SVOBODNA SLOVENIJA leto (ano) LXXI (65) • STEY. (N°) 49 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de diciembre - 6. decembra 2012 BODIMO združeni Zmagal je Pahor MARJANKA OBLAK in MARTIN UŠTAR BERGANT~ (Govor na 60. Skupnem mladinskem dnevu, xx novembra 2012 v Našem domu v San Justu) Ko smo pripravljali 60. skupni mladinski dan, smo se spraševali: zakaj delamo? Za koga vse to pripravljamo? Se prav odločamo? Delamo za prihodnost, da bi obdržali vse to, kar smo mi prejeli in v čemer smo rasli. Pripravljamo za nas in za vse tiste, ki prihajajo za nami. Ampak, se prav odločamo? S skupino prijateljev smo se odločili, da sprejmemo odgovornost sestaviti Zvezni mladinski odbor. To je bilo popolnoma neznano za nas, a delamo z navdušenjem, ker nas zanima ohranjevanje slovenske mladine, z vsem, kar to pomeni. Vsi sodelujemo pri krajevnih odborih že odkar smo vstopili v mladinske organizacije, in se čutimo soodgovorni za njih rast. Začeli smo z delom polni novih idej. Ker smo bili zadovoljni s tem, kar smo dosegli, smo se odločili nadaljevati v isti smeri. Ni bilo enostavno, a smo se naučili upoštevati nove predloge in, kar je najvažnejse, poslušati druge. V tem smislu smo si postavili različne cilje skozi leto, v katerih bi se omogočilo, da bi se nam pridružilo čim več mladine. Iskali smo, da bi rastli v skupnem delu. A vemo, da je za to pa najprej potrebno biti pripravljen poslušati druge, tudi takrat ko mislimo drugače. Edina pot do tega je spoštovanje. V trenutkih, ko nismo imeli pred sabo jasnega pogleda, je bila zelo važna pomoč takih oseb, ki so se nam približale in z dobro voljo svetovale razne načine, da bi se dalo speljati načrte, ki smo jih bili orisali. Prepričani smo, da je prav to veliko pripomoglo k uspehu našega dela. Zato smo jim zelo hvaležni. A na žalost, smo pa tudi doživeli nezaupanje našemu delu in celo obrekovanje in po pravici povedano, to nas boli. Vemo, da se vedno lahko izpopolnujemo, in smo odprti vsem dobrim nasvetom in se vam že vnaprej zanje zahvalimo. A bodimo odkriti: tudi v naših domovih in organizacijah bi bilo potrebno marsikaj spremeniti, pa kljub temu s potrpljenjem in dobro voljo delamo naprej in težimo k popolnosti, ki pa ni tako lahko dosegljiva. Na tej poti smo veliko rastli kot skupina prijateljev in kot člani skupnosti; sprejeli smo nove odgovornosti in nove izzive. Iskali smo, kako bi prišli do cilja mladinske organizacije, ki je še vedno isti: združevati slovensko mladino v veri, kulturi in športu. Dobro se zavedamo, da v današnjem okolju, ki neprestano izgublja plemenite vrednote, smo mi, Slovenska Mladina v Argentini, podedovali predragocen biser slovenstva, katerega ponosno ohranjamo že več kot 60. let. A tudi vemo, da sedanja mladina vidi stvari na svoj poseben način in ima lastno identiteto. Kot mladi, odkrivamo vedno sproti nove poti za uresničitev naših projektov. Ob tem se pa lahko tudi velikokrat zmotimo, a smo prepričani, da je ta edini način, da se naučimo iz teh izkušenj in nam to služi tudi za prihodnost. Uspeti je pa mogoče samo, če se združimo, povežemo med seboj, če pustimo medsebojne razlike ob strani in mislimo kot ena sama mladina. Uživajmo v skupnem delu. Bodimo vedno združeni, za vedno mi, za vedno vi, za vedno vsi! Slovenski volivci so v finalu predsedniške tekme za četrtega predsednika Slovenije izglasovali Boruta Pahorja. Podprlo ga je 67,44 odstotka volivcev. Na čelu države bo zamenjal Danila Türka, ki je prejel 32,56 odstotka glasov. V drugem krogu je po podatkih, objavljenih na spletni strani Državne volilne komisije, glasovalo 717.892 od 1.711.240 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 41,95-odstotna. Gre za rekordno nizko udeležbo. V prvem krogu tokratnih volitev je na primer glasovalo 48,25 odstotka volilnih upravičencev. Manjkajo sicer še glasovi iz tujine, a to je simbolične narave, saj ni nobene možnosti za spremembo izida. Pahor je dejal, da njegova zmaga pomeni »šele začetek, začetek nečesa novega, novega upanja, novega časa«. Povedal je tudi, da je prevzet nad podporo volivcev, prav tako verjame, da ni skoraj nobenega problema, ki ga ne bi mogli premagati skupaj. Podporo ne jemlje le kot podporo sebi osebno in podporo svoji viziji, ampak jo jemlje, »kot nekaj, kar obvezuje vse nas, da storimo vse tisto, kar bo potrebno za to, da se kot narod in država izkoplje-mo iz težav«. Ali bomo v tem uspeli, je po njegovem odvisno od vseh nas, kot je še poudaril, bo dal sam od sebe »sleherno moč«. »Potrebujemo zaupanje drug v drugega, medsebojno spoštovanje, strpnost, posluh. Naj bodo razlike med nami še tako velike, je to, kar nas povezuje, še močnejše,« je dodal. Na vprašanje, kaj bo njegova prva poteza glede pogovorov med opozicijo in koalicijo oziroma Janezom Janšo in Zoranom Jankovičem, je Pahor odgovoril, da je bil njegov predlog od vsega začetka, da se sklene politični dogovor vseh parlamentarnih strank. Ob tem je napovedal, da se do prisege ne bo mešal v pristojnosti predsednika republike, ki bo svoje delo opravljal v skladu s svojimi nalogami. Do takrat tudi ne namerava komentirati njegovih ali drugačnih ravnanj. Pripravil se bo, da bo tisti trenutek, ko bo prevzel položaj predsednika, storil vse, da bo vsako zaupanje, ki ga je danes prejel, tudi izpolnil. Seveda je zmagoviti kandidat prejel razne čestitke, med njimi predsednika vlade Janeza Janše. Novoizvoljenemu predsedniku pa je čestital tudi kardinal Franc Rode za »sijajno zmago na predsedniških volitvah«. Kardinal Rode je prepričan, »da bo 2. december 2012 ostal v našem spominu kot lep in pomemben dan, ko je na čelo Slovenije stopil pogumen, iskren in dobrohoten človek«. Ob tem pa kardinal novemu predsedniku želi Božjega blagoslova. »Naj bo On, ki vodi usodo narodov, Vaša luč in Vaša moč pri izpolnjevanju odgovorne službe v prid slovenske države,« je še zapisal. v argentini Tudi slovenski državljani v Argentini smo ponovno volili. A tudi med nami je število udeležencev zelo padlo, saj je v prvem krogu glasovalo 684 rojakov. V tem drugem krogu so na veleposlaništvu registrirali točno 400 glasov, od katerih jih je 385 prejel Pahor, 15 pa Türk, točno enako kot v prvem krogu. Brez komentarja. Slovenija v valu protestov Pretekli teden je bil v Sloveniji precej razgiban. Večja mesta so preplavili protesti; usmerjeni naj bi bili proti politični eliti (neke vrste »que se vayan todos«?). Vse skupaj se je začelo v Mariboru. V ponedeljek, 26. novembra so v štajerski prestolnici sprva mirnemu shodu, ki ni bil prijavljen, na njem pa je množica zahtevala odstop župana Franca Kanglerja, sledili izgredi manjših skupin. Policisti so ukrepali skladno s pooblastili - potem ko so protestniki vanje metali bakle, granitne kocke in kamenje, so jih organi pregona razgnali s pomočjo solzivca. K protestom po vseh večjih mestih v Sloveniji so nato prek spletnega družabnega omrežja Facebook začele vabiti anonimne skupine. Ljudje so se odzvali, a marsikatero akcijo so spremljali incidenti. Zato so se začeli vrstiti tudi pozivi k umiritvi razmer. Med drugimi se je oglasil predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres. Ponovil je stališče komisije Pravičnost in mir, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva. »Stanje v državi je zelo težko. Vemo, da si vsi, ki so odgovorni v tej državi in ki nosijo največjo odgovornost za reševanje stanja, resno prizadevajo, da je potrebno sprejeti določene žrtve, če hočemo rešiti stanje, v katerem smo se znašli. Zato potrebujemo v tem trenutku predvsem pozitivno energijo, dobro voljo za skupno sodelovanje in razumevanje tudi nekaterih varčevalnih ukrepov, ki se jim ne moremo izogniti.« Potem ko se je vrnil z obiska v Albaniji, je državljane nagovoril premier Janez Janša. Kot je dejal, je kriza po slovenskih mestih in vaseh polila dovolj bencina, da vsaka odvržena vžigalica z lahkoto povzroči požar. Janša meni, da si vsak, ki se odloči za miren protest, da doseže pozitivne spremembe v družbi, zasluži priznanje aktivnega državljana. Ob tem je spomnil na poglavje slovenskega osamosvajanja. »V času slovenske pomladi se je na naših ulicah in trgih večkrat zbralo na deset tisoče ljudi. Toda vsi ti protesti so kljub zahtevam, usodnim za vse, potekali mirno. Zborovali pa smo ZA, prevladovala so pozitivna čustva.« Janša je opozoril tudi, da smo Slovenci do zdaj v resnih razmerah že nekajkrat dokazali, da znajo stopiti skupaj. Verjame, da to lahko storimo tudi zdaj. »Imamo vse potenciale, da sami izidemo iz krize. Iz evropskega proračuna dobivamo znatno več kot vanj vplačujemo. Samo od nas je odvisno, kaj bo z nami v prihodnje.« Predsednik državnega zbora Gregor Virant v odzivu na nezadovoljstvo med ljudmi, ki se izraža tudi s protesti, pravi, da se poslanci zavedajo soodgovornosti, ki jo imajo pri reševanju nakopičenih težav. A Virant in vodje poslanskih skupin v skupni izjavi obsojajo nasilje. »Z nasiljem ni mo- goče rešiti nobenega problema. Nasilje ne more izboljšati družbenega položaja, ampak ga lahko le še poslabša.« Nasilnemu izražanju mnenj nasprotujejo tudi v Zboru za republiko. Teolog Ivan Štuhec je ob tem opozoril, da v Mariboru povod za proteste niso bile socialne stiske, ampak nedavno na novo postavljeni radarji za merjenje hitrosti na cestah. Prebivalci štajerske prestolnice očitajo županu Kanglerju, da ga bolj kot varnost na cestah zanima pobiranje denarja. Zato so se tudi še v torek, 4. decembra, v Mariboru nadaljevali protesti, ki so povzročili precej škode, medtem ko so policisti pridržali 114 ljudi. Slovaška se je uprla Slovaška se je odločila, da bo maja 2013 izdala poseben spominski dvoe-vrski kovanec ob 11 50-le-tnici prihoda bratov Cirila in Metoda na Moravsko, kjer sta med drugim prevedla Sveto pismo in obredne knjige v slovanski jezik. Toda s sklepom ne soglaša Evropska komisija. Po njenem odloku naj bi morala slovaška osrednja banka prvoten načrt vsaj delno preoblikovati. Kamen spotike sta avreoli, ki obdajata glavi obeh svetnikov. Evropska komisija je namreč zahtevala od Slovaške, naj z dvoevrskih kovancev umakne katerikoli verski simbol, oz. avreolo in križ na njuni obleki. Nekatere države članice Evropske zveze so namreč protestirale, da bi dvoevrski kovanec v taki obliki kršil pravilo verske nevtralnosti. Vendar se je Slovaška uprla in bo dvoevrski kovanec vseeno izdala. Tako so odločile slovaška centralna banka in nekatere politične stranke, tudi opozicijske. Pravijo, da se ne bodo vdali kar tako, pa čeprav bi se znalo zgoditi, da bi kovanec ne imel prostega pretoka po evropskem evrskem prostoru. V Bolgariji pa med drugim spominjajo, da je bilo prepovedano prikazati svetega Cirila in Metoda z avreolo tudi med komunističnim režimom. Ministrica Ljudmila Novak v ZDA IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je opravila enajstdnevni obisk pri rojakih v Združenih državah Amerike. Odpotovala je 23. novembra, vrnila pa se 3. decembra. V tem obdobju se je srečala z rojaki, ki živijo v Cle- Ob otvoritvi pisarne PoliMaT v Akronu velandu, Chicagu, New Yorku Pitts-burghu, kot prva predstavnica Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je obiskala Slovence v Mil-waukeeju, uvodoma se je srečala tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Minneapolisu (Minnesota). Obisk je bil namenjen seznanitvi z življenjem in delom ter težavami največje slovenske narodne skupnosti izven matične domovine, spodbuditi delovanje tamkajšnjih ustanov, sodelovanje tamkajšnjih strokovnjakov in podjetnikov slovenskega rodu z matično domovino. Posebna pozornost je bila namenjena odprtju predstavništva Centra odličnosti PoliMaT v Akronu. Pisarna PoliMaT deluje v inku-batorskem kompleksu AGBA (Acron Global Business Accelerator) v ameriški »prestolnici« industrije in raz- iskav na področju polimerov, z včerajšnjim dnem pa se je v okviru delavnic v njeni organizaciji že začelo usposabljati dvanajst raziskovalcev iz drugih dveh slovenskih centrov odličnosti (Enfirt, Cobik). V pisarni PoliMaT bo tudi formalni sedež novoustanovljenega Slovensko-ameri-škega poslovnega kluba, katerega predsednik je ameriški Slovenec Jože Kokalj. Tako pri vzpostavitvi sodelovanja med PoliMaTom in partnerji v Akronu kot pri ustanovitvi kluba je šlo predvsem za zgledno sodelovanje med nekaterimi poslovneži in raziskovalci slovenskega rodu, veleposlaništvom RS v Washingtonu, Poli-MaTom, predvsem pa z generalnim konzulom RS v mestu Cleveland Jurčkom Žmaucem. Gospodarsko sodelovanje in vloga slovenske skupnosti v Clevelandu sta bili tudi glavni temi srečanja ministrice Novakove s clevelandskim županom Frankom Jacksonom. Ministrica Novak je obiskala še Cleve-landsko državno univerzo, kjer se je seznanila z delom tamkajšnjega Centra za slovenske študije in lektorata za slovenski jezik. Srečala se je tudi z lektorjem Luko Zibelnikom in se s študenti pogovarjala o gospodarskih in socialnih razmerah v Sloveniji. Ministrica je svoj obisk v ZDA začela v petek 23. novembra v Minneapolisu (Minnesota), kjer se je srečala s predstavniki slovenske skupnosti, ter tam podelila priznanja Urada pri- Med slovenskimi otroci v ZDA zadevnemu rojaku Miru Medvedu. Obisk slovenske skupnosti je nadaljevala v Clevelandu, kjer je obiskala znameniti Festival Polke in podelila priznanje Urada ob njihovem srebrnem jubileju. Za 40 let neutrudnega dela med rojaki v Minnesoti, Clevelandu in drugod po ZDA je priznanje prejel tudi promotor t.i. »polka--maše«, duhovnik slovenskega rodu Frank Perkovich. V nedeljo je ministrica Ljudmila Novak obiskala slovensko župnijo sv. Vida in se pogovorila z nekaterimi predstavniki Slovensko-ameri-škega sveta in člani stranke NSi. Na Slovenski pristavi je najprej položila cvetje pred spomenik pobitim v povojnih pobojih in drugim žrtvam komunizma in okupacije, ter si ogledala celoten objekt, kjer se srečujejo slovenski rojaki. Ta dan je obiskala še Slovenski raziskovalni inštitut, ki deluje pod vodstvom dr. Edvarda Gobca. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je v ponedeljek, 3. decembra 2012, z obiskom slovenskega podjetnika Hi-larija Roliha in pogovorom s predstavnico Slovenskega ameriškega združenja (Slovenian American Union) v New Yorku zaključila delovni obisk pri številčni slovenski skupnosti v ZDA. Ministrica Novakova se je srečala z rojaki v Minneapolisu, Chicagu (Lemont, Joliet), Pittsburghu, Mil-waukeeju in seveda v »največjem slovenskem mestu zunaj Slovenije« - Clevelandu. Vse slovenske skupnosti so izrazile veliko zadovoljstvo nad obiskom ministrice. Ta se je po drugi strani temeljito seznanila z raznolikostjo in delovanjem slovenstva v ZDA ter rojake potrdila v njihovem prizadevanju za ohranjanje slovenske identitete v tujini, hkrati pa jih je spodbudila h krepitvi gospodarskega sodelovanja z matično domovino. V nedeljo, 2. decembra 2012, je Ljudmila Novak opravila tudi državljansko dolžnost in se v Clevelandu udeležila volitev za predsednika Republike Slovenije. LJUBLJANSKI OKTET Slovenske viže ob 40-letnici m Priznani slovenski zbor Ljubljanski oktet je 40 let delovanja zaznamoval s slavnostnim koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Za koncert je zbor pripravil svoje uspešnice iz slovenske glasbene zakladnice, vse od skladb Franceta Marolta (V klošter bi rada šla, Kangalilejska ohcet, Soldaški boben) in Zorka Prelovca (Sedem si rož) pa do Petra Jereba (O kresu, Pelin roža) in Danila Švare (Tri beneške, Od Martina Kebra). Ljubljanski oktet je bil ustanovljen leta 1972 kot Študentski oktet v vrstah akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. V času svojega neprekinjenega delovanja se je razvil v enovit umetniški ansambel in sodi med najbolj reprezentativne slovenske izvajalce komorne vokalne glasbe. Slovenske ljudske in umetne pesmi so eden pomembnejših delov reper-toarne zasnove okteta. Od slovenskih umetnih pesmi je oktet izvedel skoraj vse za moške zbore iz obdobja renesanse, romantike in či-talništva. Posebno mesto v delovanju okteta imajo skladbe sodobnih slovenskih skladateljev. Oktet je premierno izvedel več kot 50 sodobnih slovenskih del, so sporočili iz zbora. Obsežen del železnega repertoarja Ljubljanskega okteta predstavljajo tudi skladbe Gallusa, Palestrine, Hasslerja, Haydna, Mozarta, Schuberta, Schumanna, Mendellsohna, Brahmsa, Bartoka, Brucknerja, Čaj- kovskega, Dvoržaka, Janač-ka, Poulenca in drugih. S tako oblikovanim programom se zbor udeležuje pomembnih festivalov in tekmovanj komorne glasbe doma in na tujem. Zbor je tudi večkratni zmagovalec tekmovanja radijskih posnetkov pri RTV Slovenija in dobitnik najvišjega priznanja za dosežke na področju vokalne glasbe -Gallusove plakete. Umetniški dosežki Ljubljanskega okteta so dokumentirani na številnih posnetkih radijskih in televizijskih hiš doma in na tujem ter na več gramofonskih ploščah, kasetah in zgoščenkah. TONE MIZERIT _ Ni manjkalo križev in težav pretekli teden, vendar je bila celovita pozornost politične skupnosti usmerjena v slavni 7D. Tega dne (7. decembra) namreč poteče rok sodne zaščite, ki brani medijsko hišo Clann pred razlastitvijo radiev in televizijskih kanalov. Ta dan naj bi vlada herojsko zmagala nad prevratnimi korpo-rativizmi. Ogrožena sodna ustanova. Kot smo že nekajkrat omenili, ni v nevarnosti le mogočno medijsko podjetje, temveč celotna sodna ustanova in, sledeče, neodvisnost sodne oblasti. V zadnjih mesecih in še bolj v zadnjih tednih smo prisostvovali pravi gonji, ki jo je vlada usmerila na sodišča in zbornice, ki naj odločajo o usodi Clarina. Obtožbe sodnikov, ki nimajo nobene stvarne podlage; direktne ali indirektne gročnje njim in njihovim sorodnikom; vse vrste pritiskov in pritožb je povzročilo, da je iz zadevnega dela sodišča odšlo (ali so jih izrinili) 18 sodnikov. Vmes je poseglo vrhovno sodišče. Odreklo je sicer zahtevo podjetja Clann, naj direktno poseže v zadevo, ker mu sedanje stanje ne zagotavlja pravične in neodvisne sodbe, a je od nižjih instanc zahtevalo, in jim postavilo roke, naj se izrečejo o temeljnem vprašanju. In kaj je temelj? Vprašanje, če sta dva člena novega zakona o medijih ustavna ali protiustavna. Če sta protiustavna, vlada ne more nič proti Clarinu. Če sta ustavna, bo moralo podjetje »desinvestirati«, to je, prodati. A to je, kot smo omenili, drugotnega pomena, kljub vsej važnosti svobode tiska. Tukaj gre za dejstvo, da izvršilna oblast grobo vdira na področje sodne oblasti, strahuje sodnike, bistveno zavira njihovo delo in pogojuje njihove razsodbe. Da jih malo briga pravica je dokazal tudi vršilec zakonskih ukrepov Martin Sabbatella (bivši moronski župan, ki ga mnogi rojaki posredno ali neposredno poznajo), ki je iz prejšnje samostojne poti zaplul v najgloblje kirchneristične tokove. Dejal je, da bodo izvedli vse ukrepe proti Clarinu, tudi če se sodišče ne v danem roku ne izreče. S tem se direktno upre odločbi vrhovnega sodišča. To je pa že stara kirchneristična praksa, še izza časa, ko so vladali provinco Santa Cruz in uničili njeno sodno oblast. Bo sedaj enako? Odmor na zunanji fronti. V prejšnjih številkah smo precej pisali o zapletu okoli zunanjega dolga in razsodbi newyorškega sodnika. Thomas Griesa je odločil, da mora Argentina plačati 1.330 milijonov do- larjev lastnikom argentinskih bonov, ki niso sprejeli preureditve dolga. To pa bi povzročilo nove težave, pa tudi nevarnosti tistim, ki so preureditev dolga sprejeli. Denar, ki bi ga vlada vložila v newyorško banko za izplačila, bi sodnik lahko zasegel. Razsodba pa bi povzročila tudi juridično nejasnost v preureditvi dolgov evropskih držav (Grčija, Portugalska, ...), ki prav sedaj pripravljajo rešitev svojih zavoženih položajev. Tako ni moglo naprej. Je pa Argentina tudi popolnoma spremenila svoje stališče. Izjavila je pripravljenost za pogajanja s tožilci, nove ponudbe preureditve in še marsikaj. Predvsem pa so funkcionarji (s predsednico na čelu) prenehali z borbenimi izjavami, brez podlag in brez smisla, kis o doslej še kako škodile stanju pred sodiščem. Vsekakor, zbornica je razveljavila razsodbo sodnika Griese in sklicala novo soočenje za 27. Februar. Dotlej lahko mirno dihamo. Sredi decembra pa se bo izreklo tudi morsko sodišče v Hamburgu glede usode fregate Liber-tad, ki je še vedno zasidrana v Gani, kjer jo je zaplenil sodnik, ki tam odloča v isti pritožbi zunanjih upnikov. Se bo stvar dokončno uredila? Doma se zapleta. Celoten razvoj dogodkov je podoben dirki, kjer tekmovalca napenjata vse sile za dosego cilja. Vesta, da je vsak napor bistven in vsaka sekunda pomembna. Tako kot vlada skuša zagotoviti absolutno oblast še naprej (posege v sodstvo, nadzor podjetij, volilna pravice od 16 let, ...) tako v sicer razpršeni opoziciji skušajo prehiteti kirchnerizem in zagotoviti čim boljši uspeh na prihodnjih, odločilnih parlamentarnih volitvah. Pod opozicijo pa lahko štejemo tako spontane posameznike, ki so uprizorili množične protestne shode; politične stranke, ki ne morejo iz svoje kože in se komaj kaj povezujejo; tudi sindikate, ki so zadnje čase izredno aktivni in močno posegajo v politično dogajanje. Tukaj pa moramo zabeležiti tudi peronizem, ki se skuša prebuditi mimo gospe Cri-stine, ki nje obraz stranke popolnoma izmaličila. Kakšno vlogo bo pri tem igral buenosaireški guverner Sci-oli? Celo glavni tajnik CGT Hugo Moyano mu že manj zaupa. Kaže, da se v svojem prepričanju, da bi naravni dedič sedanje predsednice, Scioli le premalo oddaljuje od vladnih položajev. Cerkev pa je v posebnem pismu svarila pred »nespravljivimi ločitvami« v družbi. Škofje so prosili tudi za sprejem pri predsednici. Bo kaj pomagalo? SLAVJE V SLOVENSKI CERKVI O BLAŽENEM ALOJZIJU GROZDETU vladaj Kristus Kralj Iskre spomina Slovesno je bilo v nedeljo, 25. novembra v slovenski cerkvi Marije Pomagaj; praznično okrašena je vabila k trojni pobožnosti. Slovesno smo obhajali začetek Leta vere, praznik Kristusa kralja vesoljstva in umestitev relikvij blaženega Alojzija Grozdeta. Že zgodaj so prihajali verniki praznično razpoloženi. Ob deseti uri se je začelo češčenje Najsvetejšega Oltarnega zakramenta. Sv. Rešnje Telo je izpostavil delegat dr. Jure Rode v spremstvu g. Jožeta Mikuša in patra Tomaža Mikuša, oba na obisku iz Slovenije. Pri češčenju, ki ga je vodil inž. Tone Podržaj so sodelovali izmenoma otroci, mladina in odrasli. Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, je s petjem povzdignil slavje. Tudi ljudske pesmi smo vsi navdušeno prepevali. Petje je na orgle spremljal prof. Diego Perez. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode. Somaševali so gg. Dane Vrečar SDB, župnik France Urbanija, župnik Franci Cukjati, župnik Jože Mikuš in pater Tomaž Mikuš. Posamezne dele maše je napovedoval Janez Fili-pič; berili sta brala Franci Žnidar in ga. Alenka Prijatelj, psalm pa Ingrid Kopač Selan. Mešani pevski zbor je pel latinsko mašo in svečane priložnostne pesmi. Pri pridigi je g. Jože Mikuš spomnil, da smo začeli Leto vere, da bi poglobili svojo vero. Glavna temelja sta zapovedi: »Ljubi svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo.« Druga pa je: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.« Vero moramo postaviti na prvo mesto, je temeljni kamen našega življenja. Vero, ki smo jo prejeli od očeta in matere moramo živeti naprej. Vsaka generacija se mora sama odločiti za osebno vero. Sv. Avguštin je napisal: »Zase si me ustvaril Gospod in nemirno je moje srce, dokler se ne spočije v tebi.« Temeljne resnice naše vere moremo spoznati iz svetega pisma. Sv. evharistija nam pomaga,da vero živimo v vsakdanjem življenju. Blaženi Lojze Grozde nas vabi iz Očetove hiše. Pri darovanju smo poljubili relikvijo blaženega Lojzeta Grozdeta in prejeli njegovo spominsko podobo. Molili smo tudi molitev za novo evangeli-zacijo ob Letu vere. Ob koncu maše je dr. Jure Rode prenesel relikvije v pripravljen prostor poleg blažen e g a Antona Martina Slomška. Molili smo še molitev za kanoni-zacijo blaženega Alojzija Grozdeta. Dr. Rode se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi slavja. Zapeli smo zahvalno pesem, Mešani pevski zbor San Justo pa zmagoslavno Händlovo Alelujo. Sledilo je skupno kosilo v dvorani škofa Rožmana; Na odru pred zaveso je bila postavljena in lepo okrašena njegova slika. Okusno kosilo so pripravile gospe pod vodstvom Marjanke Lenarčič Dobov-šek, mladina pa gostom prijazno in spretno postregla. Še dolgo so se gostje zadržali v prijateljskem pogovoru, potem pa se srečni razšli z zavestjo, da je blaženi Lojze Grozde tudi med nami v cerkvi Marije Pomagaj. »Ne vem, kdo bo plačal.« »Mami, kaj plačal, saj nimava dolgov.« »Potovanje vendar.« »Kam bova pa šli?« »Na Zaplaz, kjer je sedaj pokopan Lojze Grozde.« »Mami!« Zadnje tedne življenja jo je mučilo domotožje in njen spomin se je vračal v domovino, v rojstno vas Šen-trupert, v čas vojne. Bili so strašni časi. Ljudje so se bali in trepetali, kdo da bo na vrsti. Na Štefanovo so pobili Mavsarjeve. »Pokaži mi sliko.« Gledali sva fotografijo in deset žrtev Mavsarjeve družine. Po novem letu so po vasi govorili, da so na Mirni partizani ubili dva študenta. Prvi je bil bogoslovec Janez Hočevar, ki so ga ustrelili, ko je bežal pred njimi. Sedaj počiva v cerkvi na Veseli gori, v grobnici, skupaj z mu-čencema župnikom Nahtigalom in kaplanom Cvarom, ki so ju prav tako zverinsko umorili partizani. Drugi študent? Nekaj časa se ni vedelo, kdo naj bi bil. Ljudje so šepetali, da so isti dan mučili in ubili še enega fanta. Vendar njegovega trupla niso našli. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njim. Zgodaj se je tisto leto bližala pomlad in prvi zvončki so pokukali iz zemlje. Otroci, ki so jih nabirali, so v gozdu, blizu Mirenskega gradu, našli nepokopano truplo Lojzeta Grozdeta. Bilo je popolnoma ohranjeno; troh-noba ga ni načela. A na njem so bile strašne rane, posledica groznega mučenja. Kaj je videl skrivnostni gozd tisto noč, ko so ga pretepenega in ranjenega odvlekli iz vasi? Kaj jutro, ko je posijalo mrzlo zimsko sonce? Krvavo sled na beli snežni odeji. Je Lojze Grozde slutil svojo smrt, celo način, kako bo umrl? Vse je tiho, vse miruje, jutra svetlega skrivnosti prisluškuje in ne moti nje svetosti. In zemljo je kri polila, bela polja pordečila. »Bila sem na njegovem pogrebu. Lojzeta Grozdeta so pokopali v Šentrupertu, ker se ga na Mirni niso upali. Partizani so grozili, da bodo na pogrebce streljali. A za pogrebom je šlo veliko ljudi,« se je spominjala mama. Skromen grob je označevala preprosta plošča z njegovim imenom. Je bil popolnoma pozabljen? Kot otroci smo nosili šopke cvetja na njegov grob. Sorodniki so prihajali za vse svete pa tudi sicer grob ni bil brez rož. Že v svinčenih letih po vojni so ljudje o njem govorili kot o mučencu. Včasih so prišli neznani obiskovalci in potihoma spraševali, kje je pokopan Lojze Grozde. »Pojdi, pokaži gospe, kje je Groz-detov grob«, nam je naročila mama. Hiteli smo na pokopališče, mimo križa, na levo po gričku navzgor. Šentrupert ga je imel za svojega. Na spominski farni plošči je tudi njegovo ime: Alojzij Grozde 1923-1943. 13. junija 2010 je bil na evhari-stičnem kongresu v Celju proglašen za blaženega. Njegove zemeljske ostanke so s pokopališča v Šentrupertu prenesli na božjo pot novomeške škofije na Zaplaz, kjer pričakuje veličastnega vstajenja. Relikvije blaženega Lojzeta Grozdeta je sedaj dobila tudi slovenska cerkev Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Prišel je med nas, da bi nam bil zgled zvestobe Kristusu Kralju, ki jo je on zapečatil s krvjo. m. m. Spomin na škofa Slatkonjo V stolnici sv. Štefana na Dunaju je bila v petek, 30. novembra, spominska maša ob 490. letnici smrti škofa Jurija Slatkonje. Somaševali so ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, dunajski pomožni škof Helmut Krätzl, župnik in kanonik pri sv. Štefanu Anton Faber ter drugi duhovniki. V imenu slovenske vlade pa se je slovesnosti udeležil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar. Ljubljanski nadškof Stres je v pridigi najprej izrazil veselje, da je smel skupaj z verniki obhajati sveto mašo s katero se pripravljajo na skorajšnjo 500-letnico ustanovitve škofije na Dunaju drugo leto, letos pa obhajajo 490-letnico smrti njenega prvega škofa Jurija Slatkonje, doma iz Ljubljane. Svoj nagovor je naslonil na god apostola Andreja in dodal, da je apostolska služba tista stična točka, ki povezuje včerajšnji praznik z dogodki izpred petsto let. »Različne pripadnosti in meje, ki jih zaradi teh pripadnosti zarisujemo med ljudmi in jih tako ločujemo druge od drugih, v novem Božjem ljudstvu, ki ga Bog sklicuje v svojo Cerkev, tukaj stopajo v ozadje. V ospredje vstopa vera v Jezusa Kristusa in pripravljenost svoje življenje posvetiti njegovemu kraljestvu med nami,« je dejal nadškof Stres in dodal, da ima vera svoje prvo domovanje v našem srcu, se pravi v svobodni odločitvi za Jezusa Kristusa in v ljubeči pri- padnosti njemu. O letu vere pa povedal, da nam papež želi z njim pomagati, da bi tudi mi najprej v svojem srcu okrepili svojo vero, pogum in navdušenje nad Jezusom, da bi lahko nato iz tega navdušenja z apostolsko gorečnostjo in brez obotavljanja govorili o njem in zanj pričevali v vseh okoliščinah, osebnih in javnih, našega življenja. V imenu države se je slovesnosti udeležil državni sekretar Logar, ki je posebej podčrtal eno od najbolj znanih Slatkonjevih zapuščin, Dunajske dečke. »Poleg tega je zanimivo, da je bil tudi eden od tistih, ki je močno pripomogel k osnovanju danes zelo poznanega zbora Dunajskih dečkov. Bil je prvi direktor zametkov tega zbora.« Slovesnosti se je udeležilo veliko na Dunaju in v njegovi okolici živečih Slovenk in Slovencev. Škof Slatkonja se je rodil leta 1466 v Ljubljani in je umrl leta 1522 na Dunaju. Bil je kanonik in prošt v Ljubljani ter pro-št v Novem mestu, škof v Pičnu v Istri in med leti 1513 in 1522 prvi rezidencialni škof na Dunaju. Maksimilijan I. je leta 1498 položil temelje za dunajski dvorni pevski zbor, za dunajsko dvorno glasbeno skupino in za Zbor dunajskih dečkov, njihov prvi direktor pa je bil Jurij Slatkonja, zaradi česar velja za ustanovitelja svetovno znanega Zbora dunajskih dečkov. Pokopan je v stolnici sv. Štefana na Dunaju. 60. SKUPNI MLADINSKI DAN »Za vedno mi, za vedno vi, za vedno vsi!« DUET BAJDA-MOLINA Turneja po Sloveniji in evropi Zopet je leto naokoli in z njim zaključek ciklusa krajevnih mladinskih dni. Letos je zvezni odbor organiziral skupni mladinski dan v Sanjuškem domu. Kar zgodaj se je pričel, saj se je mladina zbrala k sveti maši že od osmih zjutraj! Pod vodstvom g. Francija Cukjatija, ob spremstvu narodnih noš iz vseh domov in z ubrano zapetima himnama. In končno je pričel tako pričakovani prizor. Na prizorišču se je pojavila skupina mladih, izkušenih igralcev, ki nas je popeljala v svet gledališča. Predstavljali so »Mladinsko ligo«, ki se je dobila, da prepreči propad slovenske mladine, ki so jo Maji napovedali za konec leta 2012. Stopili so v stik s profe- ga je zmožna, če združi energijo za dosego začrtanega cilja! Talentirano je vsak zaigral svojo vlogo in čudovito predstavil vsako osebnost. Iz srca smo se nasmejali in uživali izvrstno izbranim duhovitostim! Zdi se mi, da je težko pravilno opisati krasno predstavo, ki smo jo doživeli, in zadostno čestitati vsakemu izmed igralcev za na- petja Sanjuške mladine smo se najprej Bogu zahvalili za letno delo in mu darovali dan. Po sveti maši so se vsi prisotni pomaknili v Sanjuški dom, kjer jim je s prijaznim pozdravom izrekla dobrodošlico predsednica zveznega odbora, Marjanka Oblak. Po pozdravu argentinske in slovenske zastave pa je pričelo vrvenje. Nekateri so se udeležili zajtrka, drugi pa so se začeli zbirati okoli igrišč, saj so se že pričenjale prve tekme dneva. Lepo je bilo videti, da so se ekipe vseh domov odzvale vabilu Zveznega odbora in se udeležile tekem. To je pa toliko bolj razveseljivo če se upošteva, da je njih cilj navezovanje prijateljskih stikov v okviru športa. Upajmo, da se bo ta duh ohranil še naprej, in da ga ne bo kompetitivnost nikoli zasenčila! Jutro je kar hitro prešlo, saj je bilo dosti programa za vse starosti. Okoli opoldneva pa so se želodci že pričeli oglašati. Kosilo se je vršilo v prijateljskem vzdušju. Med klepetom in veselim smehom pa ura hitro mine, in, kot bi trenil, so se napovedale finale, ki jih marsikdo rad gleda! Kar lepo število se nas je zbralo okoli igrišč, in vsi smo skupno uživali ob mladostni energiji finalistov. Čeprav so se tekme malo zavlekle, to ni nikogar motilo, saj je na popoldanski program prihitelo mnogo mladine, pa tudi mnogo družin in mladih po srcu. Med tem pa so se uredile še zadnje priprave za kulturni program: oder, premakljiva scenografija, maskiranje... Končno so luči osvetlile napovedovalko programa, Dafi Ribnikar, ki je najprej pozdravila vse navzoče, nato pa povabila na oder predsednika Zveznega Odbora, Lic. Martin Uštar Bergant in Marjanko Oblak. Njun govor objavljamo na uvodnem mestu. Nato je folklorna skupina Mladika živahno predstavila argentinski in slovenski ples, in se nasmejano zavrtela ob zvokih narodne glasbe. S tem so pripravili pot zastavama obeh narodov, kateri smo pozdravili sorjem Zupitrom, ki je pravkar iznašel stroj, ki omogoča privesti v današnji svet slavne osebe iz različnih časov. Tako vsak izmed članov Lige izbere osebnost, ki naj jim bi pomagala: El Padrino, Neil Armstrong, Darth Vader, Mario Bros, Carlos Menem, arabec, ki eksplodira bombe in Ron Wasley. Vsak se je najprej predstavil Ligi, nato pa povedal svoj načrt, ki je bil po svoje neizvedljiv. Med debato se odkrije, da je Helena, ena izmed predstavnikov Lige, v resnici mož, ki hoče obnoviti avstroogrsko monarhijo in zagotoviti svobodo s kraljem Emerikom na čelu. Zato se vsi odpravijo k njemu, da onemogočijo načrt. Prepričajo ga, da ni potrebno uničiti druge, da dobi denar, in mu svetujejo, da si ustanovi lastno industrijo domačih krofov. Tako se načrt uničenja mladine izniči. Kot zaključek pa so se na odru pojavili mladi vseh domov ter zaplesali v mavričnih barvah, nato pa zapeli pesem o vrednosti skupnega dela, medsebojne pomoči in združenosti, da skupnost še vnaprej skladno deluje. Po koncu programa sta športnika zveznega odbora Danči in Nevenka Grohar oddala priznanja zmagovalcem v športu: za skupni mladinski dan dekletom iz San Justa ter fantom iz San Martina, za MTO dekletom iz Ramosa in fantom iz San Justa, skupni letni pokal, imenovan po Emi Kessler, pa za fantovsko in dekliško ekipo iz San Justa. Proti koncu so se vrstile tudi zahvale vsem osebam iz bratskih domov, ki so sodelovali pri pripravi mladinskega dne. Nekaj misli je spregovoril mladinski duhovni vodja g. Franci Cukjati, ter poudaril važnost skupnega dela in začetek leta vere, ki naj bi bila ena od smernic za naslednji Zvezni Odbor. Zaključili smo program z ubranim petjem mladinske himne, ki povezuje in spominja leto za letom na ideale, ki naj bi vodili naše delo. Res, program nas je očaral! Mladina je dokazala, česa vse- stop! Brez dvoma gre tu priznanje zveznemu odboru, ki se je vidno potrudil, da je predstava tako uspela. Skrbno so pripravili vsako malenkost, od pisanja programa, do izdelave video posnetkov in scenografije. Posebno so se izkazali kuturni referenti Agu Zkrajšek, Nata Kržišnik in Luka Škulj, ki so premišljeno vključili v program mladino vseh domov, tudi iz Bariloč in Mendoze, kar je res pohvale vredno, saj to pomeni veliko truda pri koordinaciji! Razvidno je, da je zvezni odbor kot skupina dobro deloval, saj bi bil brez medsebojnega sodelovanja tak uspeh nemogoč. Iskreno vam čestitamo in se vam zahvaljujemo za ves trud in vloženi čas, ki ste ga darovali za dobrobit slovenske mladine! Bog daj, da bi še dolgo razvijali talente v prid naše drage skupnosti! Marjanka Grohar Prešernov rojstni dan Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne. Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem De-kletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal. Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do pre-bujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, So-netje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije. Pod pokroviteljstvom in v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu ter s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo men-doške vlade, sta se David Bajda s kitaro in Juan Ignacio Molina s flavto v mesecu novembru predstavila po raznih krajih Slovenije in Evrope. Začetki dueta segajo v leto 2007, v okviru oddelka za plastično ustvarjalnost Universidad Nacional de Cuyo v Mendozi. Skupaj sta nastopala na številnih festivalih. Trenutno pripravljata več projektov tradicionalne in klasične glasbe. Na koncertih sta igrala ne le flavto in kitaro, ampak tudi razna indijanska glasbila, ki so nastala po raznih pokrajinah Argentine - quena, sikus, quenacho, zampona in charango, ki danes spremljajo glasbo najbolj pre- Delavnica na srednji šoli Želimlje prostih ljudi. S svojimi instrumenti in s pomočjo fotografij na platnu sta popeljala gledalce po čarobnih poteh naše širne dežele: Cuyo ob vznožju Aconcague; Severozahod Argentine; Andski svet; Litoral, Patagonijo in Nastop dueta v Lukovici Buenos Aires s svetovno znanim tangom. Na koncu pa še venček slovenskih narodnih pesmi v lastni priredbi za svoja glasbila, kar je zelo navdušilo poslušalce. Turnejo sta začela v soboto, 3. novembra s koncertom v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici, od koder izvira Davidova rodbina. Naslednji dan sta nastopila v Kulturnem domu v Gro-bljah. Nadaljevala sta 9. novembra v dvorani Glasbene šole v Krškem in imela zaključni koncert v soboto 10. novembra v Kulturnem domu v Šentjoštu nad Horjulom. Imela sta tudi koncerta in delavnici v Osnovni šoli Riharda Jakopiča in v Gimnaziji Želi-mlje. Po končani turneji po Sloveniji in kratkem oddihu, sta odšla še na turnejo v Budimpešto, Dunaj, Madrid in Pariz. V tem mestu sta nastopila 23. novembra pri Slovencih na »Večeru dveh jezikov« v rezidenci slovenske veleposlanice v Parizu in v Društvu Slovencev v Chatillonu. Mb G. JOŽE RAZMIŠLJA Imeti voljo Za naš obstoj je to potrebno. Hočemo obstati in ostati, ali bolje, biti to, kar je naša dolžnost. Imeti voljo je potreba za vsako delo, ki ga hočemo izvršiti. Otrok v šoli ali odrasli na univerzi, oče in mati v družini, z eno besedo, vsi. Imeti voljo je isto, kot če rečemo - hočem, bom. Ne pa - rad bi, če bom mogel in podobno. Za vse je treba imeti voljo, celo za vsakdanjo jed, če hočemo ostati. Že za življenje je treba imeti voljo. Če nam ga je Bog dal, je gotovo hotel nam v dobro. Če bi tega ne bilo, tega ne bi storil. Njemu smo na poseben način podob- ni, ne lepo in pošteno živimo in delamo, kar je Njemu všeč. Imeti voljo do dela, naj bo že kakršnokoli. Z delom posnemamo samega Boga, ki je Stvarnik in uporabljamo sposobnosti, ki nam jih je dal. Tako izpolnjujemo Njegovo naročilo: podvrzita si zemljo in ji gospodujta. Če hočemo obstati, imejmo voljo. Ta nam daje moči, da se zoper-stavimo vsem napadom okolja. Biti božji otrok in po apostolu Pavlu, ne vemo, kaj bomo, je velike važnosti. Vsi se tega ne zavedajo in ne dajejo dolžnega pomena. Mi pa to pokažimo z našim življenjem. Biti potomec ali imeti vsaj del slovenske krvi, je gotovo Bogu všeč. In če je Njemu, mora biti tudi nam. Pa tudi za to moramo imeti voljo. Večini, vsaj mladini, je laž- je govoriti po argentinsko. To je tudi razumljivo, če jih hočemo razumeti. Za slovenščino je potrebno imeti voljo in morda izreden trud. Naj nam vsem pomagajo knjige, revije in časopisi, pa bomo lažje obstali. In v ta namen jih pišejo in izdajajo. Moramo jih hoteti vzeti v roko in imeti voljo do branja. Tudi za delo v skupnosti je potrebno imeti voljo. Mnogi so jo pokazali vseh 60 let in močna volja je dala zelo dobre sadove. Imeli so voljo in ljubezen do Naroda. Težave so imeli iste, podobne in enake, kakor mi. A imeli so voljo. Imejmo jo tudi mi. Starejši in danes že mlajši jo tudi pokažejo. Mesta, ki jih zapuščamo, naj zasedejo z veliko voljo koristiti skupnosti, Sloveniji in vsemu človeštvu. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI Slovenci v Argentini SLOVENSKA VAS Koncert. Preteklo nedeljo se je vršil v Slovenskem domu lepo uspeli pevski koncert. Njegov spored je bil izredno bogat. Obstojal je iz samostojnih nastopov otroškega, mešanega, ženskega in moškega zbora in prikaza večera v slovenski kmečki družini sredi preteklega stoletja. Otroški zbor je nastopil pod vodstvom ge. Zdenke Janove. Odkar smo ga zadnjič slišali, je pokazal zavidljiv napredek. Zapel je venček priljubljenih narodnih in domačih pesmic. Pa tudi po nekaterih modernejših je segel. ... Tlakovanje ceste Loubet. Po več kot poldru-goletnih pripravah so pretekli teden pričeli tlakovati središčno cesto v naši vasi. Ko to pišemo, je prva kvadra ceste že betonirana. Dela napreduje sorazmerno hitro, tako da upamo, da bomo ob Božiču že imeli dokončano in osušeno cesto pred cerkvijo. Vaščani, ki žive ob cesti Loubet, so sicer na eni strani veseli lepe in široke ceste, po kateri upajo, da se bo kmalu prikazal tudi kak kolektiv ali omnibus, po drugi strani pa se boje dneva, ko bodo prejeli obračune stroškov, ki bodo, brez pretiravanja, precejšnji. ... MAR DEL PLATA Pri lepem vremenu smo se v nedeljo, 18. novembra dopoldne v precejšnjem številu odpravili na izlet v Miramar, kjer je bil v Slovenskem domu pripravljen asado s kranjskimi klobasami. Pridne slovenske gospodinje so pa pripravile tudi krofe in razno drugo pecivo. Društveni dom zavednih miramarskih rojakov prav lepo napreduje. Dvorana je prostorna in okusno opremljena, kuhinja moderna, enako so tudi ostali prostori praktično urejeni. ... Živahnemu razpoloženju je mnogo pripomogla gdč. Marta Štrukljeva, ki je igrala na harmoniki domače poskočnice, pri katerih so veseli pari prav pridno plesali; g. ing. Pitterle je pa zavrtel zvočni trak, na katerem so bile posnete pesmi in glasba iz domovine. Za veselo razpoloženje in dobro voljo je neumorno skrbel tudi pevski zbor s svojim ubranim petjem. Svobodna Slovenija, 16. decembra 1962; št. 49 RESUMEN DE ESTA EDICION TA VESELI DAN KULTURE Številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji so na ste-žaj odprle vrata za obiskovalce in tako počastile obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, 3. december. Akcijo, poznano kot Ta veseli dan kulture!, je ministrstvo za kulturo začelo leta 2000, ob 200. obletnici pesnikovega rojstva. Čez dan so se zvrstile številne brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja, delavnice in drugi dogodki. ŠELE LETA 2052 Potekel je mandat generalni pravobranilki na Sodišču EZ v Luxembourgu Verici Trstenjak. Trstenjakova je bila na položaju generalne pravobranilke od oktobra 2006, nasledil pa jo bo švedski pravobranilec. Slovenija bo imela novo možnost pridobitve te funkcije šele čez približno 40 let. ŠTEVILKE RECESIJE V Sloveniji se je BDP v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,3 odstotka. V prvih devetih mesecih je bil obseg BDP za 2,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. BDP se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem znižal za 1,1 odstotka. Slovenija je tako znova v recesiji, saj že drugo zaporedno četrtletje beleži padec BDP BANKE NISO GONILNA SILA Poslanske skupine koalicije SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi so na DZ naslovile zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave. Njen cilj naj bo ugotovitev odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega sistema. V sporočilu, ki so ga poslali iz SDS, izpostavljajo, da se Slovenija nahaja pred ponovno dokapitalizacijo bank v večinski državni lasti. »Namesto da bi bile največje državne banke gonilna sila razvoja, same periodično potrebujejo dodatna finančna sredstva, da lahko sploh delujejo, pri tem pa slabo opravljajo svoje poslanstvo,« poudarjajo. KAKO SLOVENIJA GLEDA NA PALESTINSKI PROBLEM Zunanje ministrstvo RS je sporočilo, da se je Slovenija na glasovanju v Generalni skupščini ZN glede državnega statusa Palestine vzdržala, ker »predlog resolucije ni bil vložen v okviru širših mednarodnih prizadevanj za mir v regiji«. Sicer pa »Slovenija podpira bližnjevzhodni mirovni proces in pravico narodov do samoodločbe«, so dodali. Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je izrazil obžalovanje, ker EZ ni dosegla soglasja glede glasovanja o statusu Palestine. PO SVETU GRADBENI POSEG London in Pariz sta na pogovor poklicala izraelska veleposlanika zaradi načrtovane gradnje novih judovskih naselbin v vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu. Izrael je namreč v petek napovedal gradnjo 3000 stanovanj, uradni vir pa je potrdil, da gre za povračilen ukrep, ker so Palestinci dobili status države nečlanice v Združenih narodih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi gradbeni posegi povsem blokirali ozek pas zemlje, ki se nahaja vzhodno od Jeruzalema, severni del Zahodnega brega pa bi odrezali od južnega. Zasedeni Zahodni breg bi koridor razdelil na dva dela, severni in južni, ter ga odrezal od Jeruzalema, kar bi dejansko onemogočilo ustanovitev palestinske države. IZSTRELITEV RAKETE Severna Koreja se je v ponedeljek začela pripravljati na izstrelitev rakete dolgega dosega, ki jo je napovedala za ta mesec. Prva faza priprav je končana, je sporočil vir v južnokorejski vladi. ZDA, Južna Koreja in Japonska so napovedano izstrelitev obsodile in trdijo, da gre za preizkus balistične rakete, kar predstavlja kršitev resolucij Združenih narodov. Japonska je zato že odpovedala predvidene diplomatske pogovore s Severno Korejo in napovedala, da bo raketo, če bo ta zašla v njen zračni prostor, sestrelila. Medtem pa Severna Koreja vztraja, da gre za izključno miroljubno izstrelitev znanstvenega značaja, cilj pa je umestitev opazovalnega satelita v orbito. Po navedbah bo prvi del rakete padel v Rumeno morje zahodno od Korejskega polotoka, drugi del pa v morje okoli 190 kilometrov vzhodno od Filipinov. BLIŽNJI VZHOD Napetosti v arabskem svetu so še naprej vir velike zaskrbljenosti mednarodne skupnosti. Upanje, ki se je rodilo po padcu nekaterih diktatorskih sistemov, se je zdaj prelevilo v strah pred naraščajočo islamizacijo tega območja. Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih Silvano Maria Tomasi je povedal, da še ni resnične politič- ne volje, da bi pomagali več sto tisoč beguncem, ki so se zatekli v bližnji Libanon, Jordanijo in Turčijo. Mednarodna skupnost sicer veliko govori o problemu beguncev iz Sirije, vendar do zdaj še ni bilo storjenega veliko. PODNEBNI VRH Pogajalci iz več kot 200 držav v Dohi nadaljujejo pogovore o podnebnih prihodnosti našega planeta. Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard se je minuli petek zavzela za podaljšanje izvajanja kjotskega sporazuma, ki se bo iztekel 31. decembra. Evropska unija na pogajanjih v Dohi si z ambicioznimi stališči zagotavlja vodilno vlogo v mednarodnem pogajalskem procesu, hkrati pa si že dolgo prizadeva, da bi v procesu uspela graditi mostove med različnimi stališči. Podnebna konferenca v Dohi se bo zaključila 7. decembra. OZN O PALESTINI Večina članic Generalne skupščine Združenih narodov je v četrtek, 29. novembra s 138 glasovi za potrdila predlog resolucije, ki Palestini daje status države nečlanice opazovalke. Slovenija se je glasovanja, skupaj s še 40 državami vzdržala. Proti je bilo devet držav. Pred glasovanjem je palestinski predsednik Mahmud Abas resolucijo označil za zgodovinsko. Izraelski veleposlanik Ron Prosor pa je podpornikom resolucije sporočil, da spodkopavajo pot do miru. Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn,Marjanka Oblak, Martin Uštar Bergant, Metka Mizerit, Marko Vombergar, Marjanka Grohar in Miha Bajda.Medji: STA, Radio Ognjišče, Družina. BORUT PAHOR, NUEVO PRESIDENTE El domingo 2 de diciembre de 2012 tuvo lugar la se-gunda vuelta en las elecciones presidenciales de Eslovenia. Segun los datos obtenidos en la Comision Electoral Eslovena sufragaron hasta las 19 horas del domingo 671.158 electores lo que representa un 39,22 por ciento del electorado - la participacion mas baja desde la independencia en 1991. Los resultados parciales muestran el claro triunfo del candidato socialdemocrata Borut Pahor con el 67 por ciento, mientras que su rival, el presidente en funciones, Danilo Türk consiguio el restante 33 por ciento de los votos. Asf, el ex primer ministro entre 2008 y 2011, Borut Pahor sera el cuarto presidente del pafs. Ese dfa votamos tambien los eslovenos en la argentina. En la embajada fueron entregados directa o indirectamente 400 votos, de los cuales 385 correspondieron a Pahor y 15 al actual presidente Türk . (Pag. 1) FESTIVIDAD DE CRISTO REY Solemnemente hemos celebrado en la iglesia Marija Pomagaj el pasado domingo 25 de noviembre tres even-tos importantes para los catolicos: el inicio del Ano de la Fe, la fiesta de Cristo Rey y la entronizacion de las reliqui-as del beato Alojzij Grozde. Desde temprano los fieles se acercaron a la fiesta en el centro capitalino. A las diez se inicio el culto al Santfsimo Sacramento en el que partici-paron ninos, jovenes y adultos. Siguio la misa presidida por el delegado pastoral Dr. Jure Rode y concelebrada por varios sacerdotes eslovenos. El coro mixto de San Justo elevo la festividad con sus interpretaciones. Al final de la misa, el Dr. Rode entronizo las reliquias del beato Grozde al lado de las reliquias del beato obispo Slomšek. Ahora, los dos beatos eslovenos estan tambien entre nosotros en la iglesia Marija Pomagaj en el barrio de Floresta. La so-lemnidad siguio en el salon principal del Centro con un delicioso almuerzo. (Pag. 3) 60° DIA DE TODA LA JUVENTUD El calendario 2012 va llegando a sus Ultimos meses, y con el, se cierra el ciclo de los dfas juveniles locales y llega el turno del Dfa de toda la juventud. Este ano se celebro el 4 de noviembre en el centro esloveno de San Justo que comenzo temprano con la misa presidida por el parroco Franci Cukjati. Siguieron los partidos de voley que se ju-garon a lo largo de toda la jornada. En horas del medio-dfa el almuerzo no se hizo esperar. Disputadas las finales, femenina y masculina, se preparo todo para el programa cultural. Los presidentes de la organizacion juvenil central (que reune a todos los jovenes eslovenos) Martin Uštar Bergant y Marjanka Oblak en sus palabras presentaron los objetivos que se trazaron al inicio del ano, los logros que se alcanzaron y la tarea que significa crecer en el trabajo en conjunto y los factores que influyen positiva y negati-vamente en el. En el programa cultural, la "Mladinska liga" debfa evitar el colapso de la juventud eslovena y para eso llamaron a celebridades de varias decadas. El cierre fue con un baile y una cancion, donde participaron chicos de todos los centros. En esta oportunidad, se repartieron los trofeos a los ganadores de la jornada, del Torneo interclu-bes (MTO) y el trofeo anual Ema Kessler. (Pag. 4) DUO MENDOCINO DE GIRA POR EUROPA El dueto mendocino, compuesto por David Bajda y Juan Ignacio Molina, se presento en diferentes lugares de Eslovenia y Europa gracias al auspicio de Slovenija v svetu y el Ministerio de cultura de Mendoza. Este dueto, David en guitarra y Juan Ignacio en flauta, dio sus primeros pasos en 2007 en la Universidad Nacional de Cuyo. En esta gira, no se quedaron con esos instrumentos, sino que tambien incorporaron instrumentos de los abongenes y asf transportaron al publico - con musica e imagenes - a la Argentina. Y, finalmente, un popurrf de canciones populares eslovenas en su propia adaptacion instrumental, que entu-siasmo a los oyentes. En Eslovenia se presentaron entre el 3 y el 10 de noviembre y de allf se sucedieron sus presen-taciones en Budapest, Viena, Madrid y Paris. (Pag. 4) Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE MALI OGLASI OBVESTILA SLOVENCI IN SPORT tM TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 gregor batagelj, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474. advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su- cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683 e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar gastronomija od torka do vključno sobote od 19. ure SOBOTA, 8. decembra: Prvo sv. obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši NEDELJA, 9. decembra: Zaključna prireditev Baragove šole, ob 10.15 uri. Božično kosilo za upokojence in prijatelje, ob 13. uri na Naši domačiji. SOBOTA, 15. decembra: Božični koncert v priredbi Ex Corde in MPZSJ, DAROVALI SO V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena sta darovala: NN Carapachay 200.- pesov ter NN San Justo 500.- pesov. Bog povrni! ob 20.30 uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 16. decembra: Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši, začetek ob 7.30. Lepo vabljeni starejši in mlajši možje ter žene! Božični koncert v priredbi Slovenskega pevskega zbora iz San Martina ter otroške in dekliške skupina, ob 19. uri v kapeli zavoda Srca Jezusovega (nasproti Slovenskega doma). ČETRTEK, 20. decembra: ZSMŽ San Martin lepo vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Imeli bomo božičnico. NEDELJA, 23. decembra: V letu vere duhovna priprava za mladino na Jezusovo rojstvo vodi p. Miran Žvanut DJ, ob 9. uri v Slovenski hiši.