bili prostovoljni, t. j. »redni prispevki in bilo bi tudi treba apelirati, da n»j oni, katerim je mogoče, prispevajo vsak me-nekaj; to bi bili nekakšni redni prispevki, ki M «agotovili organizaciji nekaj stalnih dohodkov. To bi bilo zelo potrebno, da bi delo ne viselo v trakti in da bi se zlasti v važnih slučajih vedelo, **kšna akcija je mogoča in kakšna ne.
Po daljši debati se zaključi, da naj se apell-tis vse članstvo organizacij, ki so za to delo, da delajo po svojih najboljših močeh v svojem delokrogu, zbirajo prostovoljne prispevke In da skušajo nabirati tudi nekakšne redne prlspev-*e, katere bi oni, kt bi se zavezali prispevati stalno viak mesec, pol leta ali letno, nekaj gotovega.
Odbori.
Obširna debata se razvije o razdelitvi dela v **upnl organizaciji.
Kristan misli, da mora biti vrhovno vodwtvo ** vsak način v rokah zastopnikov vsih prMrule-organizacij. To je edini način, da pride demo-kritično načelo do veljave. Zastopniki vseh organizacij ln listov naj bi bili centralni odbor. Od •V^a se seveda ne more zahtevati, da naj sam javlja vae delo; to bi bilo tudi zelo nepraktič-

no, že zsradi tegs, ker ss delegati razkropljeni po raznih krajih Amerike. Na vsak uačin pa mors centralni odbor itueti prsvico iniciative in kontrolo. Iz centrslnegs odbora naj se voli izvrševslni odbor, ki oprsvljs vse delo v amislu itjsve in sklepov centrslnegs odbora, kateremu uiora biti odgovoren. Razim tega je pa treba dela tudi v naselbinah in zveze med naselbinami in izvrševaltiiui odborom. Da se to omogoči, je v vsaki uaselbini, kjer je več društev, klubov in organizacij sploh, treba lokalnega odbora, v katerem so zastopane vse krajevne organizacije. — V tem smislu podaja predlog.
Po daljši debati je ta predlog sprejet.
Centralni odbor sestoji iz zastopnikov že priglašenih organizacij in iz onih, ki se bodo še priglasile in listov, ki so.že zastopani in ki bodo še imenovali svoje zastopnike. Iz tega centralnega odbora se potem voli izvrševalni odbor ali eksc-kutiva in nadzorni odbor.
Lokalni odbor sestoji iz zastopnikov društev v posameznih naselbinah, katere voli vsako društvo po potrebi in sicer od enega do treh Članov od vsakega posameznega društva.
Centralni odbor, ki deluje v smislu izjave, ima pravico kontrolirati vse ukrepe izvrševalnega odbora, odpoklieati nezmožne Člane izvrševalnega odbora in iz svoje srede imenovati novega člana in agitirati po svoji moči in okoliščinah meti članstvom in narodom sploh.
Izvrševalni odbor mora izvrševati vae sklepe centralnega odbora in sicer po svoji moči, in česar ne more sam izvršiti z ozirpm na važne zadeve, predloži centralnemu odboru s tem, da ga skliče na konferenco.
Nato se preide na določitev števila članov izvrševalnega odbora. Oodina predlaga devet članov; Zavertnik predlaga 7 članov in 2 člana še iz organizacij, katere se bodo pozneje priglasile. Po daljši debati se sprejme predlog Zavertnika.
Poteni se določi število nadzornega odbora In njegove pravice, oziroma dolžnosti. Ta odbor sestoji iz treh članov izven Chicage in mora pregledati poslovanje izvrševalnega odbora najmanje vsako leto, ali pa kadar hoče. Voljen je za eno leto.
Lokalni odbori izvršujejo vsa dela v smislu izjave po navodilu izvrševalnega odbora. Število članov tega odbora sestoji po razmerah, kakršne vladajo v posameznih naselbinah.
Četrta — nedeljska — aeja.
Predsednik Kerže otvori sejo ob R zjutraj in zastopniki napeljujejo z razpravo.
Pravila.
Na razpravi je vprašanje, kako -naj se določi moč izvrševalnega odbora. Zavertnik meni, da mora ta moč biti neomejena, če ne zboruje centralni odbor. Is sicer naj se stvar tsko rszume, ds v
stori izvrlevslni odbor lahko zaključke« ki se v j* majo s cilji organizacije in ki jih izvrševalni odbor lahko zagovarja pred centralnim odborom, ki tvori najvišjo oblast.
Veranič je mnenja, da bi nič ne škodilo, če se moč in dolžnosti določijo bolj natančno.
&av« meni, da je nemogoče natančno določiti v paragrafih, kaj sme in kaj ne sme storiti Izvrševalni odbor, kajti akcija je politična ln po njej mora izvrševalni odbor uravnati tudi svoje delo.
Debate se udeleže Konda, Petrovič ln Skubie, vsi govore za neomejeno moč; če se dogodi kaj izrednega, tedaj se lahko izvrševalni odbor obrne do centralnega odbora, da nameravano akcijo sprejme ali pa zavrže.
Zbor skfene, da ostane moč izvrševalnega odbora neomejena, v izrednih slučajih naj pa išče sodbo centralnega odbora o akciji. V tem smislu naj se sestavijo tudi pravila.
Veranič povdarja, da je za gibanje zelo važno. da se člani izvrševalnega odbora redno udete-žujejo sej. Po njegovem mnenju -naj se člauu izvrševalnega odbora odvzame mandat, če se trikrat ne udeleži seje in ne navede tehtnih vzrokov za svojo odsotnost.
Konda meni, da <naj se Član izvrševalnega odbora, ki se ne udeleži dveh sej, posvari in opozori, naj pride zanesljivo k tretji seji.
Zbor sklene, da se član izvrševalnega odbora, ki se ne udeleži treh sej zaporedoma, ne da bi se opravičil za svojo odsotnost, ali drug načhi zanemarja svoje dolžnosti, črta iz izvrševalnega odbora.
Krže Se dodaja, da imenuje kandidata za izpraznjeno mesto izvrševalni odbor, odbornike pa izvoli centralni odbor, ki sestoji iz zastopnikov slovenskih političnih, kulturnih in podpornih organizacij in reprezentantov slovenskih listov.
Krže priporoča, da naj se vrše redne seje izvrševalnega odbora najmanj enkrat na mesec, izredne pa po potrebi.
Sprejeto.
Objave.
Na razpravo prihaja vprašanje, kaj naj te iz zapisnikov izvrševalnega odbora objavlja.
. Zavertnik priporoča, da se objavi vse kar se razpravlja in sklepa; v originalnem zapisniku pa naj ostane, kar bi koristilo sovražnikom gibanji za jugoslovansko republiko. Originalni zapisnik pa lahko pregledajo člani centralnega odbora, da se prepričajo o delu izvrševalnega odbora.' Razvije se obširna debata. Več govornffcov naglasa, da mora biti javnost na vsak način poučena o vsem delu. Kajti naposled je javnost vrhovni sodnik In če je Izvrfievalnl odbor odgovoren centralnemu, je v širšem pomenu odgovoren vsem, ki se strinjajo r. idejo jugoslovanske federativne republike. Prav tako pa tudi menijo, da se ne more lo objavljati sklepi, ki bi sovražnikom omogočili, da oškodujejo delo za omenjeni cilj. Kajti takih, ki bodo prežali na podobno priliko, se ne manjka« . „ # t ¿ f •fcflVtffffV
V tem zmieiu formulira Boatič predlog, ki gl konference sprejme.
Ns dnevni red prihsjs
naloga organizacije in nje iivrievanjs.
Referent je Jože Zsvertnik ki se opraviči, da mu je težko poročsti o atvsri, ker je bil šele v zadnjem trenutku obve&čen, da ima referat. Skušal bo izpolniti svojo nalogo, toda delegatje naj mu oproste, če kaj prezre v svojem referatu, ker ni zanj tako pripravljen kakor bi bil rad ln ni stvari tako Študiral kakor bi jo bil, če bi bil imel dovolj Časa.
Referent povdarja, da bosta naloga in delo organizacije predvsem odvisna od sre&tev, ki jih bomo imeli na razpolago. Najprvo bo treba delati s tiskano in ustmeno besedo.
Časopisi, ki podpro našo akcijo, naj store prve korake. Ustmeua beseda so shodi in predavanja, ki se lahko podvzatnejo, kadar bo več sredstev. Gledati bo treba, da se shodi vrse v večjih skupinah v naselbin zaporedoma, kadar govornik obišče euo ali drugo državo.
Pomagale bi tudi informativne brošure o jugoslovanskem vprašanju. Češka organizacija, ki se je ustanovila na enak način za neodvisnost < eške, je že izdala ogromno množino literature.
Naša naloga je tudi, da seznanimo ameriško javnost z našimi težnjami; v to svrho bi bil potreben stalen biro, oziroma dobra moč, ki bi skrbela z angleškimi članki in poročili, da se Ameri-kanci pauče o našem gibanju. Čehi Imajo v ta namen angleško revijo "The Bohemian Review" Mi še ne moremo upati na kaj takega, toda obrnemo se lahko na dobre ameriške revije.
Vzpodbujati moramo ostale Jugoslovane (Hrvate, Srbe in Bolgare), da se pridružijo gibanju" za republiko, avtonomno seved-t; toda z njihovimi centralami smo lahko, oziroma moramo hiti v tesnejši dotiki. (Iledati moramo, kaj delajo Če-hi, Rusi in Poljaki.
Kadar pride mirovna konferenca In če izpos-luje ruska republika to ugodnost, da so lahko navzoči poleg vladnih diplomatov tudi zastopniki narodov, bo naša dolžnost, da pošljemo zastopnika.
Ne smemo pozabiti, da bodo na mirovni konferenci zastopane tri velike republike, ki niso vne-tp, da se ustanovijo nove monarhije. Predsednik Wilson je tudi dejal, da morajo po tej vojni maH narodi uživati tiste pravice, ki jih uživajo najmočnejši. Take pravice pa lahko majhen narod uživa le v federativni republiki, le v njej mu je mogoče, da je gospodar svoje usode. Prilika je ugodna, da se poslnžimo vseh legalnih In diplo-matičnih sredstev, da bodo Jugoslovani združeni v federativni republiki. Obljubiti ne moremo, da bo po tej vojni ustanovljena jugoslovanska republika, toda izjavimo lahko, da bo izvrševalni odbor s pomočjo centralnega odbora storil vse, če bo imel stredstva, da se doseže cilj vseh Jugoslovanov, ki mislijo napredno in se zavefcgo, da inora priti prej politična demokracija, da je mogoče izboljšati gospodarske razmere in ugladiti pot za gospodarsko demokracijo.
Vsa človeška družba se zvija vsled preohrat-nih sunkov, ki jih je prinesla svetovna vojna. T.i kdor opasuje te pojave, vidi, da streme vsi Slovani — od Baltiškega morja do Adrije — za tem. da se ustanovi veriga slovanskih republik. Od povsod prihaja klic: Proč z monarhijami. In to gibanje inta tudi vpliv na Nemčijo in Italijo, ki bo postal še bolj učinkujoč, če se iz te vojne rodi veriga slovanskih republik. Velike in mogočne republike na vzhodu in na zapadu so mrtvaški zvon za monarhije v sredi. Tako naše gibanje ne koristi le Jugoslovanom, ampak spodbuja tudi druge narode, da se otresejo monarhij in odstrp-njuje zapreke za ustanovitev Združenih evropskih držav, ki tvorijo korak za Združene države vsega sveta, za pobratimatvo vsega kulturnega sreta.
Toda naše gibanje je odvisno od sredstev. Če bo izvrševalni odbor imel sredstva, da lahko d*-la za stvar, bo to delo rodilo usrpehe in izvojevan bo tudi cilj .tega združenega gibanja in dela.
Da dosežemo cilj, je treba dela in sredstev. Tn to je treba narodu dopovedati v tako poljudni besedi, da ga pridobimo, da pojde z nami. Če organizacija to nalogo izvrši, je postavila temeljni kamen za gradnjo jugoslovanske federativne republike, izvršila je nalogo, ki ji je bila odkazana.
A
DEBATA.
K debati se oglasi brat Veranič in pojasnjuje glede tega mnenja in stanje Slovencev v stari domovini. Ti nimajo in tudi niso imeli prilike dobiti kak pojm o republiki. Radi tega je treba priti z njimi v stik. Kako, to je veliko vprašanje.
Krže odgovarja na to, da se bo to preneslo v staro domovino potom onih rojakov, ki pojdejo tja po vojni, kajti ti se bodo tukaj navzeli tega duha in to jim bo vedno ostalo v srcu in tam bodo začeli za to delati. Slovenci v stari domovini nimajo sedaj prilike, da bi izrekli svoje mnenje.
Nato se oglasi Možina. V svojem govoru za-govarja krfsko deklaracijo glede na svobodo v Maeedoniji in glede narodne avtonomije narodov. Po tej deklaraciji ima vsak narod svojo svobodo.
K besedi se oglasi Veranič, ki pojasnjuje, da je dolžnost eksekutive, da se ta zavest vzbudi pri vseh Slovencih in ravno tako tudi v stari domovini. To se mora že prej zgoditi in ne potem, ko bo že mir sklenjen.
Nato pojasnjuje brat Zavertnik, da se to lahko zgodi za časa sklepanja mini. ker se mir ne bo tako naenkrat sklenil. In sicer se bo to zgodilo kakršne bodo razmere.
Kristan priporoča Možinl, naj opusti neplodno delo, da skuša zagovarjati krfsko deklaraci-jo. Ta deklaracija se ne more tolmačiti drugače, kakor je stavljena. Nobenega govora nI tam o avtonomiji, nobenega o tem, da bo narod sam od-ločal in nikakor ne gre, da se vanjo posili zanaša, česar ni v njej. Naša stvar ni, da b! sami sebe va-
rali a krfsko deklarseijo, ampak delati moramo proti njsj, ker je ts doklsrscijs z demokratičnega stališča velik švindel in za Slovence Je njen duh naravnost poguben. Delati moramo za cilj, ki je bil na tej konferenci doloten. In sieer moramo delati trezno. Izvrševalni odbor mora govoriti o stvareh tako, kakršne so, ae sme ai pa izmišljati garancij, katerih ni, ps ns njih delati oMJttlie. • Nihče dsnes ne ve, ksj se bo dalo doseči in ksj ne. A če bi govorili, kskor da imamo že vse v žepu, ps bi ne nazadnje komaj polovica izpolnila, ali pa še ne, bi imel nsrod popolno prsvico, da bi nss preklinjal. Toda hujše bi bilo to, da bi bil razočaran in bi lahko izgubil vero v svojo moč tudi za bodočnost. Ljudstvu je treba povedati resnico, ds je največ od varno od njega. Seveda je odvisno tudi od ljudstva v stari domovini Kako se pride z njim v dotiko, je pa eno tistih vprašanj, o ksterih se ne more javno razpravljati, ker ae ne smejo obešati špiouom na nos. Nihče ne more da-ies določiti vseh possmeznosti dels, ksjti to je odvisno od rszmer,ki se izpreminjsjo. Kdo naj n. pr danes izreče, kaj bo, če izbruhne na -Kemik emi re. volucija? Zato mora izvrševalni odbor pazno Zasledovati vse dogodke, da ae ne zamudi nobena prilika za koristne korake.
Sodelovanj« časopisja.
Zavertnik predlaga, naj bi vsi časopisi, ki se strinjsjo z akcijo zs jugoslovansko republiko, brezplačno objavljali vse veati, ki se tičejo tega dela in oglase.	' '¡I •tjj
O tem predlogu se razvije obširnejša debata. Vsi govorniki se strinjajo a tem, da naj se brezplačno objavljajo vse uradne vesti In poročila izvrševalnega in centralnega odbora in časopisi nsj od svoje strani etore, kolikor več morejo, da se podpre in pospeši gibanje. Drugače je pa z oglasi. Slovenskemu časopisju ni poetlano ns rožicsh. Splošno je znsno, ds ne plava v bogastvu. A če bi se n. pr. zgodilo, ds bl ve*je število naselbin sočasno priredilo veselice in podobno v prid tegs dela, ksr bi bilo aeveda želeti, bi morali časopisi nspolniti eventuelno cele strani z brezplačnimi oglasi. Tegs ne more nihče po prsvici zahtevati od njih. Na drugi etrani bodo gibanju veliko več korietili z dobrimi članki itd.
Benedik naznanja, da je dobil od hrvaškega lista "Novi Hrvst" sledečo izjsvo:
"Jedini hrvatski list, koji na temelju čikaške izjave radi medju Hrvatima za republikansko 1-dejo. Za sobom imade sokolsku župu Petsr Svs-čič koja ima šest sokolskih druŠtava. Hkupština neka nadje način kako da ae aloži sa Hrvatima u pogled republike.
Jedan slabi postotak američkih Hrvata je na londonski odbor, jak procenat je auitrijaka, — a * dosta jak procenat je slobodan i taj bi priatao uz ideju republike,"
(Objavila sta chicaiko izjavo, kolikor nam Je znano, še dva druga hhraška lists. Op. ur.)
To poročilo se vzame na znanje z velikim veseljem in odobravanjem, ker ae iz tegs razvidi, da se je začela že med Hrvati vzbujati zavest za to gibsnje.
ZASTOPSTVO.	^
Godina predlaga, da ima vsak zastopnik vsa-ke organizacije in vsakega lista pri glasovanju en glas in odločuje nadpolovična večina. V slučaju enakosti glaaov, odločuje predsednik eeje. Ta predlog se sprejme soglasno.
Avtonomija organizacij.
Kristan pravi, da v tej organizaciji, katera zastopa vse organizacije, ki «o za jugoslovansko federativno republiko, ne vlada in ne sme vlada-ti nobeno strankarstvo ki bi moglo eno ali drugo organizacijo ovirati. Vsi stremimo za en in isti cilj brez razlike mišljenja ali verskega prepričanja. Vsakdo lahko zastopa svoje mišljenje in versko prepričanje. Vladati mora v tem ozlru popolna svoboda. Pri tem skupnem delu nas to ne sme in tudi ne more ovirati.
Raznoterosti.
Nato se Krže opravičuje glede nekaterih notic v zadnji številki "Časa." Te notice glede Jugoslovanskega odbora so prišle v list bre« njegove vednosti. Pisal je rar. Pircu za pojasnila. Ts mu je odgovoril, da je za vse to odgovoren prejšnji sotrudnik "Časa" Lunka, ki je še za slovo dsl I one notice v list. Krže pojasnje to radi tega, da ga javnost ne bo sodila po krivem. Mr. Možina to še pojasni in sicer so bile one notice prirejene aa "SI. Svet," in da jih je moral dotični, lei Je uredil list ( as, vložiti po pomoti.
Nato se vname debata glede zapisnika in pravil. Razpravlja se o tej stvari vsestransko.
Med to debato se opraviči mr. Stehlaj, ki zastopa slovensko sekcijo M. W. of Amerlea, da mora oditi radi važnih vzrokov in izjavi, da ae js njegovo društvo izreklo za sodelovanje pri tej začeti akciji za jugoslovansko federativno republiko in da bo pri fej stvari delalo po svoji najboljši moči, dokler bo centralni odbor deloval v tem smislu. Toda, če bi krenil na drugo pot, da bi n. pr. začel delovati v smislu krfske deklaracije, bo takoj prenehalo sodelovati
Poročilo mr. Steblaja se vzame i velikim nev-dušenjem na znanje. '	, -	1
Po debati glede zapisnika ln pravil se osvo-je predlog Zsvertniks, ds zapisnik spiše in uredi zapisnikar in ga predloži v ratificiranje izvrševal-nemu odboru.
Glede pravil se oglasijo k debati Krže, Zavertnik, Veranič in Kristan. Po tej debati se sprejme predlog Konde, da isdela pravila ekaeku-tiva, jih spiše, uredi in predloži centralnemu od bonu potom pošte.
•Nato omenja Kristan potrebe glede na delo v javnosti. Pozvati je treba vsa slovensks društva in vse člsnstvo, ds deluje po svoji najboljši mo-(Konec na 8. strani.)

FT"*'^ JFPÇ T'* •
r- r,
PROLETAREC
9 LIST a IMTKBKSI DKLAVSKSCA
LJUDI TVA.	»
IA V14JU TOUX. Il toáajatath —
Mute «M*» éitta v Bum». Il
—-
Manènina: Za Amoiko $2.00 an etlo IMO. $100 M Ml WU. U Evropo Cl» m em\o Uto, $l.tt m pol Ut».
Pglmtt po dogovoru. Pri spremembi ¡ivališfa je poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
• poéiljjuija jO pOilljHt)
Ise pritoibo z lodo
M* im drugih norodnoati, ,, prsdaadnika družbo
Vr. Udovich, 1844 8. Racine Ave
111.
PROLETARIAN
iN» «tli* firtaii i Priliki«......I
ML t--- ÜUbaÍ*
■nwwi
tabacrlption ratoa: United Suui and Canada. $2 00 a Jrsar, $U)0 for half Mar. $onlgn ooontrtoa $110 a year, |l. If for half y oar. -:- •> -:- -:-
Advertising rates am agreement.
m A S LOT (ADD*MS):
v -PROLET AREC'
«yw. >i. araakT. oucago, ILLINOIS
Organizacija premogovniških baronov v Coloradi je »prejela sledečo "fino** resolucijo: / **Na zadnjem sestanku premogovniških operatorjev države Oo-lorade, obdržavane v Denverju, Colo., dne 20. julija 1917, je bila •prejeta sledeča resolucija:
Sklenjeno, da stopi takoj v veljavo, da priporočamo, da naj bo maksimalna cena za 4 4 mine-run" pri rudniku $3.00, za premog v kosih in izbrane mere pa $4.25 za tono 2,000 funtov, če se ga naroči leiezniški vos;
r nadalje, odbor ima pravico vprašati ca javno zaslišanje pred 1. septembrom 1917, da razloži razloge, ki opravičujejo ]>oviša -nje cen.
- Ena kopija te resolucije naj se odpošlje oblastim v Washington.
Odbor je sprejel številne komunikacije od operatorjev v državi, ki zahtevajo, da ppdvzame akcijo za maksimalne cene, ki atopijo v veljavo s prvim septembrom 1917.
Omenjene komunikacije pravijo, da naj «bo maksimalna cena za "mine-run" $3.50, za premog v kosih in izbrane mere pa $5.00 pri rudniku, Se se ga naloži želecni -«ki voz."
Po tej resoluciji bi stal lignit (premog najslabše vrste) $5.75 tona. Lani je bil ta premog po $4.76. Premo*, ki je stal $8, bo stal v Denverju $0.
Kaj stori stric Sam T
M- "" ' i	I
Rudarji v železarskih okrajih v Minnesoti so objavili sledeče zahteve:
Osemurni delavnik; spuščanje rudarjev v rudnik in dviganje iz jijoga gre na kompanijski čas. £ mezde za delo pod zemljo in osemurni delavnik. $4.50 za delo na površju.
« $7 za sedemurno deol v novih rudnikih in mokrih krajih.
Odprava kontraktnega sistema.
Nobene razlike med unijskimi delavci.
Pravica, da obiskuje .unijski delegat delavce na kompanijskein prostoru.	^
Zažiganje nabojev opoldne in po končanem delu.
Odprava obligatne zdravniške preiskave.
Odprava listkov za delo in črnih listin.
Sanitarne naprave v hišah in kopališčih.
Otficielno priznanje unije, da se lahko v bodoče s pogajanjem rešijo spori,
Pogodba ni veljavna, dokler je ne sprejme centralna organizacija "Industrijalne unije kovinskih rudniških delavcev štev. 490.
Doživljaji Breškdvskaje.
f Herbert C. Iloover je izdal odredbo, da prenefha kuhanje žganja in špirita za opojne pijače v soboto, dne 8.- septembra ob 11. zvečer.
• V živilski predlogi je določeno, rta preneha kuhanje žganja trideset dni po tem, ko je živilska predloga postala zakon.
Cas poteče o polnoči dne 9. septembra. Dan pade na nedeljo, zve-zn} zakon pa prepoveduje kuhanje fcganjs od sobote 11. p. m. do prihodnjega pondeljka do 1. p. m. Vsled tega je živilski upravitelj izdal' odredbo, da preneha kuha-tije *ganja ob 11. p. m. v soboto pred dnevom, ko po zakonu preneha kuhanje žganja samo od
Katarrna Breškovakaja, znati a kot 44 atara
•mati ruske revolucije," ki se je po padcu carizma vrnila v Petrograd, pripoveduje o svojih spominih na Sibirijo
"Ker sem okušala pobegniti iz Sibirije, »o me obsodili na Miri lata prisilnega dela v Kari in na štirideset udarcev.
V mojo celico je prijel neki «travnik, da vidi, če seim dosti močna, da preatanem to muk». Takoj sem videla, da se boje pretepati 44politifno" zlo-Činko i)rez precedenftiega «lučaja in vsled tega so izjavili, da sem — preslaba.
vi a« pa sem vst rajala na tem, da sem dosti močna in da nima sodišče nikakršne pravice zaznamovati tako kazen, dokler se v resnici ne it-vrši. Kazeti pa ae ni nikdar i« vršil a.
Par tednov pozneje je pobegnilo osem političnih jetnikov In ii so pustili v avojtti celicah našemljene postave. Ker pa so se straže le površno ozirale v te celice, se je razkril beg šele čez tedna Kozaki na konljih so odšli na lov in pričel se je pogon za begivnci. "Nekateri teh so si izkrčili pot skozi puščave, preko gora in močvirij do Vla-divositoka. Tam so zazrli dolgo zaželjene ameriške latdoe, a na <i>omiolih no vse zopet vjeli in privedli naizaj v Karo.
Za to so nas kaznovali vse akupaj. IN<<kega jutra so stopili kazaAki stražniki v naše celice, nas prijeli, nam potrgali s teles obleke ter na« oblekli v jetniške uniforme, polne mrčesa. Tega prizor» sploh ni uiogoče opisati.
Eden izmed nas je skušal izvršiti samomor. Nato so nas odvedli v staro jetn&nico, kjer so nas vrgli v "črne lukhje". Vsak izmed nas je imel prostora — šert čevljev po dolžini in pet po širini. V zimskih nočeh so puščali vrata odprta, da je prihajal noter gorki «rak, a poleti so zapirali vrata vsake posameane luknje.
Tri mesece n»mo rabili svojtti ležišč in s pomočjo «več in mfinzle vode se nam je končno posrečilo uničiti mtves. Obhodili so nas na dijeto, ki je predpisana za te vrsto ječe, namreč na suh črti kruh in vodo. '
Tri leta nism» nikdar dihali zunanjega svežega zraka. Stalno pa smo se Jborili proti grozotam, s katerimi so nas obldajali. Po neki nasilnosti smo legle kot vrsta mrtvih Žensk na tla in čez de-vofc dni smo končno izsilile neke vrste koncesij.
Ta stradalna stavka se je večkrat rabila. Da bi jo domili, #o nas večkrat povezali na rokah ki nogah in kazaki so nas skušali šiloma pitati.
Kara je postala še hujša, (ko sem jo zapustila. Da le malo (Omenim, povem povest svoje drage prijateljice Marije, ki je bila zelo temeljko izobražena ženska. .
'Kmalu pO mojem odtiodu je videla Marija, kako je gospa Bigida udarila nekega uradnika, ki je ponovno inmiltirai ženske. Dva dni pozneje je videla Higido umirati, krvavečo in stokajočo vsJed «knitih udanrer. . (
Tisto noč je videla 4ri ženske, ki so izvršile samomor v proteat proti vsemu svetu. Vedela pa je, da je dvajset moških poskusilo samomor naslednjo noč ¡naklonila je podvojiti protest z umorom trsnsbajkalskega gubernatorja, ki je bil ukazal bičanje gosgie Sigide.
V tem času je bila Marija nosna. Ko je prest aia svojo kazesr, je zapustila svojega soproga ter šla prš na stotine milj daleč do doma guber-naiorjevega, katerega je ustrelila. Cele tri mesece je preživela v mrzli, lunazapi "tajni celici", ki ni bila <losti dolga, da bi se vlegla po dolgem ali da bi stala pokonci. Spala tpa je na golih tleh in uničil jo |e mrčes.
Konično je bila obsojena na smrt na vešalih. Tedaj pa *e je še obotavljala, če hoče rešiti Življenje svojega nerojenega deteta. Vedela je, da hi se iapremrmila kaizen v zapor. Če razkrije svoje stanje. Vsled tega je sfklenila molčati ter žrtvovati svojega otroka. Ko bi (bila eksekucija končana ter bi se radkrilo njeno »tanje, bi to napravilo na Rusijo gotovo največji vtiak.
Njeno stanje pa je postalo očitno in zato so jo prepeljali v ječo Irkutsk. Bilo je sredi zime in šrtirideset stopinj pod ničlo. Ona pa je — hodila. Niso ji dali nobenega površnika in nikakršnih čevljev, dokler ji ni eden navadnih zločincev v družbi dal svojih.
Njen otrok je bil rojen mrtev v jevi in krtnalu nato je umrla tudi Marija sama."	,
Take strahote so tbile v SBbiriji na dnevnem redu. Revolucija jih je odstranila.
> Vendar se pa ie najdejo ljudje, tki pravijo, da je vseeno — eariznnr ali pa republika. In avto-kracija jim je celo ljuibša od republike!
Bissi:
Dokler je čas!
Konskripcija v Lincolnovi dobi.
V pismu, s katerim je Upton Sinclair naznanil svoj izstop iz stranke, je namignil na nekdanje upore proti prisilni vojaški službi in na nastopanje predsednika Lincolna.
Marsikomu je bila ta opazka nekaj popolnoma novega. Vendar je pa remično, da je bila v času civilne vejne vzakonjena vojaška konskripcija in da je to iuvftla nemira.
Dne. 3. marca 1863, je predsednik Lincoln podpisal postavo, ki je zahtevala prisilno vojaško službo. Bilo je prvič v zgodovini Združenih «!r-žav, da je bila vpeljana prisilna vojaška služba. V New Yorku so se pričeli nabori 11. julija in tri dni so bili po mestu nemiri, v katerih je bilo ubitih mnogo oueb, več sto pa ranjenih, .in na lastnini je bilo napravljene škode za miljou dolarjev.
Leta 1862 se je bilo pokazalo, da se ne prigla-suje dovolj mladeničev k vojakom, zato je bila prihodnje leto vpeljana vojaika služba. Predsednik Lincoln je izdal poziv na prostovoljce, ker pa se jih ni dovolj priglasilo, je Lincoln podpisal od kongresa sprejeto postavo o prisilili vojaški službi. Vpoklicani so bili vsi moški od 20. do 45. leta.
Registracija je bila nepopolna in v večjih mestih ni bilo mogoče registrirati vsakega. Izdelali so za posamezne okraje listine po abecednem redu. Pozneje so jih razvrstili po imenih, staroati in stanovanju. Bilo je dela za več dni in noči in listine še niso bile popolne. Kjer so mislili, da je bilo kakšno ime dvakrat zapisano, so poslali uradnika tja, da je stvar preiskal. • % ; • •
Governer države New York se je pri vladi pritožil, da se od New Yorka in Brooklyn a zahteva preveč vojakov, češ, da sta ti dve mesti že dali dovolj prostovoljcev. Vojni department je to uva-ževal in je skrčil število vojakov za New York na 13.000 mož.
Po navadi tistega časa so posamezna imena napisali na listke, katere so zvili ter položili v bo-
ben, ki se ja»vrtil: Pri odp^ju je uradnik z zavezanimi očmi jemal iz bobna posamezne listke toliko časa, da je bilo izžrebano zadostno število vojakov. Od t«4i bobnov je ohranjen le še eden, ter se nahaja v muzeju v New Yorku. / V NeW Yorku' so v noči pred žrebanjem vdrli upornik) v «rad ter so odnesli pisalni papir in droge priMftt» V vrednosti 100 dolarjev. Ko so bili nemiri končani, so papir zopet vrnili. Nobeden onih, ki so biti v New Yorku izžrebani, ni stopil v armado, kajti vsak je dobil namestnika. Koor ni hotel obleči vojaške suknje, se je labko odkupil za eetio 300 dolarjev, in ta svota se je porabila za njegovega namestnika.
Sočasno! nastali nemiri večinoma zaradi odkupa. Razjarjena množica je 13. julija oropala in zažgala naborni urad ter zažgala .tudi sirotišnico za črne'otroke na 5. Ave. med 43. In 44. cesto. 50 otrok se je rešilo, nekateri nastavljenci pa so dobili opekline.
... 7. « •
Demonstranti so napadli urad lista "Tribune" ter so ga oropala, Oplenili so mnogo hiš ln post redili več črncev. Na nekaterih krajih so jih tudi Jvivezali k stebrom uličnih svetilk. V mesto je prihitel guverner Seymour, pa nt mogel pomiriti ljudstva. Zvezna vlada je poslala H Penn-sylvanije vojake, ki so pomirili demonstrante še-Je po dvodnevnih bojih po cestah. Koliko oseb je bilo ubitih ali ranjenih, se nikdar ni moglo toČ> no izvedeti. Nekateri pravijo, da jih Je bilo do ti soč. Z žrebanjem so pričeli šele v avgustu.
Danes se pač lahko pravi, da bi bila civilna vojna-minogo hitreje končana, če bi bil Lincoln dobival toliko prostovoljcev, kolikor Jih Je bilo treba, ali pa če bi se bila takoj od začetka vpeljala obvecna vojaška služba. In s skrajšanjem vojne bi se bilo tudi število žrtev zelo znižalo. Bil je eden izmed muognh slučajev, v katerih ni najbolje, kar se zdi najboljše.
Organizirajte aet Organizirajte se politično. Ustanavljajte socialistične klube, ustvarjajte močno socialistično stranko 1
Pripravite se za «boje, ki pridejo neizigibno. Pripravite se, dokler je Čaa.	*
Prišle bodo zopet volitve. Volitev je državljanova pravica, ali tudi njegova dolžnoat. Hicer ni v nobeni ameriški postavi ^ rečeno, da mora volile« voliti in nobena kazen ni predpisana, Če oatane doma. Ali kazen vendar ne izoata-ne. Ako ne glasujejo zavedni vo-lilci, store to tisti, ki se dajo goniti na volišče kakor Sreda ovac in oddajajo svoje glauove iz strahu pred basom ali pa za par kozarcev piva Tako se sestavljajo večine neumnih, izvoljeni so pa potem prebrisani kandidatje, ki znajo tudi v parlamentarnih za-stopih poiskati svoj proflt.
Ogromno število delavcev v Ameriki še nikakor ne sna eeniti volitev in ne pozna njihovega pomena. Ce bi priznavali glasovnici tisto važnost, ki ji gre, bi morale biti v Zed in jenih državah povsem drugačne razmere; položaj delavcev bi moral biti gosposki, in taka mizerija, kakršna se ilrl n. pr. v dobi brezposelnosti, na katero marsikdo prehitro pozabi,, bi bila nemogoča. Zakaj v k on res u In v zakonodajah bi tedaj sedeli ljudje, ki bi vedeli, da so odgovorni zavednim delavcem, pa bi na svojih mastih delal* v prid delovnega ljudstva.
Vsak otrok ve, da se nikjer na svetu ne govori toliko o svobodi, kolikor v Ameriki. Če bi bila le polovica tiste slšve resnična, bi moral biti tukaj že majhen paradiž. Ako pravimo, da je dežela za delavca veliko bolj podobna pek 1u, se ne bojimo, da bo veliko ugovora, izvzemši kajpada kapitaliste, ki imajo nebeške čase in jim ni treba, da bi si želeli izpremembe.
Svoboda se namreč ne da uveljaviti z nobeno zastavo in uresničili z nobeno himno. Tudi svoboda je v prvi vrsti odvisna od materialnih razmer. Kapitalist je svoboden, ker mu njegov denar dovoljuje, da se giblje po svoji volji. Kdor imz miljon v banki, je prost skrbi za vsakdanji kruh, za toplo peč in za obleko; to je že velik kos svobode. Zvečer si lahko prosto izbira opero, dramo, komedijo aH koncert: nihče mu ne more omejevati te svobode. Njegovi ^inovi gredo lahko študirat pravo ali tehniko, ali pa uganjat šport in zapravljat čas; njegove hčeri si lahko izvolijo bankrotirane evropske vojvode ali pa pri-kupljive šoferje; očetov! bankovci jim jamčijo svobodo.
Kje pa naj jo iiče delavec! Dvoje rok ima: to jo njegovo pre-moženje. Moč, ki tiči v njih, mora nositi na trg, in njegova svoboda ni niti tako velika, da bi mogel delati, če ima voljo za delo. Kajti pravico do dela deli kapltaliat, ki mu lahko zapre vsaka tovarniška vrata pred nosom. Delo v kapitalistični dražbi ni zabavno; ali pro. letarec bi rad robo tal lest dni na teden pod zemljo. Toda kapitalist je izračunal, da mu to sedaj ne nese, pa uksže, da se gara le po trikrat na teden. In njegov ukaa je absoluten.
Pa pridejo časi, ko kriči kapital po profitu. Trg zahteva blaga ln daje bogate procente. Žrela tovarn morejo komaj izbruhati te-liko vrednosti, kolikor se jih lah-ko izpreminja v denar. Delavci so izmučeni. Udje hrepene po počit* ku. AH kapitalist kliče: Cez uro I Vsaka minuta novi dividende . . . In svobodni delavec mora skrčiti hrbet, zakaj če je truden, nI za rabo ne sedaj, ne prihodnjič. Kot kruha pa je važnejši od "svobode."
Kje naj vzame delavec svobodo, da izbere za svoje otroke tbti poklic, za katerega so najbolj primerne njih lastnosti in kjer bi dosegli največ zadovoljnosti! Knjige so drage, v rudniški "kampi" ni viaokih šol in vseučilišč, v velikem mestu je pa treba plačevati stanovanje, brano, obleko. Vsakdo ima svobodo študij ; alt za ro-veža je ta svoboda toTtko vredna, kolikor za mačka orlove peroti.
V	kapitalistični družbi je svoboda besede brez vsebine, dobri edino za to, da se z njtenlm lepim zvokom opajajo kratkovidni ljudje.—
• Podlaga svobode in auženstva so materialne razmere. Nič pa ne morebiti bolj naivno, kakor če kdo pričakuje, da bo volk ovce branil in ščuka, tako tudi kapitalist ne more živeti preti svoji naravi Dokler dela zakone, jih bo delal zase ; dokler vlada, bo utrjeval svoje gospodstvo. Delavee pa bo imel veljavo le tedaj, kadar rf Jo pribori.
Volitve so boj. Na tem bojttfct ima delavstvo velikansko moč, zakaj tukaj odloča njegovo število, katerega ne more ugonobiti ns puška, ne sablja. Volilčeve zavednosti ni mogoče izstradati; proti njegovi volji ni priziva. Kadar bo delavstvo delavsko volilo, bodo zakoni delavski in vsa uprava mor« postati delavska. Zakaj na njegovi strani je veČina.
V	nobenem boju ni zmaga za dela+ce tako lahko, kakor v velil-nem. Če ne zmagajo, morajo sami sebi očitati posledice.
Iz Amsterdama poročajo, da sta nemška in avstrijska vlada sklenili oprostiti upornega poljskega generala sodruga Pilsudskega, bivšega Voditelja poljskih legij, pod pogojem, da gre v co in ostane tamkaj do konca vojne. -
Iz odlomkov vesti, ki so prišle iz Madrida je posneti, da so pričeli železničarii na Španskem z generalno stavko. Vlada je mobilizirala vojaške Čete in jih poslala v mnoga železniška središčs.
Po poročilu iz Curiha v Švici je avstrijska vlada izdelala načrt, za novo ustavo. Ministrski predsednik je sklical voditelje vseh strank, 25 po številu, da se posvetujejo o zadevi. Kakor pa stvari sedaj stoje v državi, je najbrze tak korak bil st^flen prepozno.
z Rimom, in avstrijski cesar Karl je poslal škofa Hzeptickega iz Lvova v Rim s posebno misijo.
Tz Washingtona poročajo: Predsednik Wilson Še vedno molči o papeževi noti m ravno tako vsi člani vlade. Evidentno je, da se predsednik ne bi tako hitro vrgel v mirovno razpoloženje in njegov odgovor bo vsekakor odvisen od stalüca, ki ga zastopa Amerika v vojni, Čeprav se bo oziral na oficijelna mnenja zaveznikov, Iz Bele hiše in državnega oddelka so prišle sugestije, da se Amerika ne spušča v nobene rabirovne Špekulacije glede na papeževo noto.
Tz Amsterdama poročajo: Tukajšnji nev-tralni opazovalci so vedno bolj utrjeni v mnenju, da se je papeževo mirovno gibanje porodilo na Dunaju t dovoljenjem iz Berlina Informacije iz zanesljivih virov dokaiujejo, da so več tednov, preden se je oglasil papež, neprestano romale depeše — brzojavke in zaupna pisma — z Dunaja,, iz Berlina in Monakova v Vatikan in obratno. Po-alavar jezuitov Ledohovski v Monakovem, kateri je zdaj v Lucemi (Švica), je bil v neprestani zvezi
Iz Amsterdama poročajo: V Kruppovih tovarnah v Mafldeburgu je zaštrajkalo na stotine delavcev. Eden voditeljev je bil aretiran in ob-dolžen veleicdaje, ker je delil letake s pozivom na stavko. Delavci zahtevajo deset funtov krompirja na teden in vlada je voljna dati osem funtov.
• „F	l
Iz Pariza poročajo : Francoska trgovska mornarica beleži izgubo štirih ladij v prejšnjem tednu.
Iz Rima poročajo: Sovražne submarinke so prejšnji teden potopile šest italijanskih parnikov in pet jadernir. .V tem času je priplulo v laška pristanišča 550 m odplulo 509 ladij.
Člani zvezne obrtne komisije v Wasbingtonu pravijo, da predsednik še v tem tednu avtorizira zvezno obrtno komisijo, da prične z akcijo v industriji.
Predsednik je v soboto dopol dne konferiral z živilskim upraviteljem Hooverjem o določbah glede premoga v živilski predlogi. Takoj od Hooverja je šel v ura^ dne prostore obrtne komisije, kjer je vladal še velik nered radi preselitve.
Obiskal je tudi še uradne pro store Robert S. liovetta, ki ima pod svojo oblastjo transportacijo.
Komisija je predložila predsed niku poročilo o produkcijskih troškrh za premog. Dasiravno niso znani detajli v poročilu, se je izvedelo, da je komisija pronašla, da so proizvajalni troški za premog v Indiani in Ilinoisu zelo nizki.
Komisija je pronaSla, da ao po vprečni produkcijski troški za tono premoga, kot iffrihaja iz rudnika! mine-run), le $1.30. Operatorji prodajajo tono premoga po $2.75 do $3.00. Profit znaša nad sto odstotkov.
«Produkcijski troški bodo služili za podlago določanja cen. To se zgodi z vsakim rudnikom v Združenih državah. V poročilu je navedenih le nekaj rudnikov iz srednjega zapada.
Predsednik ni povedal komisarjem, kaj priporoči po zakonu proti premogovniškim baronom, toda v splošnem pričakujejo, da avtorizira komisijo, da nadzoruje produkcijo in razdelitev premoga, da jo pooblasti zaseči rudnike, če se operatorji upirajo.
Ameriške železnice imajo prepeljati od 1. do 6. septembra 229,-000 rek ruto v za narodno armado.
.Prepeljati jih imajo iz 3,800 mest v šestnajst taborišč.
Za ameriške železnice je to nekaj novega, ker niso sedaj Se nikdar prevažale tako velikih vojaških transportov in v tako kratkem Času.
Skoraj petdeset izvedencev je na delu, da izdelajo vozni red, da .pojde vse gladko od rok.
Ravnatelji železniških družb iz-javljajo, da transportacija rakrur tov ne bo ovirala tovornega in potniškega prometa.
Za prevoz tretjine narodne ar-made bodo železnice potrebovale eno osminko železniške opreme 176 železnic. Potrebovale bodo 18,887 voz in 1,098 lokomotiv.
Voditelji strokovno organizira^ nega delavstva in bivfti člani so -cialhrtične stranke sklicujejo 44konferenco za delavsko demokracijo" za dne 5. septembra v Miinneapolis.,
Ohester AVliright, tajnik provi-actričnega odbora, naznanja, da je bila konferenca sklicana, da uniči .učinke takozvane "konference ljudskega sveta", ki prične dne 1. septembra.
Po Wrightovi izjavi ima konferenca v Minneapolisu namen« da združi vse sile, ki so za demokracijo, da pobijejo moči, ki so iz nevednosti ali drugih vzrokov proti demokraciji in ovirajo vsled tega vladno delo.
Iz i4neke pacifične lukeM jav-ljajo: Pet ladij, tri ameriške, ena britska in- ena japonska, ni došlo v luko, ki bi imele že zdavnaj pripluli vanjo. V mornarskih krogih govore, dk so bile najbrž uničene z bombami, ki so t)^6 nanje s blagom.

Stocktiolmska konferenca
Zavezniške vlade so etorile tekom vojne mnogo neumnosti. O tem ne more biti sbsolutno nobenega dvoma, kajti svoje vojaške "blundef" je ™aj AngUja precej odkritoarčno priauala in Ze-■ di njeni m državam jih je še natančno razložila, aa-to da bi se Amerika varovala enakih napak.
foda vojaške «mote, zelo drage «mote, ki ni» So veljate It mnogo denarja, ampak tudi mnogo življenja, niso Mle edine, ki so jih zagrešili za . verniki. Bilo je tudi mnogo političnih napak, in : med največje spada njih taktika napram nameravani socialistični konferenci v Stockholuiu. Angleška, francoska, italijanska in ameriška vlada nastopajo proti tej konferenci in jo akolajo preprečiti s tem, da odrekajo socialističnim delegatom U svojih dežel potne liste za Htoekhohn.
Tukaj ni prostor, da bi obširno razpravljali o pravnem vprašanju te zadeve. Gotovo ima vsaka
•	v)sds formalna pravico, da zadržuje svojim državljanom potne liste, kakor ima pravico, da jioi jih isdaja. Toda take formalnosti ne povedo nič
, druzega, kakor da imajo vse sedanje v)ade, naj so monarhične sli republičsnske, avtokratične ali demokratične, oblast, s katero v veliki meri lahko omejujejo svobodo svojih državljanov hi da rabijo to oblast lshko po svoji volji. S tem tudi lahko ovirsjo pravice svojih državljanov, Sporni-njsmo sc, ksko je smcriška vlada izjavljala, da mora vsak amerihi .državljan imeti pravico, da potuje *a svoje legalne opravke lahko po vsem svetu. To je bilo takrat, ko so nekateri priporočali, naj se Amerika vda Nemčiji in prepove Ameri-
•	čanom potovanje na takih ladjah, ki jih nemške submarinkc torpedirsjo, ksdar morejo, Če je pravica ameriškega državljana, da potuje po vsem rtvetu, kamor hoče, tedaj mora imeti tutV pravico, da potuje v Stockholm.
Na ta način stoji torej pravica proti pravici. Državljan ima pravico^da potuje po svetu; vlada ima pravico, da mu odreče potni list. Advokati imajo po lepo priliko, da se prepirajo o pravicah, da jih razlagajo in da cepijo dlake.
. Toda zavezniške vlade ne odrekajo socialistom potnih listov is juridičnih, temveč iz političnih razlogov. Najjasneje se je to pokazalo v Angliji, kjer je nastala zaradi stockholmske konference kriza v kabinetu in je Ilcnderson izstopil b ministrstva, zato ker je priporočal, naj pošlje delavska stranka delegate na konferenco.
Zdi se «ploh, da je Anglija tista, kateri slede ostale zavezniške vlade v tej zadevi...
A če je stvar posledica političnih razlogov, tedaj nastane vprašanje, ali je nastopanje zavezniških vlad pametno sli ne. Pričakovati ne moremo, da se bodo vlade, ki niso socislistične, postavile na naše stališče in presojale stockholmsko konferenco z našimi argumenti. Lahko pe vpraša-pio, če je i njihovegs stališča psmetno, da se n-pirajo mednarodnemu socialističnemu zborovanju; seveda moramo pri tem vzeti aa njihovo stališč« to, kar so same tako označevale.
Vse zavezniške vlade trdijo, da «e bojujejo za demokracijo. »Seveds nas ne more nihče prisiliti, da hi to na slepo verjeli. Dejali smo večkrat, ds js na strsni zaveznikov več demokracije, kakor na »trani eentrslnih sil. Toda s tem nikakor ne rečemo, da je vse demokratično, kar jf zavezniško.
t ' • Ampak če se toliko govori o demokraciji, če se celo za vojni eil označuje demokracija ,tedaj bi »e le moralo paziti na to, da se ne delsjo favno s te strani smrtni grehi zoper demokracijo samo.
Odrekanje potnih listov za stockholmsko kon-ferer.co je vsekakor nedemokratične, t nobenimi izgovori m z nobenimi sofizhi se to ne more •praviti s sveta, kitali smo razne argumente, ki so jph vlade navajale, da hi podkrepile svoje obotavljanje oziroma svojo prepoved, toda ne eden al dovolj močan, da bi mogel izhisati nedemokratični značaj vladnih ovir.
Navidezno najmočnejši rszlog zoper udelež-
bo ns stookholmski konferenci je t s, ds ne amejo posamezne «tränke odločati o celih narodih, ki so sestavljeni is različnih strank. Manjšina naroda nima pravice, da bi ravnala usodo vsega naroda.
B tem načelom se tudi mi popolnoma atrinja-mo. Ampak ravno s tem načelom se ne more prav nič dokazati zoper stockholmsko konferenco in ftoper udeležbo socialistov iz zavezniških dežel.
Vlade so celo nekoliko neprevidne, če izrekajo to načelo. Kajti dejstvo, ki «o ga oči-vidno prearle, je, da tudi v njihovih deželah ne vladajo večine narodov, temveč manjšine. !n tiste manjšine, ki vladajo, si vendar dovoljujejo o njihovih usodi lu	%
Zoper stockholmsko konferenco se pa ts pretveza ne more opravičeno porabiti. Z njo se ne more utajiti, da je odrekanje potnih liwtov nedemokratično.
. To je vredno nekoliko natančneje ogledati.
Nihče ne ve, kaj bo stookhoimska konferenca ukrenila, sklenila ali storila Ugiba se o tem lahko, vedeti pa ne more tega nihče, ker bo konferenca avtonomna in neodvisna. Njeni sklepi bodo taki, kakor bo sestavljena in kakršne bodo njene razprave.
Tods noj sklene karkoli, naj bodo njeni Me-pi zmerni sli rsdikslni, na noben način ne morejo biti v svojih posledicah nedemokratični.
Zdi se, da so gospodje Balfour, Lloyd George In tisti, ki jim slede, pozabili na nekaj selo važnega: Konferenca v Stockholmu ne mpre nič druzega kakor sklepati. Angleška delavska stranka je bila pravzaprav še bolj previdna; izrekla je, da nsj bi bila stockholmsks konferenca le po-svetovalha, ip da nsj bi za sedaj ne sklepale nič obveznega. Kazlogi za ta predloga so zelo razumljivi Vojna je ločila države z nepremostljivimi propadi in vsled tega so bile seveda tudi socialistične stranke posameznih držav ločene. Delali so se različni poizkusi, da bi se našli stiki, ampak ostali so poizkusi, ki niso mogli sneti popolnega uspeha. Vojne razmere in vlade so napravile prevelike zapreke. Tudi obe ziramerwsldski konferenci nista bili nič druzega kakor poizkus, Čisto napačno je postavljati Zimmerwald na mesto In-temteionsle. Zakaj v Zimmenraldn ni bila nikdar srutopana Internacionala; nikdar niso bili tam zastopniki vseh socialističnih strank, smpak flhrsli so se le delegati nekaterih posaraezmh or-panizacijj, ki jih je večalimgnj slučaj znese! sku-ptfjrTs odlomek socialističnih organizacij nima nji noben nsčin pravice, da bi nastopal kot ssgtop-ništvo vsega socializma in se svojevoljna postavljal na mc:üo Internationale. Zimmerwald torej tüdi nt obnovil mednarodnih stikov med socialističnimi strankami in jih ni mogel obnoviti, ker ni imel moči za to in ker niso bile prilike sa to.
Do današnjega dne eo faktično stiki msd socialističnimi strankaipi posameznih ¿«žel -paski« njeni. Niti med socialist': zavezniških držav ni tes-tiih stikov; prav to velja tudi za nevtralne drŽave. Večina angleških, belgijskih in francoskih so-eialistov na primer ne odobrava stališča ameriške večine; tudi Hu.vumans, ki vodi sedaj posle mednarodnega tajnika, misli, da je večina ameriške Stranke v zmoti. Če je takih nesporazumov in nasprotij vse polno med socislist: zavezniških de |#l,.;.fedej je zelo razumljivo, da jih je Sè več med temi na eni in med centralnimi socialisti na drugI strani.
' Zaradi tega je popolnoma naravno, da mora prve* internacionalna konferenca, ki je sploh mogoča, predvsem razjasniti situacijo v ' Interna«-onali sami. Potem šele je mogoče storiti, korake, da se doseže sporazum med njenimi deli. In dokler ni to izvršeno, bi niti misliti na obvezne iiklepe.
Če bi se stoekholmski konferenci posrečilo, da bi odpravila tiste nesporazume, ki jih Je vejna zanesla med posamezne socialistične stranke in njih večine in manjšine, bi po našem prepričanju ie h tem opravila neprecenljivo delo. S tem bi bila
ustvarjena podlaga za sporazumen nastop ¡sklepanje o takeiu nsstopu bi pa moglo slediti šele pozneje, ker ne razume samo ob sebi, da bi morali delegati posameanih strank po doseženem sporazumu nsjprvo poročati doma in skrbeti za to, da postane sporazum kri in meso.
Tods recimo, ds bi šls stockholmsks konferenca vendsr dslje. Recimo, da bi šls do nsjradi-' kalnejše skrajnosti in sklenila ns primer general-tio stavko v vseh v vojno zapletenih deželah.
Tak sklep seveda ne bi pomenil nič druzega, kakor splošno revolucijo. Kajti resnična generalna idavka ne more trajati osem dni, ne da bi propadla s strašnim polomom, sH ps se prelevila v generalno revolucijo, in sicer zlasti v sedanjem času v oboroženo revolucijo. Govoriti o generalnem št raj k u, pa pritem ne računati s krvavo revolucijo ali jo celo izključevati, je perfidna demagogija in kriminalno zapeljevanje delavstva v pogubo, če ni proletariat pripravljen, da vzame revolucijo nase, naj se mu o generalnem štrajku nič ne govori.
Za socialista je stvar popolnoma jasna. Generalni štrsjk ne pomeni nič druzega, kakor da «e ustavi vse delo. Generalni štrsjk v državi torej ustavlja vsako delo po vsej državi. Kdorkoli dela, pa naj bo karkoli, skeba.
Treba je imeti pred očmi, kakšne posledice nastanejo iz tega ta delavstvo. Vzemimo slučaj, da se generalni štrsjk posreči. Tedsj Je ustavljena vsaka produkcija in vsak promet. Ali je s tem zadet sam kapitalizem? Ne, uradjeno je tudi delavstvo, in prav lahko se zgodi, da je bolj udarjeno od kapitalistov;
Delavstvo producira za kapitalističen profit. Ampak pri tem producira vendar tudi zase. S svojimi plačami pokupi del tega, kar je produciralo. Drogi, večji del ostane kapitalistom kot dobiček. Toda tisti manjši del, ki ga kupuje, potrebuje neizogibno. Delo ali štrajk — delavstvo mora jesti. Kaj pa bo jedlo, če je generalni štrajk 1 Odkod bo dobilo jeruhn, če ga nihče ne peče in nihče ne prodajo f Odkod mleka, solate in krompirja, če nihče ne molze ali pa vsaj Če nihče ne vozi s farm v mesta T
. Če je na kakšni železnici štiriindvajset ur štrajk, občuti posledice takoj mesto, v katero dr-ži dotična proga. Takoj Zmanjkuje premoga, živil ali pa ledu. Pomanjkanje zadene tudi nUje delavske sloje, in sicer te še najprej, ker «imajo /alog kakor bogatini.
Posledice generalnega štrajka same bi delavstvo preme gsle in prisilile, da se vrne na delo ,če se hoče posluževati sanio štrajkarske metode. Ns drugi strani je revolucija edini izhod iz take situacije.
Ce bi klic na splošno stavko poslušal en del delavstva, drugi pa ne, bi bil uspeh stavke že zaradi tega s nsj večji nevarnosti Položaj za štraj-ksrje bi lahko postal krifteen v najkrajšem času. Oni ne bi smeli jesti kruha, ker bi bil skehiki kruh; kapitalisti in stavkokazi se ne bt ozirali ns to. Če ne bi hoteli kapitulirati, bi morali štrajkar-ji gledati, da izsilijo resnično generalno stavko; to bi "bila revolucija. Če bi se jim posrečila, bi mo-raii napeti vse sile, da dosežejo razmere, ob katerih se itavka lshko konča. Ker ne štrajkajo v ta-kem slučaju za plače ali za skrajšanje delovnegc. «'ass, ne 14 mogla nobena taka konce.ujo končaU stavke. Saj bi bila politična stavka; le Če bi de-lav« postali politični gospodarji, bi jo mogli us-pefluo končati. Le tedaj bi mogli postati tudi gospodarji produkcije in prometa. AH to pomeni revolucijo.
Če bi bila konferenca v Stockholmu sestavljena iz aamih Zimmerwaldistov, o čiemer pa ni govora, ne bi storila takega sklepa. Taki otroci se tam ne snidejo, ki bi sklepali splošno revolucijo, dokler se ne morejo prepričati, če je mogoča, če ss prilike zanjo zrele in če ni nasprotua moč ab-solutno prevelika. Takega sklepa ne bo na noben način storila internacionalna konferenca, če bi
spoznala, da je to signal za revolucijo v eni želi, v drugi pa ne. Popolnoma izključeno je, bi sklenila generalni štrajk, ki naj bi iibruhuil Francoskem in v Angliji, medtem ko bi Nemi porabila priliko tako, kakor jo je takrat, ko v ruski armadi nastala pacifistična zmeda.
Ampak recimo, da bi se v Stockholmu prezrli vsi ti jekleni argumenti. Recimo, da bi se tam sklenilo naj radikalnejše, kar se more skleniti: Generalna stavka, ki se mora nujno preleviti v revolucijo.
To ne mat biti po Balfourjevem mnenju, ker so socialisti le del naroda, pa ne smejo odločati s usodi vsega naroda. To bi bilo — nedemokratično.
Nič ni res!
Vseli smo ze zgled skrajni slučsj, ki bi bil mogoč. Toda vprašajmo; Kaj bi bilo to?
Resolucija! Sklep.
Ali je to že odločitev o usodi naroda? Ali je to postavljanje manjšine nad večino?
Kaj še! Sklep je. V najboljšem slučaju apel. Nikakor pa ni ukrep. Niti dejanje še ni. Zakaj dejanje samo presega moč konference.
Vzemimo, da bi Stockholm res to sklenil. Tedaj bi bilo dvoje mogoče. Da izbruhne »plošns stavka in z njo spojena revolucija, ali pa da ne izbruhne. To se pravi: Ali sluša veČina narodi s« pel konference, ali ga pa ne sluša.
Če se večina naroda ne strinja s socialisti io z njihovo konferenco in z njihovim sklepom, ta» daj ostane sklep le sklep, izvršitve in dejanja pa ne bo. Demokracije ne more Stockholm posiliti. Če se pa izvrši sklep, tedaj je že s tem dokass-no, da .ie vjema z njim večina; sklep je tedaj rav« no tako demokratičen, kakor njega izvršitev.
Vzeli smo nalašč okrajni slučaj, ki je mogoč v ideji, dasi smo prepričani, da je danes praktično nemogoč. Nemški socialisti n. pr. ne morejo danes na noben način sprejeti garancije za rev-* lueijo v Nemčiji. Ampak vzeli smo tak ekstremen primer, ker najbolje zavrača frazo, da nimajo socialisti pravice ravnati za ves narod.
Po tem uvaževanjn je popolnoma razumljiva zahteva angleških socialistov, da naj ims stockholmsks konferenca p< svetovalen značaj, ne ps definitivno sklepčnega.
Kljub temu se postavlja angleška vlads proti konferenci, in ostala zavezniške vlade razun rus. ke ji slede. Nemčija pa ima sedsj najlepšo prili-ko, da vzdigne prst in pravi: "Zavezniki trdijo, da se bojujejo za demokracijo; poglejte, kako jo praktično zatajujejo! Nam očitajo, da smo av-tokrati ,pa vendar demokratično dovoljujemo svojim socialistom, da gredo v Stockholm."
Zato je sklep zavezniških vlad neumen. S svojim postopanjem dovoljujejo iti omogočajo kaj-zerstu, da nastopa v demokratični vlogi, kar ns vsak način lahko napravi znaten moralen vtUk.
Ako bi angleška vlada le na to pomislilo —> ne glede na pravico angleških in ostalih zaver-niških socialistov in ne glede na visoke cilje socialistične konference — bi morala že v svojem interesu porabiti priliko, da spravi kajzerjevo vlado v zagato. Tistj hip, ko bi bilo dognano, da se udeleže stockholmske konference delegati ifc vseli zavezniških dežel, je gotovo, da bi Nemčija in Avstrija prepovedali udeležbo svojim delegatom.
Prepoved od zavezniške strani ni torej le pristranska, ampak je tudi skrajno kratkovidne in nerodna. Zavezniške vlade ne morejo * njo nikomur napraviti večje usluge, kakor kajzerjn.
Kajpada tiči za te prepovedjo še nekaj več; o čemer bomo še govorili. Ampak Balfour, ki je očitno duša tega reakcionarnega ukrepa, se selo moti. če misli, da bo do^c! svoj nravi cilj in preprečil internacionalne stike socializma. Vords bo tfoekholmska konferenca trpela vsled tega; motv da bo praktično onemogočena: tods stockholinsfca konferenca nI zadnja beseda in čimbotj skušajo vlade preprečiti socinlistični sporazum, tembolj bodo podžgale delo zanj. Sebi pa ne bodo s tem prav nič koristile.

.t
i
3
Že dolgo prihsjsjo iz Španije poročila, ki kažejo, da je notranji položaj te dežele zelo rasro-vsn, in Če bi nenadoma dobili vest, da je izbruhnila revolucija in padla monarhija, ne bi bilo to nič posebno presenetljivega. Vlada v Madridu sc je peč vedno trudila, da bi zmanjkala važnost vesti o nemirih in navadno jih je celo zanikavala. M*tetW pa vendar ni mogla svetu nafcuti peska oči. Iz Španije prihajajoči potniki so povedali vsaj dober kos resnice, padec liberalnega ministrstva Romanones, na čigar mesto je prišel konservativec Dato, je pokaral, da mora ta izpre-mftnba imeti mnogo globokejiNf vzroke. Ko so bile nato celo ustavne garancije po vsej deželi suspendirane, je bilo jasrto, da je v deželi zopet gibanje, ki mora hiti revolucionarnemu zelo sorodno.	•
Takih reči ni nikdar brez gospodarski vzrokov. Tudi na Španskem so in ni jih pretežko raz-krtti Razmere osvetljuje neko poročilo, ki pri-povedo je sledeče:	.
>' Težavni položaj za narodno eksistenco, v katerem se nahajajo vsi nevtralni narodi vsled avc-tevne vojne, je pa Apanskem še veliko bolj resen, in sieer iz itevttniliT vzrokov. Mkd temi se tishaja zemljepisni položaj fberskega polotoka. Ločena le s gorskimi vrhovi Pirenej od pozoriščs voj.
je trpele Apaniia kakor Italija ored vstmom t, vojno tse ekonomske kazni in muke, katerih so bili deležni vojskujoči se nsrodi sami Odkar so se pričele sovražnosti, je bil brutalno omajan go-ftpodavfcki sistem &penije.
' *> Rusija, Nemčija, AvntnvOgrska in celo Tur-eo predatavljale važna javna trži&ča za španske izvažalee, katerih trgovina se je hitro širila.
Položaj v Španiji
dočim se je na presenetljiv način množit tudi im-port, posebno is Nemčije. Ti faktorji «patlske trgovske bilance pa se niso le iztrebili, temveč so novi in nepričakovani udarci zatemneli obzorje. Anglija, Francija, Italija, Skandinavija, ftvica, Holandska in Belgija, katere dežele so bile vse važne za špansko trgovino, so privedle s svojo omejitvijo nakupov ves položaj do tragičnega vi-ška. .
Življenjska sila, eneržija in znu.žnost prilagoditve, ki je lastna španskemu narodu, pa so u-spe£no prestale to strašno izkušnjo. Vsled pomanjkanja tekmovanja so nastale nove industrije. Zgradile so se nove tvornice za produkcijo predmetov, ki so bili dotedaj neznani v ftpaniji Z eno besedo, — ves narodni indodriinlni siatem •e je uspešno prilagodil prevladajočim racme-ram. posledica tega pa je 'bila, da je postal domači trg že dedf močan, da zadotfi domačim za htevam trgovske aktivnosti. To je seveda precej olajšajo napetost polo/aja.
Kljub temu pa se je poleg te faze narodnega razvoja pojavila kriza glede živil, ki je legla ka-kor velikanska mora na *panaki narod. Kot nor-ovalna posledica izredno velikega izvoza v dežele zaveznikov, zlasti kar se tiče surovin, ki se prido-dobivajo v ftpanijl, se ie pojavilo postopne dvi. ganjeeen za v*a živila. Zaloge pšenice so se pred-časno izčrpale in sieer vsled izvoza iz domačih skladišč in španska vlada je morala kupiti na svoj lastni račun veliko množino Žita v Združen h dr. žavn<:i in Argenthiiji, da uniči s tem stremljenje monopolistov.
; Tak položaj, ki je podoben krizam v drugih deželah, je na Španskem še hujši zaradi dolge a-
gonije, ki je tekom zadnjih treh let isčrpavala nižje in srednje razrede ter učinkovala tudi na višje družabne kroge v mestih. Življenje v mestih kot Madrid. Barcelona, Bilbao, Seville in Valencia je za Spance sedaj za 150 odstotkov dražje, kakor je bilo dne 1. avgusta 1914. Splošnemu zvišanju cen za živila pa ni sledilo sorazmerno po-višanje plač. Zgodilo se je celo nasprotno. Goto-.*o f,tevilo industrij, trgovskih bis in delavnic je omejilo operacije ter skrčilo svojim uslužbencem renumeracije ali plačo. Vsled tega je podala splošna revščina naroda, čigar meiterijalni viri so že normalno majhni, se veliko večja vsled razmer, nastalih na podlagi velikega svetovnega boja. .	'
Temeljni vzrok za politično krizo, v kateri se nahaja sedaj Španija, je iskati v gospodarskem položaju naroda. Narodni španski pregovor, ki je bil znan ie ob časn iSnneha Panze, pravi, da je vse žalostno, Iger ni pšenice. «Na nesrečo pa primanj-kuje fcrdnj po vsem civiliziranem svetu plenice in tudi drugega žita.
V Španskem političnem problemu pa pridejo v poštev še drugi faktorji. Narodnega duha raz-vnema gleboka agitacija, ki je odmev in odsev ^osednih konfliktov. Ta prikazen pa je, kakor je že pri latinskih narodih navada, poln a'simpatija ali pa globokega sovraštva. Potom ^ostrih intrig. ki so se porodile v nasprotujočih si poslani-šttih v Madridu, potom trikov vsake vrste, katere so uporabljali agenti drugih narodov s svojo propagandi, se razburja javno nsienje ter provo-cirajo ireHke sovražnosti. Španska pa resolutno vstrajo pri svoji nevtralnosti. Kljub temu je opa žiti. struje v prid temu ali onemu vojskujočemu
so narodu in te struje bodo še bolj razmajale že itak slabo organizirane politične stranke.
Gotovi povrSni in neodkriti opazovalci Španskega javnega mmenja glede na evropsko vojno so ugotovili dve glavni stranki, namreč t4levico" in "desnico". Prva se baje zavzema za zaveznu ke, dočim je druga za 'Nemčijo. Med konservativ-ci je najti skupino odličnih oseb, ki simpatizirajo j. zavezniki Tak je na primer vojvoda Alba, ki pripada najstarejšemu in "najčistejšemu" plemstvu. Na drugi strani, v veliki radikalni skupini, pa je velika fakeija, katero vodi republikanec Rodrigo fioriano, ki se javno zavzema za centralne zaveznike.
Ne more se zanikati, da je že dolgo časa prevladovala v Španiji želje po novem sistemu vlade Ta želja pa je postajala od dne do dne bolj silna. To ni vprašanje zgolj osebne izpremembe režima temveč pretvorjenje narodnega eksistenčnega načrta.
Ta duovna nap. tost povzroča veliko odpor-nost proti vsakemu kabinetu. Oficielna dejanja vlade se sprejemajo s fatalizmom in pesimizmom, ki je značilen za politično sodbo Apancev s stali-
šča predsodkov.
a bledica tega je, da pridejo v ofieielne sfere nekompetentni ljudje, ki postanejo ministri kljub njih pomanjkanju izurjenosti in izkušnje To pa povzroča politično korupcijo.
Armada je v vsakem slučaju vedno solidno in lojalno podpirala kralja Alfonza. Njeni častniki, ki so patriotlčni in nesebični, so ostali te-kom sedanje vlade nepristranski in neokuženi od političnih spletk. Z ozirom na mednarodni kon-(Konec na 6. strsni.)

».t 't 't

ÎW11

SLOV. DELAVSKA
ar
M. «i
Sedet: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIH
PRKDSKDNIK: Ivan Proator, 6120 8t. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPK&DOKDN1K: Joalp Zorho, B. F. D. 2, bos lit Weet Newtou, Pa. TAJNIK» Bias Novak, «0 Main St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: AnJrej Vldrleh, 170 Fraaklia Maia 81., Coseauiugh, Pa. BLAGAJNIK: Joalp tal«, 0302 Rt. Clair Ave., Clavalaad, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Prank Pavlo Will, b. 647, Foreat Olj, Pa.
NADSOBirnCI:
I. aadaeraih: Ivan A. Kaher, S07 Henover St., Milwaahee, Wia. ». aadaoraik: Nikolaj Povla, 1 Oralb Bt., Numrey Hill, N. 8. Pittalmrgh, Pa.
S. aadaoraik: Frank KautM. b. 73. Dualo. Pa.
). porotnik: Aatoa Larril, box 8, Yukon, Pa.
1. porotnik: Fraak Bavdok, «SOS GlaaaAvs., Cleveland, Ohio.
I. porotnih: Aatoa Wall?, box 53, 8u per lor, Pa.
VBHOVKI KDKAVNIK:
F. J. Kara, M. D., 0t02 8t. Clair Ava., Clavalaad. Ohio.
POMOŽNI ODBOR: Martin Jagar, Conemaugh, Pa. Ivaa Graaiser, 540 Roeeel Ave., Johnstown, Pa. Btelan Zabrie. Conemaugh, Pa. Ivaa Suhadilnik, Box 253, Routh Forh, Pa. Igaae Pefjah, 287 Cooper Ave., Johnatown, Pa. Frane Prlatave, Coaemaugh, Pa.
GLAVNI UBAD v hiAl It. 20 Maia 8t, Conemaugh, Pa.
Uradaa OlaaUo: PBOUSTABEC, 400« W. Slat Bt, Chicago, IB. Oeajena draitva, oziroma njih uradniki, no aljadaa prolan!, poli I jat i vaa leaiee aaravnoat na glavaega tajnika in nikogar drugega. Deaar aa aa poAilja edino potom Poltnih, Ezpreenih. ali Bnnfmh denarnih nakazale, nikakor pa aa dopise naravnoat na glavnega tajnika in aikogar drugega. Deaar naj sa poillja tiotom privatnih tekov. Nakaznice naj ae naalovlja: Bias Novak, ContMuaugh Deposit Bank, Conemaagh, Pa., ia tako naslovljene polUja a mesefaUa poroli-lom aa aaalov gl. tajnika.
V aluiaju, da apaaljo drultveni tajniki pri poročilih glavaega tajalka kaka fimasjkljlvoatl, aaj ta aamudoaia naznanijo urada glavaega tajalka, da aa v pri-hataje popra«!.

ûlan8tvu 8. D. P. Z. IN 8. P dr. 8v. barbare
v prevdarok Kr. Migliču in njegovemu privesku pa nekoliko od govara na nearamen napad, ki je naperjen proti glavnim odborniki» 8. D. P. 8. V 41 Glasu Naroda" z dne II. avguata t. 1. je bil priobčen dopis v obliki proteata, naperjen proti gl. odboru 8. D. P. Z., opremljen podpisi Anton Migliča in treh drnatvenih uradnikov ter uradnim društvenim pečatom društva Planinski Raj štev. 35. S. D. P. Z. v Ijorain, Ohio.
Ta dopia nosi naslov ** O združenju organizacij" ter ima navidezno obliko proteata od celokupnega çfcnstva ondotnegs društva; «umljieo pa je to, da je bil dopis priobčen že 11. avg. medtem ko društvo zboruje sde v nedeljo 12. ivg. ; na tej podlagi se sodi, da ta prétest ni bil članstvu predložen v odobritev, pač pa ao je par odbornikov a tajnikom na čelu, vzelo pravico 44protest" napisati, ga objaviti in a tem zlorabiti uradni pečat v imenu Članstva.
Pisec omenjenega protesta na ¿iroko razlaga avoje veselje nad «druženjem slovenskih podpornih organizacij, proti koncu pa odločno protestira proti združenju fc. D. P. Z. z S. P. dr. Sv. Banbare, Češ da on iu baje članstvo ne bodo tega dopustili. Prepričan je, da ima S D. P. Z. ulab glavni odbor, ker dela za združitev kar na svojo pe«t, glavne odbornike Imenuje ljudi, bi radi kradli ako bi isti mogli priti do zvezinega premoženja, dobesedno: "kdo je temu kriv? ne mi člani, ampak slab odbor v glavnem uradu skozi celo vrsto let, kateri se ni brigal toliko za koristi članstva, marveč za svoj lastni obstanek in ne bojim se povedati resnico: za njih lastne Žepe. Ne trdim in ne sodim slabo eelega odbora KI JË BIL V URADU, kateri je dane» Jast tudi možem poštenjakom (se poznamo, op. pirca) saj so skoro morali biti pošteni ker niso imeli -nobenega stika z zveainetn premoženjem medtem ko so drugi s mirno vestjo spravljali atotake. (Res je Mr. Migltf ampak eni ao jih morali že vrniti.)
Tako toraj Mr. Miglič t Je li to vsa etiketa Vaše inteligentnosti! Ako kaj veste, da glavni odborniki kradejo, tedaj ven z dokazi, da se grabeši iaroče poatavl, katera jih bo naučila biti polteni, to je vendar dolžnost vsakega člana; lia primer spodaj podpisan! sem že sedmo leto v gl. odbora, torej najstarejši odbornik pr! zvez!, tri leta sem imel precej denarja v oskrbi kot zsupnik 8. D. P. Z., ves denar mladoletnih otrok umrlih članov (nad pet tiaofl dol.) aem oskrboval, in sem v tem poslu imel popolnoma proste roke ; denar aem lahko vkladal na obresti poljubno po svoji previdnosti, prav lahko bi ga bil tudi dvigal poljubno, kadar bi ae ml poljubilo, ki evo: plačam Vam $100, ako bi
Roložaj
■	i iT t
(Kopev a 5. strani)?
flikt ao njih aimpatije pronemlke, a to bolj i« motivov tehničnega značaja kot pa radi čuatvova-n ju.
Kralj Alf oaz je baje populareu med svojimi podaniki, dasira vuo je maaa naroda ogorčena v sled neuspešnosti raznih kabinetov. Častniški rhor je tudi nezadovoljen rad! političnih napak iu slabe uprav«, a vaied tega tem bolj lojalen proti Alfonzu, ki baje aovraii civilne elemente, ki so ae tako diskreditirali vsled svoje uprave javnih zadev deiele."
Poročevalec miosli, da bi kralj Alfonz lahko premagal vse revolucionarne atruje, <*e Asi se mu le posrečilo dobiti kabinet, ki bi bil koa gospodarskim težavam.
•Nain ae ne zdi, da je kraljev poloiaj tako la-bak, kakor ga slika dopisnik, ki je očividno mož konservativnega arca. Da ao sedanje nemire po-*p«šile sedanje gospodarske težave, je že gotovo.
Toda naposled vendar niao aldanji nemiri nič druzega, kakor nadaljevanj« «Urih nemirov, ki se redno vračajo v Apanijo.
Tudi pred vojno ao jih večinoma povzročale gospodarske razmere, katerim se j« pa tudi pri druževala politična nezadovoljnost « nazadnjaškim režimom. Sedaj je gospodarski položaj/? težavnejši, toda gospod kralj n« bo našel ministrstva, ki bi reiil ta problem, tudi č« pokliče na krmilo le ve^je reakcionarje, kakor je Dato. Noben kraljevski kabine! ne more uataviti svetovne vojne iu odpraviti njenih vplivov, ki jih morajo povsem logično trpeti nevtralne dežele; nobeden pa tudi ne more odpraviti kapitaliatične podlage gospodarstva, ki onemogoča vsako tako regu«-lacijo, da bi ae težave in ugodnosti izenačile med kapitalisti in ljudstvom.
V tem položaju je najhujše, da nima ftpanjja irtočne socialiettfne s* ranite, ker je &peue« po svejem temperamenta bolj naklonjen anarhizmu, kakor socializmu.
					
	^:iii!iiHiii!iiiH:>M	mi	aiMll	MfâEli	illlByg
Vi bili zmožni dokazati kako po« ne ve rje nje le za en eenl od tega denarja, nasprotno lahko vaak«-mu dokažem, da ai nisem nikdar zaračunal ničesar za zamudo časa. ki je bila v zvezi a tem poslovanjem dasiravno sem kot navaden delavec, ki ai s trdim delom služi svoj vsakdanji kruh, večkrat delo sredi dneva opustil, da sem mogel opraviti dolžnoat, katera mi je bila naložena. Mr. Miglič, je li bi Vi naui mogli dokazati a Čem, da bi Vi bili tudi tako polteni v takem poslovanju f po Vašem pisa-renju bi Človek aodil, da ne. Pravite, da gledajo gl. odborniki le za avoj lastni obstanek, kako ne za vraga, jaz imam pri «ve£ celih pet dol. plače na leto, ie par let me pustite v glavnem odboru in Iiuitovsl bom kar polovico cone-maughftkih palač. ' Vprašajte le druge glavne odbornikef koliko ao si že prihranili od ogromnih plač, ki jih dobivajo od zvese, povem Vam, da se boste kar za glavo pri-jeli!
Mr. Miglič I Veste, zakaj Vaa nazivam z "Mr"f Zato ker naa Vi nazivate gospode. Imenovati ae bratsko, to je že vendar zastarelo; mi smo vendar ljudje dvajsetega stoletja, bratako nazivanjc pa spada v staro šaro, ali ni res tako! Pravite v Vaši brozgi, da se že več let deluje za združitev, in vedno ste bili goljnfanl, zato ker se združitev do sedaj še nI izvršila. Rodite vendar pametni, pre-čitajte ae enkrat avoj "protest" in našli boste, da ako bi bilo po Po Vašem, bi sc sploh organizacije nikdar ne združile. Vaš dopis ni kritika, ki bi koristila članstvu, ampak nesramen napad na poštene ljudi, ki se trudijo, da isvrie ne lahko nalogo, ki jim jo je članstvo naložilo potom svojih zastopnikov na glavnem zborovanju že v CleVelandu in porneje še v Plttsburgu. Vzemite konvečni zapisnik v roke, prečit a Jte resolucijo, ki jo je izdelala konvencija delegatov, (torej ne glavni odbor) in primerjajte delo glavnega odbora, tedaj boste s lahkoto našli, koliko dela sedanji gl. odbor le na svojo pest, obenem boste spoznali, da se sami nebe s svojim protestom po zob^h bijete.
Od moje strani naj Vam bo to dovolj; uverjen sem, da Vam bodo Se ostali gl. odborniki in ž njimi tudi članstvo krepko odgovorili na vse Vaše zdrašbarije; za Vaše obdolžitve boste prinesli dokaz?, in ako ste brez njih, tedaj veste, kaj so pravila; za Vas so tudi merodajno, kakor tudi za vaš privez k.
Članstvo S. D P Z. naj prečita omenjeni protest in naj sodi po svoje; kdo dela prepir In zgago, je sedaj jasno ; se pač poznamo.
Bratje in sestre 8. D. P. Z. In 8. P. dr. Sv. Barbare I Glasovnice! za združitev so razposlane vsem društvenim tajnikom obeh organizacij; zahtevajte jih in glaaujfe Vaši previdnosti; ako boste glasovali proti združitvi, tedaj ae!
i
1
Hp	V delu je
in začetkom oktobra izide
Ameriški
c=a=aBs=s==ass= i1 r i ass
družinski
t \
Koledar
za leto 1918
Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga pozna in za četrti letnik nam ni treba peti slave. Da se je ta izdaja priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada.
Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izdajateljstvu v vzpodbujo. Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do veljave, kakor poljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v novem letniku imena pisateljev, ki so se jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Savsa, Jožeta Ambrožiča i,t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile.-tudi potrebam organizacij po deklamacijah. Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le more biti v taki izdaji.
Skrbno urejen je
iluftratiH)ni de/
Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov.
Splošno je znano, da so take izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoč, vodile so se preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le še večja.
Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja
50 centov,
ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane škode iz preostajanja izdaje. Kakor po navadi, bo tudi letos
Koledar trdo vezan.
. Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan. Upravništvo prosi, naj se društva in posamezniki podvizajo z naročili, da se more določiti naklada. Z ozirom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le toliko tiskano, kolikor bo naročeno. Cim prej pridejo naročila, tem bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja.
Vsa naročila sprejema
PROLETAREC
4008 W. 31 $t S t.	Chicago, lil.
...............................................
JlllllgSÉili
tem boste dali tudi krepek odgovor veein potivnikotu napredka za naže organizacije in za naše skupno stremljenje. Podpirajte pleme-niti idejo združit v«, pa najsi bo r eno ali i drugo organizacijo.
Z bi fiUkim pozdravom t
Andrej Vidrich, zapisnikar S. D. P. Z.
Članstvu 8. d. p. z. na
ZNANJE.
Conemaugh, Pa.
Za mesce &EPTKMBER 1917 je razpiuana izredna naklada v bolniški sklad po 25c za vsak $ dnev. ne bolniške podpore na vse Člane in članice prvega, druzega lu četrtega oddelka S. I). P. Z.
Vsak člau prvega, druzega in četrtega oddelka mora torej v mesecu septembru plačati poleg redne mesečnine še 25c (oziroma 50c člani, ki so zavarovani za $2 bol. podpore).
Tozadevna obvestila so rszpo-slana vsem tajnikom krajevnih društev obenem z glasovnicami zn sedež glavnega urada po združenju s S. P. Dr. Sv. Barbare.
Glasovanje o sedežu glavnega urada združene organizacije (ako pride do združenja) se zaključi v gl. uradih dne 15. oktobra 1017.
BI aa Novak, tajnik.
iz urada glav.
8. d. P. z.
tajnika
ne bo izvršila Kaj pomeni združitev, to članstvo dobro ve, ker drugače bi se za njo ne «avzemalo v tolikem obsegu, ako bo pa glasovanje za združitev doseglo potrebno dvotretjinsko večino, tedaj se bode izvršila ne glede nk lorain-skega prekueuha, ki naj bo v polni meri uverjen, da bo delal o
prvi priložnosti na to, da ae mu podeli najvišja čast pri organizaciji, zato da bo tudi on gospod, mi pa postanemo zopet navadni ple-bejci.
Pregovor je pač reaničen, ki pravi; Kdor ima maslo na glavi, naj pe hodi na solnce, In ta velja njemu v polni meri.
Bratje in sestre I Glasujmo - za združitev, napravimo si mO<im> organizacijo, in pojdimo na delo za združitev še dalje, tako d«ie*, da bo dosegla «adnjo slov. organizacijo in zadnje samostojno društvo; tedaj bomo lahko r<iU, da smo si postavili trden temeU zavarovanja proti nezgoda^ a
O združevanju.
V	MGlasu Naroda" z dne 11. avgusta t. 1. sem čital dopis iz Lorain, v katerem se sobrat Miglich zsletuje v pod vzeto združenje S. D. P. Z. in S. P. Dr. Sv. Barbare.
Gotovo bo marsikdo rekel, d« taka mešanica sploh nI vredna odgovora, a ker je gotovo še kaj Članov, ki mogoče odobravajo t a jalovi napad na delovanje glavnih odbornikov imenovanih organizacij, si dovoljujem v kratkem odgovoriti na to zmes.
Pisec se — v lastnem dopisu — sam pobija, česar mu pa seveda ne moremo zameriti, ker vemo, da kdor zdraho išče, ne more atvarno pisati.
V	začetku kritizira nekdanje počasno gibsnje v pogledu združevanja slov. naprednih podp. organizacij. Pravi, da se je le piss-rilo in pisarilo, a resnega se ni nič ukrenilo, zakar ni prišlo do zdru-ienja op. priznavam I).
Ko so ae pa gl. odbori egoraj imenovanih organizacij oprijeli reanega dela za uresničenje združenje in privedli tudi do povoljne-ga rezultata, mu pa zopet ni po volji.
Pisee priznava, da nI spoznan x gibanjem za združevanje, a zopet v istem dopisu zatrjuje, da ir.raža svojo kritiko napram podvzetim korakom iz lastnih skušenj.
G. Miglichu ne gre v glavo, zakaj ni prišlo do združenja s S. N. P. J., katera je vendar po njegovem mnenju dala vae najboljše ugodnosti za združenje. Ako Mr. Miglioh s premislekom prebere pogodbo za združenje s S. X. P. J , predloženo po gl. odboru S. X. P, J. in izpolnjeno po gl. odboru S. D. P. mora priznati, da se v tem temeljito moti.
Ker sem že pri tem, naj omenim, da je gl. odbor S. N. P. J. stavil v pogodbo glavno zapreko s točko glede članov, ki so člani oheh organizacij in zavarovani pri obeh za smrtnino v skupnem znesku presegajočom $1500. Nobeni orgn-nisaciji ni dovoljeno smrtnino zni-1' žavati
proti volji prizadetega člana. S. N. P. J. pa pod njenim eharterjem ne more izdajati polic nad $1500. S. N. P J. bi seveda tej zadevi lahko odpomogla s tem, dn amendira avoj charter v toliko, da sme v slučaju združenja izdati police nad $1500,
S. D. P. Z. je v resnici storila vse za omogočitev združenja s 8. N. P. J., nikakor pa ne more privoliti v protipostavno združenje, ker bi to škodovalo ne le članstvu 8. D. P. Z. ampak bi se z enakim početjem spravila v nevarnost združena organizacija.
Kar ae te zavarovalnine tiče, more zadevo urediti le S. N. P. <1. in kakor hitro 8. N. P. J. zadosti izpopolnjeni pogodbi, bo gl. odbor 8. D. P. Z. nadaljeval delo za uresničenje združenja c njo, kar bo pomenilo tem večje združenje.
G. Miglich trdi, da je članstvo 8. D. P. Z. plačevalo Izredno naklado za dosego solventnostl le s namenom, ds se more «dražiti s H. N. P. J, Gotovo je bil to eden vzrokov — edini pa ni bil — v do-
temu hi piscu priporočil, naj ip m.*/.miui z zapisnikom zadnje konvencije S. D. 1». Z. i Pa s« sploli nobenkrat ni v javnotti omenjalo o združenju s »S. P. l>r. Sv. B. je direktna laž. f 31 r. Miglieh ae menda toliko za-
*	nima za tvojo organizacijo, da za-' pisnika majske «eje gL odbora
g. D. P. Z. sploh videl ni !f Očitanje diktatorst v a ffl. odbo-f ru S. D. P. Z. jo prazno izzivanje. Vsak posameini član dobi glkovnico s celo pogodbo za združenje) kako more kdo trditi, da članstvo le ne ve ne, za kaj se gret ( lan-fltvu se vsekakor priporoča, naj ^asuje za združenje, ker se snstra za splošno članstvo pre-teristen korak ne ukazuje se
*	pa nikomur, kako ima glasovati. 1 (Op. V Conemaugh imamo precej " sohratov — gospodov pa ne po-I matu — gospodje ae nahajajo
I menda le v Loraiuu.)
Od pretežne večine članstva se pričakuje priznanja, da vrše glavni odbori prizadetih organizacij le svojo dolžnost, kar bo ' ozdravilo tudi intrigarsko hole-
havost nekaterih. I Sklepčno opozarjam g. tajnika društva št. 35 S. D. P. Z. na opreznost pri rabi uradnega pečata. t Trezna navodila in kritike so vedno dobrodošla, a kdor ne zna drugega kot psovati in obrekovati poštene člane, naj raje Še to za •ebe obdrži, ako se noče blatni pat i pred vsem slovenskim narodom v Zjed. državah.
Vsem zavednim članom S. D. P. Z. in S. P. Dr. Sv. Barbare: na-prej za združenje slov. naprednih podp. organizacij! •Vaš za skupne koriai
Blaž Novak, tajnik.
Dopisi.
Detroit, Mich.
Z velikim zanimanjem sledi vsak pameten človek dogodkom tega leta. Od začetka svetovne vojne pu do ruske revolucije, ¿o bila sama razočaranja. Prerokbe o padlih despotih so se nam že zdele bajke — kajti na vseh koncih ter krajih je kazalo ravno narobe. Zmagujoča Nemčija je na-tigavala o nekem svobodnem poljskem kro^eslvof- «a katero so bili že kandidati od obeh zveličavnih dinastij Hohenzolernov ter Hafcshurgov. Nato še druga taka Ml» kraljevstva vsaj Je avstro-nemških potepuhov ali princev, kot imenujejo to golazen, dovolj. Torej o kakšnem dobrem koncu te vojne, kjer je žrtvovalo življenje toliko miljonov ljudi, ni bilo govora. Želja vsakega je bila, da se to strašno klanje preneha, saj je kri itak tekla zastonj.
Ali g pomladjo se je izvršila stvar, ki je prišla tako nenadoma, ter je bila tako veličastna in ogromna, da je ob njej ostrmel ves svet. Miljoni otrplih src so zopet oživeli Plahi, nepripravljeni ter otrpli smo stali pred najsvetlejšo točko, ki se je kdaj prikazali na človeškem obzorju pred rusko revolucijo. Nepripravljeni, pravim! Kajti nihče izmed nas si ni mogel zamisliti ter pojmiti nje veličine, ter n je resničnosti. Kot v ■anjah se nam jc zdelo vse to in Vsakdo se je bal, da izgine kakor lep sen, ki ga jc človek, zasanjal ob zori.
Spominjam se, ko smo čitali o zmagah revolucije, o rdečih zabavah, odprtih sibirskih ječah kako smo skakali, brali ter zopet, brali, se smejali ter plakali od veselja. Ali vsakdo je nosil pritajeno bojazen v svojem srcu, da morda ne uspe.
Revolucija je uspela. Vsi poizkusi reakcionarjev ter plačanih kajzerjevih lumpov so spodleteli — uspeh njen pa je, da se Je začela hova era teh najkočljivejšrh vprašanj — Jugoslovan!. Vprašanje ni novo. Reševalo se Jc Že na načinov, prikrojeval se av-•trijaki avtonomni način in zopet * drugi obliki v okvirju monarhij* na velesrbski itd. Ali rešilo ni nikdar. Vsakdo po ve danes, posebno v Avstriji, da se to vpra *anje mora rešiti. I je flt to gre, kako naj se reši
Jugoslovanski socialisti so že Pred desetletja vzeli v program Jugoslovansko konfederativno re publiko. Jugoslovanski socialisti Mhtevamo (gotovo zahtevamo, če j" imamo v programu) Jugoslovansko konfederativno republiko, «i naj obsega Srbe, Bolgare, TIr-vate in Slovence. Sedaj Je vpra-*«hje. Ali je čas zato! Je!'Pred nuiko revolucijo ni bil. Ob tati,
ko je bila vsa Evropa pokrita a
veličanstvi, se ni moglo govoriti O republikah tudi ue v slučaju zavezniške ztuage. Danes pa, ko je
padel največji despot, — ruski
glasov. Med kandidati meščan • ski bstrnnk ali neodvisnimi,kakor se bodo že imenovali, bo menda tudi en Slovenec, katerega kaudi-dat ure lu zmožnosti pa menda še
car, ter ko se stolčki drugih tudi nobeden slovenskih volileev ne bo sumljivo majejo ter s klicem veli-j za resno vzel. Slovenski ju hrvat-ke ruske republike — "Svoboda ski sodrugi «ni marljivo ua delu malih narodov" jo stvar druga, prf razitašajijtt letakov in prire-
Resnica je, da je .Rusija zadujej janju shodov, čase doživela poraz, ki bi bil «ko-j Ulični shod se vryii vsako sredo ro usodepoieu za revolucijo, da se i ua vogalu K. 55. in Ht. Clair Ave. niso zvesti 'revolucionarni polki, k b H. uri zvečer, ki se niso dali pregovoriti od pači-j Omenim naj še, da priredi slo-fističnih ter kajzrjevih agentov, venski in hrvatski soc. klub 26, postavili v bran ter branili rdašo »vgusta skupni piknik na Rehar-zastavo do zadnje kaplje krvi. j farmi, Kuclid, O. Cisti dobi« Ali vse kaže, da Je slavnih fpk tega izleta je namenjen za la-cesarsko-kraljevih avstrijskih ter ,tni dom. Opomnim naj še, da ne nemških zmag konec, ko so sekali bode k<1° mi8,i|. <*» i* t« morda ter podirali presenečene Ruse, ki kakžna konkurenca proti Narod-so pometali puške, misleči, da n<M,,u (lo,nu» katerega delničar je store Nemci eilako, kakor divja tU(Ii *,ov- soc- k,u*)» «»»pak to bo-žival. Kj, lepo je kositi ljudi brez ProH,oH *e majhnega obsega, orožja, če .tudi so se dan poprej k,,tm! miino P^rebujemo za na-priduševali Rusom, da so vsrso-!*0 "rganizatorično in izobražcval-
drugi ter da medsebojno pouiečejo n.°	To mora VHakdo Prizna"
orožje/ Strašen zločin je bil to. ,)a bod** ttMU «Wnizaeijanit In naj gotovi radikalei, ki zlorab- °ltvzeto vf,lko ******	*
ljajo to ime, slikajo Lenki a kot! rMUU,£mko MaH d™ra,.lal mučenika ali kakor hočejo, goto- *tune *f	^kujemo
vo je, da je njegova propagandaod ,sk,v in	ob-
največ zakrivila, da je prišlo do f'1*™' t,a na*	na
bratomora ter poloma, ki je bi!>tu v	prijetne zabave in
skoro usodepoieu. Danes je ¿tua-	Ju^«l«vanskih republi-
' kancev
cija boljša; nauk, katerega so do-, 0(j|M)r. bili ruski revolucionarji, je dober; 'a * mr' vojaki, ki so pometali puške, se! vračajo. Viljemov načrt, da izigra' Rusijo, je torej izpodletel. Rusija je v vojni, ter klic "svoboda narodov" doni na glas.
Noben narod ni morda tako in-teresiran ob tem klicu, kakor na* TAJKIKiPM KLUBOV J. 8. jugoslovanski. Odkar se Je izvrši-i	UVAZEVANJE,
la ruska revolucija, jc to vprašanje nehote prišlo pred nas socialiste. Oreh, smrten greh bi bil, da bi se to vprašanje, ki je absolutno vprašanje sedajnosti, vrglo že na kakršenkoli .strankarski ali osebni način v koš, ter se prepustilo ljudem, ki ga prodajajo ter obračajo kakor plašč po vetru
J. Jauch.
1

StranKa j
•»♦♦•♦♦aaaaaaaaaaaaa
Z. V
Tajnike jugosl. socialističnih klubov prosim, naj uvažujejo v izvrševanju dolžnosti napram J. S. Z. in klubu samemu sledeče točke:	«ft*
1. V slučaju ako klubov tajnik ne sprejme v teku desetih dni od danes ftl- tajnika naročenih stvari, bodi neka forma republike, jutri zopet : »*» ¿lanske znamke., čl. knjižice, monarhijo. Dogodek na Krfu nam! pravila itd. naj nemudoma na
dovolj jasno kaže, kaj hočejo — monarhijo — ustavo, katero naj sankcionira veličanstvo kralj — Srbov, Hrvatov, Slovencev.
Torej monarhijo Tiočejo, medtem ko se svet pripravlja, da po-siede tirane —» —«t<v.. — *
Ali ni sedaj dolžnost Jug socialistov, da pridejo na dan z odprto zahtevo — Jug. konf. republiko. Ni dovolj samo socialisti, ampak vsak napreden element se nam mora pridružiti. In četudi se od gotove strani to vprašanje smeši ter kaže, kot ncsocialistično, to nas ne briga. Demagogov je bil vedno poln svet — zgled Je Lenin. Naša dolžnost je propagirati misel o jugoslovanski konfederativni republiki, ter pobijati vse, kar diši po kraljstvih ter veličanstvih.
Radi tega je chicaška izjava pri šla prav ob času ter na mestu. In vsak socialist, ki misli jo pozdrav-ija.
.Jožko Oven.
Cleveland, Ohio.
Prvi streli ro počili, namreč v socialističnih vrstah v državi Ohio.
V	torek, 14. avgusta so bile po nekaterih mestih in občinah primarne volitve, katere za sociali -stično udeležiš) nimajo posebne -ga pomena. Vendar se je v meščanskih listih drugi dan opazila nekaka razburjenost. V mestu Dayton so namreč socialistični kandidatje za tri mestne komisarje dobili trikrat do štirikrat toliko glasov, kot kandidati drugih strank. To jc namreč pokazalo, kakšen veter bo pihal pri jesenskih občinskih volitvah po 0-hio. Cleveland, trdnjava socialističnega gibanja za Ohio, bode brez pretiranega optimizma 6. novembra izvolil sodruga C. E. Tiutbenbcrga, socialističnega župana in poleg njega nekaj coun-cilmanov. Da socialistična stranka v Clevelandu dobro napreduje, jc dokaz, da jc v zadnjih treh mesecih okoli 700 novih članov pristopilo v stranko. Ootovo je nekaj slamnatega ognja vmes, vendar se organizacije z vso vnetno trudijo narediti iz njih stalne ln navdušene socialiste in bbjev-nikc.
V	23. wardi, kjer največ Slovencev prebiva, bo socialisti -čni kandidat za counciltnana so-drug Harry B. Iloener, in ker so se dosed a j oglasili še trije kandi-dati drugih strank, ima 23. ward lepo priliko izvoliti prvega soc. couneilinana v Clevelandu, po -sebno še, ker je ta ward štela Že pri prejšnjih volitvah največ soc.
znani tajništvu Zveze, da nI sprejel naročila. Zadnji čas se namreč dogaja — odkar je Amerika vojni — da se včasih kakšna po-šiljatev izgubi na pošti, in če gl. tajnik ni obveščen v teku desetih dni (v tem času so navadno odposlana vsa naročila) se lahko zgodi, da čaka klub cel mesec na naročilo, m taleč, da gl. tajnik ne vrši svoje dolžnosti. Vsa naročila so razposlana po vrsti in sicer najpozneje v roku desetih dni, odkar jih tajništvo sprejme.
Dogaja pa se sledeče Pride na pr. pismo, v katerem se pravi: Prosim, da mi pošljete takoj znamke in čl. knjižice, Če Je mogoče po Special delivery, ker imamo v soboto ali nedeljo sejo, pa nimam na roki čl. znamk. Zgodilo se je, da jc tako pismo prišlo v petek, za soboto pa bi moral že odposlati čl. znamke na pr. v Ohio ali Penna. To jc absolutno nemogoče, kajti uprava J. S. Z. ne more poslovati na podlag! »Special delivery, če ne gre za kakšno bolj važno zadevo kakor naročilo za znamke in druge reči, ki jih potrebuje klub. Vsak tajnik naj torej gleda, da ima za prihodnjo sejo v zalogi dovolj znamk, in če jih nima, naj jih pravočasno (vsaj deset dni pred sejo) naroči od g! tajnika. Vsa naročila se razpoši ljajo po vrsti in kolikor mogoč' hitro. Včasih nastajajo tudi pri gl. tajniku zapreke, ker se nakupiči slučajno kakšno drugo delo, in vsled tega se odpošiljat ve za par dni zakasne* zato ni odlašati naročil, da se na ta način ne zavle čejo klubovc seje, ali da ne dobe člani kluba v čl. knjižice ob času svojih znamk itd.
2. Zadnje čase se dogaja, da sprejemajo nekateri klubi resolucije in predloge, ki «e nanašajo na akcijo, bodisi da se tiče ta akcija sprememb pravil, kar pomeni splošno glasovanje ali drugače — in jih clrkulirajo, to je razpoli ljajo na ostale klube, češ naj podpro njih akcijo. To je popol-noma nepravilno, kajti dokler o takih resolucijah, ki vsebujejo predloge za akcijo, ne razpravlja gl. odbor J. S. Z. na svoji seji o njih zaključuje» jc vsaka taka resolucija neveljavna. Točka 50 zveznih pravil se » glasi: " Vsak klub Ima pravico predložiti fnci-ciativo gl. odboru v odobrenje. V slučaju, da gl. odbor odkloni pri-občitev iniciativnega predloga v glasilih, tedaj gl. odbor poslani iniciativni predlog klubu, ki ga je poslal, vrne naznajnjoP, v Jem se gl. odbor z iniciativnim predlo-
gom ne strinja. V tem «lučaju
lahko klub išče pomoč na avojo
roko, ih če dobi od Šestih klubov, sestoječih v treh raznih driavah
podporo, gre iniciativni predlog na splošno giaaovanje."
V tej točki je torej Jasno izrečeno, da se lahko vsak klub obrne za podporo o Iniciativnem predlogu na ostale klube šele tedaj (iti ne prej) ako gl. odbor predlog odkloni. Vsak tak predlog mora torej priti pred gl. odbor, ne pa narobe: najprvo ua klube. Zapomnite ai: Vsak iniciativni predlog, to je predlog ali resolucija, ki vsebuje akcijo, mora iti pred vsem na sejo gl. odbora J. S. Z, drugače je neveljaven, poleg tega pa gl. odbor dotični klub, ki j^ kršil na ta način pravila, lahko obtoži radi kršenja pravil. Ravnajmo se vsi po pravilih, ki jih je sprejel itaS zbor in potrdilo naše članstvo potom splošnega glasovanja,
3. Ne zamudit« poslati vsak mesec mesečno poročilo za prejšnji ali pa tekoči mesec.
Vse tajnike klubov prosim, da to blagohotno vpoštevajo in mi na ta način pomagajo pri vršitvi tajniškega posla. Čim večja točnost, taktnost in kooperacija od strani klubovih tajnikov, tem večji odmev teh lastnosti bo od strani gl. tajništva napram celi J. S. Z.
Tajništvo J. 8. Z.
Tajnikom jugoslovanskih socia ». lističnih klubov na snanje.
Idilno milo.
Milo za toaleto, obraz ali kop«lj mora vaabovati sledečo kakovosti: Biti mora Čiato, zdravilno, antiseptično in nerazdrailjivo.
Severa's
Medicated Skin Soap
«WO' /»ht®
(Se vero vo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov«
W. F. SEVERA CO«, CEDAR RAPDM, IOWA
Aitttopool
j« antiaeptidna tekočina xa notranjo in vna-njo rabo. Rabiti bi t* morali vsak dao kot ustno izpiralo, garalo in kot krajevno nadevalo. Cena 20 centov.
Severa1! Foot Povder
(Sevsrov Pratek za noge) je znan kot antiseptično pr «pradilo zopemega duha ln olajlilo za potne, otoki«. pekoče in raspo* kane nog«.
Cona 26 eontov.
Pntae Mi M dob« tudi Um«» «lr»»i»» ta tcatrta* pripravil« izdelan« kl M
yrmUj«)o pod "*•»--"
vuDMtRA /ntmku v»JU vidno m«« I
pripravke.
TUBMtno /ntmku. _____
_ M Sevetow*
Ma prodaj v lekarnah ▼»•pot«od. 6m Jih M morale dohiti « Tešem kraja, naru&te JU aafav» aott od	-
V kratkem dobe vsi dobrostoje-či klubi glasovnice o zadevi, da se postavi Jugoslovanska socialistična zveza ua stališče avtonomnih sekcij. Vsa navodila za glasovanje so na glasovnici. Rezultat glasovanja jc poslati tajništvu zveze najkasneje do 15. novem -bra t. 1. Sedaj, je odprta diskusija o predlogih in se je lahko vsak član udeleži v naših glasi • lih.	Tajništvo J. 8. Z.
3EBE3H
Največja sloveaslta zlatarska trgovin
FRANK ČERNE
6033 St« Clair Ave«, : Clevel&nd, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonike, Itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč alovanakih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
OBVESTILO.
Radley, Kansas.
i Obveščajo se J. 8. klubi v Crawford Co., drž. Kans, da s« bo vršila skupna konferenca dne 26. av-
?usta točno ob dvt-h popoldan v aselbini Franklin. Torej je dolž-Idost vsakega kluba, da j« zastopan na konferenci, obenim je pa tudi dolžnost vsakega zavednega sodruga ali sodružice, da sc konference udeleži.
Sodrugi, ako pojde dalje tako, bodo naSe vrste omagale. Torej je naša dolžnost, da pospešimo naSe delo. Kadar je raaviditi sedaj, se ftekako otožno deluje za na$o stvar. Sodrugi, ne pozabimo, da smo še vedno tisti trpini, kot smo bili; rane delavstva se še vedno sveže, krivica je na površju ena in ista, ni je se vidne spremembe nad trpečim ljudstvom, !n vendar čas hiti dalje brez spremembe za nas delavce. Sodrugi, zakaj se imenujemo socialisti? Zato kjer jo rdeča barva lepa, gotovo ne, ampak zato smo socialisti, ker se zavedamo svojega stališče in da smo poklicani zato, da odpravimo vsako, zlo s površja. Sodrugi in sodružice, da bomo izvrševali poklic, in da dosežemo svoj cilj, katerega si vsak želi.
Sodrugi, pojdimo na delo! Uni nam je dan, ne bodimo zaspan. Na svidenje 26. avgusta.
John Goršek, konf. tajnik.
ID Obisu
P ¿¿¡ta po canik, katari aa Vam poilja braspločno. Najboljàe blago.	Najaiije cena.
1BE
] EK
lan
a J
Collinvvood, 0.
(Naznanja se vsem članom kluba št. 49, da se vrši prihodnja seja 2. septembra (prva nedelja v mesecu) ob 9. uri predpoldne v klubovilii prostorih.
Ob enem se prosijo vsi zaostali člani, da se udeležijo te velepo-membne «eje in poravnajo zaosta lo Članarino.
Sodrugi, zora poka, dan se dela; zatorej na delo v vrste zavednega delavstva, v katerem je rešitev verig modernih sužnjev.
K socialističnim pozdravom L. Dugar, korespondenčni tajnik.
La Bali«, 111.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 4 v La Salle, 111. ima svojo prihodnjo meeačno aajo dne !?. septembra ob 4 popoldne v Slo-venskem domu.
Vsi člani so nujno vabljeni, da se udeleže te seje, ker imamo na dnevnem redu več važnih reči, med temi tudi volitev novega tilnika.
John Rogel.
PAZITE IN HRANITE
Narodni iarek pravi: "Parite aa.vai beli deaar za irae dneve." To pomeni« toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste ia zdravi ia mladi, da bonte imeli nekaj za *tara in onemogla leta.
Vaak človek moru paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vna votli v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date naatran, «e lahko eeai kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na paineta narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna p«gat*a: kamen na kamen palača". Najtežje jo pocetek ali brez početka ni nikdnr ničeaar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar ie daaes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo m varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vafto bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
PoAiljamu deaar v Italijo, Busijo in Francoako.
Proda jemo prvo posojilne mortgage (marketa) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Kprajemo upi se za parobrodno potovanje v staro domoviao po vojni.
KASPAR STATE BANK
1000 Blue Island Avenne, Chicago, m.
Kapital, vloge ia prebitek zaaaa nad $6,000,000.
f..............fr'fttifîtfrftrftitiMiiimiiMiiiM
VABILO
NA VELIKI
"IZLET" ALI PIKNIK
katerega priredi
I! Društvo "Bonairski Slovenci", it. 79, S.O.P.Z.
DIME 2.
Pričetek ob 2 uri popoldan
Piknik se vrii pri sibratu Gašpsr Petrovšecu na farmi Bon Air
VtUpiin za Mili ji SOe, 2««tki m ntifiin prest«
Igrala bode na&a domaČa godba.
Za dobro in točno postrežbo bo gkrbel vesclični odbor. Prijazno vabimo vae rojake od tukaj in iz okolice, da se našega izleta udeleže. ODBOR.
jakom se naznanja, da Ik> imel klub svojo veselico dne 3. Nept. v dvorani društva sv. Barbare, Broughton, Pa. Začetek ob 2 uri popoldne. Vstopnina je 50c. Ženske v Hpremstvu so vstopnine proste. Igrala bode dobra godba. Za mnogobrojen poset se priporoča odbor kluba.
Roelyn, Wash.
Socialistični klub st. 28 J. S. Z. ima svojo redno sejo v nedeljo, to je 26. avgusta v unijski dvorani. Začetek oflt dveh popoldan. Vsled važnih stvari je potrebno, da se vsi člani te seje udeleže.
Frank Panich, tajnik.
Bnmfhton, Pa.
( lanom soc. kluba »tev. 1!X> J.
H. Z., kakor tudi vsem drugim ro«| bušelj kornr.e 40 centov."
Everett Brown, predsednik ži-i vilske borze v Chiciigu se jc vrnil iz Washingtona, kjer je koiifcrl-ral s Hooverjctn, Živilskim upraviteljem. Brown molči o konfe-j rencl, toda pravi, rtn Je Izvedel za nekatera važnn faktn.
Brown se je izrazil o teh fsktHi sledeče: "hetoftnjl pridelek kern-1 ze v Združenih državah bo znašal 3,500,000,000 bufiljev, Če izostane slana do 1. oktobra. To bo največji pridelek v zgodovini. fY bi ne bilo vojne, bi se morali farmarji iteti srečne, ako bi dobili
Izšla je kniga Monlzem.
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To veleaanimi-vo znanstveno raspravo, tičočo se svobodnega naziranja in misli, bi ntoral čitati vsak rojak, vsako rojakinja. Vsak slovenski svobodo-mislec in socialist bi moral imeti to knjigo v hiii, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, «ocijalj-stičnem klubu in drugih kulturnih društvih.
Cena 35c poštnino prosto.
NaroČite ie danes pri:
BRAS1M OORSHE,v 4964 Ptarl St., D#nv«r, Golo.
Adv.
4 Pri prehladih
rtrgntte m« la pvaa, kakor imÂl aUpala s i
• Ur.
PAIN-EXPELLER
tWakaje takoj oUjAjlVe la »KJeta». ledlao pravi • varat veno taamko sMra. 3.V in av v lakaraak la aatstaos« o4 P. AD. RICHTE« A CO. J 74.ao WaaMactaa «traat, Naw Var*. N. V.
Central Hotel
Conemaugh. Pa.
Fred. Motebarger,
LASTNIK.
Slovensko republlčansko združenje.
ameriških tleh delamo za svoje cilje, toda Amerika jih ne pozna. Amerika ne pozna naftega položaja, ne puatia A vat rije, ne pozna Balkana. To ni očitanje, ampak le konatatirauje dejstva. Kdo je v stari domovini vedel, kako se živi v Ohio, v Illinoisu ali v Arizoni? Koliko jih je tam, ki vedo, kje naj iščejo Calumet, Duluth, Roek Springs ali Los Angele»T Kako naj zahtevamo od Američanov, da bodo poznali razmere v Ljubljani, Uori-ci, Celju, NabreŽini in Borovljah?
AH vprašanja, ki niso znana, se ne rešujejo. Zato moramo ameriško javuout seznaniti a svoji-mi glavnini! zadevami.
Drugi zelo važni faktor je revolucionarna Rusija. Xaša stvar je revolucionarna; o tem se ne moremo vdajati nobenemu dvotuu. A Rusija je danes glavna predstavnica revolucije Ona razglaS* revolucionarna načela za bodoči mir; ona ima pravico zahtevati, da ji naznanijo svoje želje In nazore tisti, ki imajo revolueionarne cilje. Treba bo z največjo resnostjo poiskati potov iu sredstev, da ae to izvrši.
V ta namen bo treba literarnega in agitacij-skega dela, ki bo povzročilo izvtSevalnemu odboru dovolj skrbi.
Naše gibanje je v prvi vrsti slovensko, ali cilj je jugoslovanski. Iz tega sledi, da je treba astale Jugoslovane pridobiti za enako delo. Nastopati ne moremo in ne sinemo v tem oziru dikta-torlčno. Toda kjer se pojavi kakršnikoli sled e-nakih naaorov iu ciljev, jo moramo zasledovati, po svojih močeh podpreti iu gledati, da dosežemo itploaiio jugoslovansko republlčansko* federacijo. Neprenehoma se nam zatrjuje, da ho vsi jugoslovanski narodi demokratični, o čemer sino tudi mi prepričani, a če je tako, mora republičanuki klic med vsemi najti odziv, treba je le, da bo nas poziv dovolj razumljiv.
fudi to bo morala biti skrb izvrsevalnega in centralnega odbora.
Naloge pa leže tudi še drugod. Vse naše delo mora biti demokratično: to je neizogibno, če hočemo doseči demokratičen cilj. Delo mora prihajati iz naroda samega in zato je treba, da se dobi oblika, v kateri bo delo najbolj uspešno. Treba je, da ae čimprej ustanove lokalni odbori, kjerkoli • je to mogoče.
Ustanovitev teh lokalnih* odborov bo prvo, kar nam praktično pokaže, koliko resničnega zanimanja je med našim ljudstvom za usodo naroda v stari domovini.
Naselbinam ni treba čakati na nikakršen poseben poziv. Kjer je le en klub ali le eno d mit to, naj določi svojega zastopnika. Kjer je več takih organizacij, naj vsaka — socialistični klub, samostojno podporno društvo, zvezno društvo, pevsko društva ali kar že je — izvoli zastopnika ali zastopnike; ti naj se snidejo, se konstituiraj«» kot lokalen odbor in naznanijo svojo ustanovitev iz-vrševalnemu odboru, čiui več bo takih odboroV: tem jasneje bo, da se opravlja delo ljudstva, tie pa delo vodkeljev.
To je važno, kajti vse se mora graditi od spodaj, ne pa od zgoraj.
Na delo brez obotavljanja in odlašanja!
PROLETAEEC
T .. ■ -
(Konee a 3. atraui. Či za ureaničenje tega cilja, da bo v«akdo pripomogel po svoji najboljši moči. Pozivati ¿e mora'
v	listih, kateri ao za to gibanje.
I Na dnevni red pride volitev izvrševalne-ga odbora in njegovo konstituiranje.
Krže aogerira, da bi ae vsi člani, t. j. sedem volili naenkrat in ti bi se poteiu medaobojno konstituirali.
K tozadevni debati ae oglaaijo Zavertnik, Petrovič in VeraniČ. Po tej debati se osvoji predlog Zavertnika, da ae voli vaeh sedem članov takoj in naenkrat, iu oni se takoj med seboj konstituirajo; odbor se pa tudi lahko rekonatituira. Sprejeto soglasno.
Noininirani so bili sledeči: Kristan, Krže, Truger, Terbovec, Godina, Konda, Boatič, Kolek, Kušar, Šava, Udovič, Skubic, Zavertnik iu Vera-nič
Nato se odpovedo iz različnih vzrokov sledeči: Truger, Alolek, Kuaar, Sava, Vdovlč, Skubic in Verankf. Ker ostane samo sedem članov za iz-
vi	sevalni odbor, odpade formalna volitev.
Za nadaomi odbor so izvoljeni sledeči: Petrovič, Bcnedik in Veranič.
Ker je a tem program konference izčrpan, po-aave predsednik še enkrat vae zastopnike, kateri so navzoči za intenzivno delovanje za jugoslovansko federativno republiko in da naj Imajo ves čas pred očmi usodo našega naroda, ki je sedaj temna in žalostna, da se ga nam posreči osvoboditi iz monarhističnih krempljev. Vsakdo naj deluje po svoji najbolj&i moči in naj Žrtvuje, kolikor mu je le mogoče. V slučaju, da ne bomo sami doživeli tega, da bi bil narod prost, svoboden, bodo naši potomci uživali sad našega dela ako fconio vstrajni na tej poti do cilja jugoslovanska federativne republike.
Po tem pozivu zaključi konferenco.
Konferenci sta doposlani brzojavki:
Sly, Minn
Vsem zborovOlcem na velikem narodnem d* Iu želimo veliko uspeha. Vaš cilj naj bode svobodna organizacija in združitev vseh Jugoslovanov.
Joseph Pish le r. tajnik J. S. K. J.
Geo. L. Brozieh. blagajnik.
Ely, Minn.
Gospodje začasnega odbora in delegat je! Veliko in požrtvovalno je vaše delo. Bodite možje na narodnem mestu in storite vse najbolje, da bo ta konferenca zedinila najprvo vse Slovence 111 pozneje vae Jugoslovane. Žitela demokracija vseh narodov!
F. S. Taučar, gl. predsednik dr. sv. Barbare.
Konferenca je; opravila svojo nalogo. Sedaj nmra priti na vrsto praktično tlelo. Ni ga malo, in Če hočemo kaj doseči, bo treba pošteno zasti« kati rokave.
Med prve naloge, ki jih je treba izvršiti, spada ta. da pridejo naši cilji v javnost, namreč ne le med Slovence, ampak tudi v druge kroge, ki morajo biti poučeni. Predvsem prihajata v tem oziru dva faktorja v poštev. V Ameriki Živimo, na
Nikolaj Romanov se je preselil v Sibirijo. Za to selitev se ni odločil čisto sam, temveč mu jo je 'ne ivetovala" provizorična vlada na tak način, da ni mogel odkloniti prijazne ponudbe. Vlada ni objavila razlogov Nikolajeve deportaeije, toda zdi se, da je bilo potrebno za večjo varnost republike. Kaj se je godilo v Carskem selu, ni znano. Ampak umevno je, da so imeli monarhistični spletkarji tem več upanja, čim bliže je bilo nekdanje veličanstvo. Kajti nihče ne more misliti, da so pristaši starega režima kar izumrli ali pa se od prvega do zadnjega prelevil» v nadušeme republikance. Na eni strani so ljudje, ki jim reakcija tiči v krvi, pa sovražijo vsak napredek instinktivno. Na drugi strani so zopet taki, ki imajo direktno korist od dvora. Če tudi je očitno, da je ogromna večina ruskega prebivalstva republikanska, dela, vendar tudi nevelika manjšina zgage In težave; zlasti v zmedah, ki so jih povzročali hi-perradikalci, najde monarhističuo rovarenje lahko mnogo prilike za svoje cilje. I11 kakor so v stari Rusiji revolucionarji v ječah kljub naj-krutejšeinu nadzorstvu vendar našli zveze z zunanjim svetom, je mogoče, da se spredejo kakšne tajne niti med Carskim selom in zunanjimi agenti monarhije, ki so veČhioina tudi agenti Nemčija.
Ne vemo, če je imela ruska vlada kakšne dokaze za take «tik* m spletkariie, toda že njih možnost je bila dovoljna, da se je sklenila Nikolajeva preselitev.
O izvršitvi prevoza poročajo:
Poveljništvo garnizije u Camkom aelu je dobilo povelje, da posadi Nikolaja na vlak v sredo zintraj. Od vsakega bataljona v garniziji so izbrali po enajst vojakov, o katerih lojalnosti napram svobodni Rusiji nI nobenega dvoma. Ti vojaki so imeli nalogo stražitl cesto od carjeve palače do kolodvora, kjer je čakal vlak. Nikolajevi rodbini je bilo dano na izbero, da lahko ostane ali odide z njim, kakor jim ljubo. Vsi od prvega do zad-n.iecra 40 se odločili, da gredo z Nikolajem. Ko so Tedanjemu mogočnemu carju prečitali odlok ftrnvizorične vlade, da mora iti v Sibirijo, je pa-d^l na stol vsled velike potrtosti, toda ugovarjal n* ?. eno besedico. Prosil je, če *oie pred odhodom ar enkrat pogledati vrt, kjer je sadil in okopaval krompir in drugo zelenjavo. Drage volje so n-stregli njegovi prošnji. Nikolaj ic korakal po vrtu in najhujšemu j# bilo, ker se mora ločiti od njega. Njegova iena, bivša carica, je bila videti vesela, češ da bo vaaj nekaj spremembe, ker ae je zadnje čase precej dolgočasila v Carskom selu.
Namesto" sijajno opremljenega vlaka, brc* kakršnega se ni Nikolaj Romanov nikdar vozil no Rusiji, je stopil v navaden vlak na postaji v Mo-hilevu. Vlak je bil sestavljen iz treh spalnih vo-
bodo revolucionarji plačani Gurko je bil aretiran.
za svoj "zločin
Sklicatelji mednarodnega delavskega kongresa, ki se ima otvoriti 9. septembra, resno razmišljajo,, da bo treba zborovainje zopet prelomiti na poznejši čas. Dejstvo, da so Anglija, Francija, Italija in Amerika ponovno zahranile prosto pot delegatom iz teh držav, je prisililo socialistično e-ksekutivo, da nekaj ukrene. -Sklicatelji ne maraj6, da bi bili iz vojskujočih «e držav navzoči samo Nemci in Rusi in da bi bili slišati le napadi na zavezniške vlade, kar bi lahko dalo vsemu kongresu videz pristranosti v interesu centralnih sil.
Angleški ministrski predsednik Lloyd George je dejal v parlamentu, da bodo zavezniki z Atneri-ko vred dosegli svoj cilj v prihodnjem letu 1918. Nemške submarinke ne bodo izstradale prebiva-telstva Anglije — je nadaljeval George — in boj-ni položaj je dober. Letošnji pridelek pšenice je večji kot je bil lani in tudi drugi poljski pridelki so se pomnožili. Situacija na ruski fronti je res slaba, kar pomeni, da morajo zapadni zavezniki izvršiti toliko več dela na bojišču. Težkoče zavez-nikov se bodo odslej manjšale, medtent ko bodo rasle v Nemčiji v obliki notranjih nemirov. Največ, kar more Nemčija zdaj storiti, je, da se vzdržuje proti napadom Angležev in Francozov, pa še tega ne more.
Porabite življenje dobro.
Slavnozuani norveški raziskovalec severa Fridjof Nansen pravi da je bistveno potrebno za vsako družim in državo, da Je vsak državljan vzgojen tako, da natančno razume, da je njegova
"Caa"
je edina slovenska revija v Ameriki. '"Čas" prinaša lepe povesti, koristno gospodarske in go-apodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, pod učne in narodu po-
<fcolžnost do samega sebe in doltrebne razprave, mnogo mičnih družbe ta, da porabi življenje naj- slovenskih pesmic in poleg tega bolje in da je kolikor jnogoče are- pa prinaša lepe in umetniške sli-
¿en. Melanholija in črnoglednost sta greh, ako vodita do brezdelja. Mi bi pa še radi dodali, da ao Že-lodčid neredi dostikrat odgovorni »a taka razpoienja in da je Tri-nerjev Amerikanskl Kllksir od Grenkega Vina najtioljše zdravilo za take neprilike. On izčisti želo dec, pomaga prebavi, povrne tek, I p /IDI CTffnVFfi
(.SV,/i dllka in okrepi celo telo. l'/illL
ke.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča ae pri "Čas", 2711 80. Millard Ave., Chicago,lll. v Clevelandu In okolici pa na GOM St. Clair ave.
Cena $1.00, V lekarnah. Tlrincrjcv Liniment je priprava prve vreste.
Attorney at Law Zittip ta nth iiAHik.
Njega čudoviti učinki v slue a-	za tožbe v odškodntM-
jih revmatizma nevralglja, iz-puhnenj, otekliu ga je napravilo priljubljeno. Cena 25 In 50 c. v lekarnah, po pošti 35 ln 50e.
V lekarnah. Cena $1.00. J os. Triner, izdelovalec, 1333—1339 Ashland Ave., Chieago, 111.
kih zadevah. At. tobe lOOi* 133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Mala Sttt
Mornariški department je izve del, da se Nemčija pripravlja na;za izlete, subuiarinsko ofenzivo v ameriških
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VIL-LAGE DIN" s prostornim vrtom
Vodnjak z studenčno vodo na
vodah; gotovo število submarink M^tinovi farmi je poznan po vsej . t • ,	. r . ,	okolici.
je baje že na poti vez Atlantik. 0gden ^ bUz0 CMtne žeJez. Mornariški oddelek je določil jniške postaje, Lyons, 111. Telefon-novc naredhe za plovbo iz Neu| ska številka 224 M. Yorka in Bostoua ter uredil vae potrebno, da dobe kajzerjeve sirb-marinke gorak sprejem, če se res prikažejo. v
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. IA aO 6IUI0 ATE., KEIOSNA, WIS
Talefon 1199
m
I Prirapen po načina, ki ga ia rabil star moder menih
S O R O L
aa j« izkazal Čudovito uapeš-nem u kri» i« I ode u ia trebuhu, bol« nvrat, naduho, glavobol, izgubo taka, prehlad v glavi, itd. itd.
Priredi gm lata kompanija, ko dela »lavni Pein Km-H - -B f«ller" »turo vr*dtio »i««J-l-v?-1! »tvu k» vdraaeaje.
Pametrn človek ima eno «tekleniro vedno pri rokah 86c in 6fie v v »« h lekarnah, li pn pri F. AD. R1CHTER CO. 14-80 Wa»hlniirU>n Street. nkvv yohk
MODERNA KN1 GO VEZNICA.
Okusno, hitro in 'jrpeftna daN za privatnike in druitva. SpreJ» mamo naročila tudi iz vati m rata»
Imamo moderna stroja, cena in poltena postrelba.
ISEATJE HOLAS, 1688 Blaa laku* Am,
(Advar.)
m
8L0VEN01
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD-
Naročite ai devnik "Proave-ta'\ List stane za celo leto $3.00^ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
ivalk i ta
»atravailka pretekat% bi •ali j« la adraeUa. 1914 Ava, Ohteaga. Uradaja ad 1 da I pa p«L; od 7 da • avaiae. Isvaa tieoti balaiki aaj »Lftaj» aUi
zov, enega jedilnega in treh vagonov tretjega razreda ; takoj za njim je odšel drugi vlak, na katerem je bila njegova prtljaga in petdeset služabnikov, ki bodo z dovoljenjem revolucionarne vlade delali družbo Nikolaju v Sibiriji. Na kolodvoru so ga pripeljali v avtomobilu, v katerem sta ga spremljala knez Dolgorukov in grof Benckoralorff bivši dvorski maršal, ki sta bila ves čas z njim zaprta v Carskem selu. Močni kordoni vojaštva ao spremljali avtomobil do postaje. V drugem avtomobilu je sedela njegova žena Aleksandra s hčerkami in sinom v spremstvu grofiee Nariškrnove, bivše dvorne dame; v družbi je bil tudvkorenjaš-ki mornar Derevenko, ki je bil earjcvieev telesni čuvar že od dečkovega rojstva. Tudi on se je ponudil, da odide s earjem v pregnanstvo.
Prebivalstvo ni nič vedelo o Nikolajevem odhodu. Ko so carja odpeljali, so ostale -straže naokrog palače kakor prej, da bi ne bilo suma. iNih-čc še ne ve, zakaj je vlada poslala Komanovca v Sibirijo. Ugibljejo pa, da je njegova deportacija v zvezi s pismom generala Uurkota, ki ga je vtihotapil zaprtemu Nikolaju v Carsko selo, prisegajoč mu zvestobo in obljubljajoč, da pride eas, ko
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARING HOUSE". -Kaj to pomeni ga ljudstvo, Ca ja banka pod aadaoratvom "Clearing Houaa".
Vb« banke, ki imajo zvezo a Chicago Clearing House, ao podvržene strogemu j nadzorovanju od uradnikov tega zavo j da. Pregledovanje računov in imetja
mora vrftiti najmanj enkrat na leto. Izvedene! natančno preiMejo stanje viake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, varftčine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in preglodajo knjige in računo. Če najdejo izvedenci kako slabe alf dvomljive vrednostne listino, se te ne itejejo več kot imovina banko. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah, če banka drzno ftpekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opuatiti. Vse, kar je slabo, ri-akirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti a boljiim. Če vsiega tega baifka hitro ne popravi in atori, izgubi vse nadaljnje ugodaosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združeno v Clearing House.
Ke<lar se odvzamejo kaki banki to ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Houss ima slednja za to dobor vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varao in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Houna je bil izdelan v Chieagu pred desetimi leti, od katorega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je Ho na ali drugi banki slabo vslod panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka j« v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American Btate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NA&O banko za VA&O banko ia Val denar Ik> varen in ga lahko dvignete, kedar ga žalit«.
Vpražajt« za seznam naiih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečin slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna=
n
Blue Island Avenue, Chicago, II..
Mi tiakamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljikem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
t^"ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 Soutla Mlllard Avcnue.
CHICAGO, ILL.
Cenike preimete zastonj.	Vae delo garantirano.
aMeaeoMeaeeeaeot o*«»Moooeet»oo»ooe»a«eo»eee»i»»»++
Edlni slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINCl^ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
AMBRlftKE DRŽAVNE BANKB
Blue Island Av«., vogul Loomis in 18. cost«.
V teti dnevih
velike draginje
hi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hižo. 1'opolna resnica jc v pregovoru. "Forewarned is Forearmed".. Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vaiiin črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trinerfovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano nyorabno tvarino, v kateri se rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voinost, želodčne neprilike pri ženskah ob Času življenske pre-membe, kakor tudi pri preinogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubjd, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vhia. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Triner|ev Uniment
vam prinese v hiSo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenjc, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene miàice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in 50c v lekarnah, po posti 35 in 60c.
Triner|ev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kaSelj, hripa-voat, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—«8an Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 191(1.
JOS. TRINER
* kemik izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcaflo, m.