CENA200SIT / POŠTNINAPLAČANAPRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA VOLITVE SO ZAUKAZANE str. 3 NARAVNI PARK JEZI KRAJANE str. 7 SE NA POVRŠJU C SREČNI PETEK IZOLSKIH RIBIČEV RIBAR NA SUHEM »Kako bo«, smo še zaspani vprašali poveljnika Droge 1, Jožeta Hamerška. Odgovor je bil kratek: "Petek je petek..." Človeka takoj zapeče vest. Petek, pa še novinarji na krovu... Poveljnika sestrskih ladij Droga 1. in Droga 2. sta se odločila za ribolov na odprtem morju, kakšnih 20 milj ven od Umaga. Sardela se v teh poletnih mesecih namreč zadržuje bolj na italijanski strani. Poveljnika, Jože in Rajko, se po uri iskanja jate odločita za prvo kalado. Ko je mreža v vodi se za posadko začne slaba ura počitka. Zberejo se v jedilnici, kjer je kuhar Miro pripravil vampe. Očitno s kuhanjem nima težav, saj so ribiči pojedli vse in s kruhom dobro obrisali krožnike. Potem se pripravijo na prvi poteg. Dva sta spredaj pri valju, pet jih otresa ribe z roba mreže, prvi strojnik Danilo in »kapo« pa navijata mrežo na zgornji valjar. Ribiči dvignejo prvo »vrečo« polno rib in jo spustijo v plastično kad. Sledi druga, tretja... četrto in peto prevzamejo ribiči na Drogi 2, zadnjo pa spet izpraznijo na Drogi 1. Na Drogi 1 je kad polna, v njej je torej nekaj manj kot tri tone rib, ic Banka Koper (44 19. avgust 2004 približno tono jih je še na Drogi 2. Takoj se je začelo prebiranje. V kadi je bilo največ sardel, precej je bilo tudi surov in sardonov. Ladji sta nato prepluli še nekaj milj, da sta ponovno nošli jato. Mrežo so spustili drugič. Ponovi se isti postopek, le da je tokrat v vodi mreža z Droge 2. In spet so zapisali štiri tone rib. Tretja kalada je bila za spoznanje slabša. V mreži so bile tri tone rib, skupaj torej enajst ton. »Če bi bilo tako povprečje, potem bi bili že na zeleni veji,« pravi Danilo Pahor, prvi strojnik, ki je na Drogi že štiri leta, odkar so izolski ribiči sestrski železni barki prevzeli v pristanišču v Anconi. Ladji sta bili kupljeni s posojilom, z dvigom vrednosti dolarja pa sta se vse bolj dražili, zato so ribičem odložili plačilo glavnice, obresti pa seveda morajo plačevati in kmalu bodo samo za obresti plačali toliko kolikor sta vredni obe ladji. V Ribi imajo občutek, da več kot vračajo denarja bolj so zadolženi. Vendar, če bodo vsi petki tako srečni, kot je bil ta, potem se bodo ribiči tudi dolgov kmalu rešili... IZTOK UMER- Primorski dnevnik, 26. avgust 1984 l\/l OTO l\/l A>OC tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine immobili v . BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si Hitro postavim se v ribiško prežo, da udaril bi žogico čez mrežo. Včasih ne rala, včasih gre čez, nikoli ne zatakne se vmes. Žogice loviti, to je zabava, tenis,ne ribe: to igra je prava! Od ribištva ni več pravega življenja, čeprav vsi niso istega mnenja. Poleti na soncu, pozimi na mrazu, plujejo nasproti končnemu porazu. A kaj mi je za druge mar, na rdeči podlagi jaz sem gospodar! AVTO CENTER Avlo Center Jereb. Izolo www.o jeicb.il Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT's NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. EN ČLOVEK CEL ANSAMBEL? Vse se je začelo z januarskim člankom, Prerazporeditev ali razkol med mladimi (Mandrač, št. 542) in mimo končalo z izpadi naObala.net ter s februarskim člankom, Apetiti mladih Izolanov (Sobota, 28.02.2004). Razlogov, da nisem takrat odreagirala, je veliko. Eden izmed njih je zimsko izpitno obdobje in izbira, ali izpite narediti, ali si nakopati težave. Takrat je ostalo v predalu vsaj osem neodposlanih reakcij na članke in izjave posameznikov. Čas je prinesel ustna in pisna opravičila in pokazal, da je v Izoli med mladimi ogromno posran... (govorim o nereakciji nekaterih, ki so vedeli kaj se dogaja v MIC-u). Prinesel je tudi pisanje po našem družinskem poštnem nabiralniku, MOJCA KRADE DRŽAVI DENAR IN BOGU ČAS in razne neprijetne telefonske klice, ki jih >'kasirala« moja mati. Pa saj ni bilo ne prvič (v času lokalnih volitev) in niti ne zadnjič. Kaj se je dogajalo po našem protestnem odstopu dne, 10.01.2004? Že naslednji dan po odstopu skorajda celotnega upravnega odbora (dva člana sta ostala) in mene kot predsednice MIČ-a, so slavili novo vodstvo v MIC-u. Ne bom opozarjala na to, da je to bila Nedelja in da je stavba gnezda društev, v Nedeljah zaprta in da so volitve potekale ravno v tej zaklenjeni stavbi. Opozorila bom raje na to, da je sedanji predsednik MIC-a, Ivan Brezavšček, dal novinarki Mirjani Čerin v članku, Apetiti mladih Izolanov, izjavo (ostale izjave so bile tudi mimo in jih ne bi komentirala), da sem odstopila štiri dni pred iztekom mandata zato, ker sem vedela, da me ne bi ponovno izvolili, sam pa je za zaprtimi vrati in z nekaj prisotnimi, presenečenimi obrazi, na Nedeljo, v zaprti (zaklenjeni) stavbi, predlagal sebe za predsednika. Edini in zares edini razlog za naš in moj odstop je bil nereakcija Županje, na moje pismo, ki sem ji ga poslala dne, 01.12.2003 in v katerem sem opozarjala na nepravilnosti in kršitve Statuta MIC-a s strani, takrat blagajnika-zdaj predsednika MIC-a, Ivana Brezavščka. Želela sem umiriti zadeve preko nje, saj sem verjela v njeno razumevanje. Izkazalo pa se je, da so začeli raje pripravljati novi Bobnič, ki bo pokril vse razkrite nepodrobnosti glede dogodkov v MIC-u, v primeru, da bi to pismo poslala medijem. Pred kratkim pa sem, po pogovoru z enim izmed sedanjih razočaranih MIC-evih akterjev ugotovila, da je stanje v MIC-u na današnji dan (pol leta po opisanih dogodkih), popolnoma enako kot je bilo ob našem odstopu. Pa toliko se je pisalo in govorilo, da bo MIC dobil z novim vodstvom novi zagon ...se bo društvo odprlo vsem mladim, za razliko od prejšnjega vodstva, ki se je od mladih izoliralo in «monopoliziralo« delovanje v okvirih društva in tako bo ponovno stekel dialog s širšo družbo ... . Zapisano v članku z naslovom, Prerazporeditev ali razkol med mladimi-drugič (Mandrač, št. 543). Velike besede za nekoga, ki počne na današnji dan, z novo ekipo mladih, (če sploh ve kdo so?), ki bi radi delali, enako kot je delal z nami in beseda, z »drekom«, bo temu kar najbližja. Eden od sedanjih prostovoljcev v MIC-u in verjetno ni edini, sploh ni vedel, da je Ivan predsednik. Da pa bi izvedeli, kdo je v Upravnem odboru, Nadzornem odboru, Disciplinski komisiji, tajnik-ca, kaj je vsebina Statuta MIC-a, kakšno je finančno stanje MIC-a (vse ima v rokah Ivan), se jim niti ne zdi izvedljivo, saj je edini posrednik med Ivanom in njimi, podpredsednik MIC-a, Matej Čehovin, ki pa ... ah, škoda besed. Izkazalo se je, da je edina sprememba v MIC-u, od našega odstopa pa do zdaj le ta, da so naša telesa zamenjala nova, sveža, ki pa ravno tako kot mi nismo videli, še vedno ne vidijo izhoda iz situacije (sami iz svojega žepa financirajo dejavnost, ki jo izvajajo). MIC je v zadnjih treh letih močno nazadoval (mi nismo želeli delovati v tem obdobju, ker je prihajalo do raznih neprijetnih situacij, o katerih ne bi želela pisati in sem nanje opozorila v pismu že Županjo). Današnji akterji nam ob protestnem odstopu niso verjeli, na kar smo opozarjali in celo obtoževali so nas z enakimi besedami kot v medijih Ivan (on je vedel zakaj je tako govoril, oni pa ne) in se danes znašli v popolnoma isti situaciji kot takrat mi. Nekaj močno smrdi v tem MIC-u, ali pa še dlje od njega. Nauk te zgodbe pa je: Nekateri ne bodo nikoli potrebovali CHosmodisCHa. Zanj potrebuješ hrbtenico. Pa brez zamere, Mojca Ferle IZOLA " MESTO Z NASMEHOM ALI S POSMEHOM 2 Nesporno je, da postaja življenje v Izoli vse bolj soodvisno od turizma, kar je v veliki meri občutiti v poletnem času, ko se število ljudi v Izoli poveča tudi za tretjino. Seveda pri tem ne gre izpostaviti le pozitivno ekonomsko plat medalje, ampak tudi na povečan vpliv, ki ga dodatnih 3000 ljudi hočeš nočeš izvaja na nas in na našo bližnjo okolico. Veliko je bilo v zadnjem obdobju postorjenega pa vendar se mi vedno znova poraja vprašanje ali smo vsak pri sebi naredili dovolj, da bi Izola res bila in predvsem ostala mesto z nasmehom, bodisi za obiskovalce kot tudi za Izolane. Po problemu parkiranja ter odnosov domačinov do »tujcev«, ki sta bila že izpostavljena v 570 številki Mandrača se tokrat želim dotakniti predvsem problema onesnaževanja in napačnega odnosa, ki ga do rokovanja z odpadki in hrupom imamo tako prebivalci kot tudi Komunala Izola. Čeprav je bilo delo Kumunale, sodeč po javnomnenjski raziskavi opravljeni izpred nekaj mesecev, ocenjeno kot dobro in večina povprašanih ni imela pripomb na komunalne storitve menim, da je Komunala turistično sezono pričakala »nekoliko nepripravljena«. Ker je to zadnja poletja stalnica, bi rad izpostavil nekaj perečih ponavljajočih se problemov. Kot zgled vzamemo Smrekarjevo ulico, kjer tudi sam stanujem in jo zato najboljše poznam. Za vse, ki morda tega ne veste, spada Smrekarjeva ulica v ožje središče mesta in je ena glavnih povezovalnih ulic med tržnico in Manziolijevem trgom. Poslužuje se je tudi veliko turistov, ki se odpravljajo bodisi na obisk Galerije Insule, Manziolijevega trga ali pa kar na mestno kopališče na Svetilniku. Kante za smeti oz. za komunalne odpadke, ki so sicer po ulici raztresene sem ter tja na cca. vsakih 30 metrov, posebno ob vikendih dobivajo dokaj klavrno podobo, saj so zaradi prenapolnjenosti le-teh pogosto odprte, smeti pa nemalokrat ležijo tudi na kanti, ob kanti, za kanto - torej vse povsod (glej slike). Seveda svoje pri tem prispevajo še (domače ?) živali, ki brskajo po smeteh, visoke temperature čez 30oC in prava zabava (beri svinjak) je že tu. Prepirati se o tem čigava je sedaj krivda je brezpredmetno, saj bi večina prebivalcev lahko postorila podobno kot tudi sam to naredim - se pravi poiščem prazno kanto, ali pa smeti enostavno nesem v kontejner za pošto, prav tako pa bi MORALA tudi Komunala poskrbeti, da se kante pogosteje praznijo in operejo. Smrekarjeva ulica res ne premore večjih površin, z izjemo stičišča z Ulico Alme Vivode, kjer bi bil lahko umeščen UREJEN ekološki otok za odpadke, vendar tudi razmetanost kant po celi ulici zagotovo ne prispeva k urejenemu turističnemu izgledu Izole. Skrajni čas bi bil, da se na tem področju že nekaj uredi. Težko prislužen dopust je botroval temu, da sem izkusil še eno grenko »komunalsko«. V petek 06.08.2004 me je s svojim neznosnim hrupom namreč vrgel pokonci strojni pometač, ki se je ravno takrat odločil počistiti našo ulico. Ob pogledu na uro sem se naravnost zgrozil, saj je kazala na 6.40 zjutraj. »Saj to vendar ni mogoče in to sredi vrhunca turistične sezone !« sem vzkipel. Res ne vem, kaj so si mislili turisti, ki so bili ta čas na dopustu nastanjeni v ulici. Gotovo je le to, da si niso nastavili »strojne budnice« in to ob 6.40 uri. Da to ni osamljen primer, ko komunalna služba rovari po ulici v zgodnjih jutranjih urah so mi potrdili tudi starejši občani (sam osebno sem namreč takrat običajno v službi). Vendar hrup, na katerega postajamo počasi že imuni, je itak stalnica vsakdanjega dnevnega in še posebej nočnega življenja v Smrekarjevi ulici. Upanje, da bo vsaj v nočnih urah namenjenih počitku prepovedana vožnja z mopedi in motorji (pogosto s predelanimi izpuhi), tedensko pa v zgodnjih jutranjih urah zaide v ulico celo kamion, ki oskrbuje pekarno v sosednji ulici (sliši se skoraj neverjetno !?), pa še vedno ostaja le skrita želja prebivalcev Smrekarjeve. Do takrat si bo pač vsak znašel po svoje. Večina jih bo zaprla okna in se jezila sama pri sebi, le posamezni srečneži se bodo ob tem še uspeli naspati, vkolikor seveda premorejo in bodo vklopili klima naprave. Verjamem, da je v Izoli kar nekaj Smrekarjevi podobnih ulic in zaradi dobrega počutja občanov in obiskovalcev upam, da se bodo problematike onesnaževanja pristojni organi lotili kar se da načrtno in premišljeno. Da se ne bomo čez čas spraševali ZAKAJ je Izola postala »mesto s posmehom.« V.K. __________________________________________________(naslov v Uredništvu) V Izolo počasneje tudi iz koprske strani PRIHAJAIO NOVE HITROSTNE OVIRE Izolo počasi osvajajo pešci. Območja umirjenega prometa, ki se bolj ali manj spopadajo z prehitrimi vozniki in cestnimi divjaki, se iz ožjega središča počasi širijo na vse strani. Z njimi pa tudi t.i ležeči policaji. Območji umirjenega prometa, kjer bodo prednost pred avtomobili imeli pešci, postajata Pittonijeva in Bazoviška ulica Na prehodu pred pokopališčem, ki je predvsem zaradi starejših oseb in nerodne pozicije še posebej nevaren, pa bodo namestili hitrostno oviro. Podobna bo tistim, ki že ležijo na Sončnem nabrežju. Nekoliko varnejše bo odslej tudi prečkanje Cankarjevega drevoreda. Ovire, podobne tistim na Prešernovi cesti in prehodom pred policijsko postajo bodo namestili pred prehodi za pešce ob Ulici svobode in Bazoviški ulici. GIBANJE ZA IZOLO TUDI V KOPRU Izolska civilna iniciativa se s svojimi pobudami in stališči redno povezuje tudi s sosednjimi podobnimi gibanji, še posebej takrat, ko gre za problematiko, ki je zanimiva za prebivalce obeh občin. In hitra cesta Koper - Lucija je gotovo takšna zanimiva vsebina ob kateri kar ne zmanjka vročih razprav. Zato prav nič ne preseneča, da nas Civilna iniciativa Gibanje za Izolo vabi danes v Žustemo na tiskovno konferenco na kateri bodo predstavili Gibanje za Izolo in hkrati predstavili svoje ugotovitve o nepravilnostih v predlokacijskih postopkih v zvezi s traso hitre ceste skozi dolino Pivol-a. Kot so zapisali je od zadnje tiskovne konference, ki jo je organiziral Odbor za zaščito doline Pivol januarja tega leta, minilo že več kot pol leta in v tem času so menda prišli do številnih ugotovitev o pomanjkljivostih in nepravilnostih v predlokacijskem postopku. Zadnji sestanek, ki ga je Civilna iniciativa Gibanje za Izolo imela s predstavniki DARS-a in Ministrstva za okolje, prostor in energijo, jim je to samo še potrdil. Ob tem bodo predstavili tudi stališča in zahteve prizadetih krajanov ter razgrnili javna vprašanja pristojnim Ministrstvom in Občini Izola. Še pred tem pa bodo na isti tiskovni konferenci predstavniki KS Žusterna za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec HC Koper-Izola predstavili svoje pripombe na lokacijo predora, ki bo kasneje povezoval Koper in Izolo. Kot so zapisali v dopolnjenem predlogu Državnega lokacijskega načrta HC Koper-Izola žal niso bile upoštevane pripombe in zahteve krajanov Žusteme, KS Žusterna in Mestne občine Koper. Predor je načrtovan 6 metrov pod temelji stanovanjskih hiš, 2 metra od gospodarskega objekta, vstopni nasip in 7 metrov visok viadukt ob vhodu bosta bistveno skazila podobo flišnega pobočja med Semedelo in Žusterno, posledice pa so, po njihovem mnenju, lahko katastrofalne za celotno pobočje med Markovcem in Žustemo. Ker kljub večkratnim dopisom investitorju Ministrstvu za okolje in DARSu niso prišli do boljše rešitve problema, menijo, da je nujno seznaniti krajane in sredstva javnega obveščanja, o teh neskladjih. Seveda bodo zbrale tam seznanili tudi s problemi na izolski strani predora. Pod vabili sta podpisana Boštjan Lovšin (Predsednik komisije KS Žusterna) in Vladimir Drobnjak (Civilna iniciativa Gibanje za Izolo), vse skupaj pa se bo zgodilo danes ob 10. uri v prostorih KS Žusterna. \ HITROSTNA OVIRA ^OBMOČJE UMIRJENEGA PROMETA UPOKOJENCI NA SREČANJE AA Društvo upokojencev Izola vabi vse upokojence, da se udeležijo srečanja upokojencev Julijske Kfajine, Koroške in Slovenije, ki bo v četrtek 2. septembra 2004 v Krajnski gori. Cena izleta je 3.000,00 Sit. Prijavite se lahko na sedežu društva v Izoli, Plenčičeva 3. dne 23.8., 25.8. in 30.8.2004. Odhod iz Izole je bo ob 6,00 uri. Cena prevoza je 3.000,00 Sit. Hrana v lastni režiji. NOVA METLA ZE POMETA Še naslednja stotinja naročnikov je danes prejela zgoščenko Vlada Jeremiča in prav zanima nas, kako Vam je všeč. Vsake vaše ocene njegovih pesmi, besedil in izvedbe, bomo seveda zelo veseli. Povejmo še, da boste tisti, ki zgoščenke še niste prejeli to dobili ob naslednjem Mandraču in potem bomo menda zadovoljili vse.. Pravzaprav smo pozabili na tiste, ki bi namesto zgoščenke raje knjigo. Zdaj že lahko pridejo na uredništvo in jo prevzamejo. Pripravili smo pravo poletno branje. Kot že rečeno je od tega četrtka 19. avgusta delo glavnega urednika začasno prevzel novinar TV Koper Capodistria, Darjan Gorela. Verjamemo, da bo Mandrač z njim in sodelavci ohranil strankarsko neodvisnost in politično korektnost, Vam pa še naprej prinašal obilico zanimivega branja in vas korektno obveščal o vsem kar se v naši občini dogaja. (Uredništvo) Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z www.izolanka.com ,imnKrc 22 Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35 Menjalnica ODPRTO VSAK DAN od 8.00 -19.00 SOBOTA od 8.00-12.00 BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 OBALA V MALE nepremičnine immobili NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 www.siffra-nepremicnine-sp.si Drugačne počitnice v MOTORISTIČNI NAPAD NA IZOLSKA AVTOMOBILISTA Ko človek odhaja na dopust, vsekakor optimistično pričakuje nepozabne dogodivščine. Tiste, ki sta jih doživela Izolana Lejla Šekič in Esad Šabič ob vračanju z dopusta, se jima bodo zagotovo za vedno zasidrale v spominu. Družini Šekič in Šabič sta se iz istih krajev preselili v Slovenijo, tako da pogosto skupaj odhajata na dopust v Bosno. Tokratni povratek iz Sanskega mosta je potekal brez posebnosti vse do odseka med Crikvenico in Reko. Na tem delu pa je Lejla, ki je vozila svoj avto, po prehitevanju avtomobila pred seboj naenkrat ob sebi opazila motorista. Na močnem motorju sta sedela mlad fant in dekle. Kot je razumela, ji je motorist z raznimi gestami nakazoval nepravilnosti v zvezi z njenim prehitevanjem. Na te očitke je le zamahnila z roko in nadaljevala z vožnjo. Ko sta zatem izginila, sta bila Lejla in Esad prepričana, da je šlo za klasične vozniške pripetljaje. Da temu ni bilo tako, je bilo jasno nekoliko zatem, ko ju je čez četrt ure dohitel. Tokrat brez dekleta, a s še dvema pajdašema na motorjih. »Vsi trije mladi fantje so obkolili avto z leve, desne ter zadnje strani in mi na semaforju ukazali, naj v križišču zavijem na desno. Ker sem videla, da nimajo dobrih namenov, tega nisem naredila, pač pa naju zaklenila v avto ter nadaljevala z vožnjo. Sledili so nama, vendar zdaj s čeladami na glavi in zakritimi registrskimi tablicami. Pri hitrosti dobrih osemdeset kilometrov na uro sta motorista z leve in pV . ' desne z nogami brcala v obe ogledali avta, pa tudi po njem in nanj metali kamne. Pri četrtem semaforju, ko je na njem že gorela rdeča luč, si nisem več upala ustavljati in sem zapeljala skozi. Za nama sta prišla le dva in videla sem, da je motorist, ki je vozil vštric z mano, levo roko usmeril proti gumi. Kaj je imel v roki, točno nisem videla. Toda z nečim je ustrelil, najbrž kakšno manjšo pištolo, saj je bilo slišati manjši pok in v naslednjem hipu guma na tleh. Uspela sem obvladati avto in ker si nisem upala ustaviti, sem s počeno gumo vozila še dober kilometer, morda še več. Takrat sem šele dohitela avto z mojimi sorodniki, s katerimi smo preko telefonov zaman skušali priti v stik. Ko smo menjavali gumo in odstranjevali razbito zaščitno plastiko, je s strani enega motoristov, ki so nas opazovali z druge strani hitre ceste, priletel še velik kamen in me zadel v ramo. Vse to se je dogajalo v popoldanskih urah ob množici vozil, a je šele po našem postanku nek domačin poklical policijo. Zdaj, ko je vse to nekoliko za mano, se samo sprašujem - zakaj, « pravi Lejla. Esad se že dolga leta vozi na tej relaciji. »Kaj takega še nisem doživel! Ko sem videl, da to ni fantovska igra in da gre zares, sem Lejli zakričal, naj se ne ustavlja. Ko smo na semaforju stali in so tolkli po avtu, sem jim pokazal bergle, saj sem bil pred mesecem dni operiran na kolku. Vendar ni zaleglo. Tudi po tem, ko so nama počili gumo, sta z gestami med vožnjo oponašala streljanje na naju. Policist, ki je prvi z motorjem prispel do nas, je sprva dvomil o zgodbi z motoristi, saj teh seveda ni bilo več. A se je s sledovi, ki jih je pustilo kolo v asfaltu sam prepričal v resničnost naše pripovedi. Njegovi kolegi, ki so prišli kakšno uro kasneje, so sicer zabeležili dogajanje in naju povabili na postajo, da podava prijavo. Vendar sva bila oba toliko šokirana, da sva si želela čimprej priti na slovensko stran, kjer sem se zatem ponovno rodil, še pod vtisi dodaja Esad. ■ ' Nenazadnje policijskega zapisnika Lejla ni potrebovala, ker avto ni zavarovan v te namene, tako da bo stroške popravila poravnala sama. Tudi z opisom tega dogodka nista imela namena očrniti kogarkoli na Hrvaškem. Njun namen je bil v le tem, da bi druge voznike, ki vozijo po teh krajih, opozorila na tovrstne morebitne nevarnosti. Čeprav je tudi res, da vročekrvne mladce, željne uveljavitve in potrjevanja, najdeš vsepovsod in ne le na reškem koncu. Za mnoge popotnike je pot preko Rupe in Reke najkrajša varianta do juga Hrvaške in tudi v prihodnje se jih bo na njej peljalo še veliko. A nekaj je jasno: Lcjle in Esada med njimi zagotovo ne bo več. BRANKO VUGA ŠTAJERSKA POROKA NA OBALI V soboto, 28. avgusta, se Obali obeta zanimiv dogodek. Revija 7 dni, ki sicer izhaja v Mariboru, a jo beremo tudi na Primorskem, organizira Poroko na morskih valovih, na kateri se bosta poročilla mlada Štajerca Maja Jelič in Peter Tič s Tinja nad Slovensko Bistrico. Popoldne ju bo na ladji Burja sredi Koprskega zaliva poročil koprski župan Boris Popovič, nato bo pa kapitan Burje Franjo Žele usmeril Burjo proti Izoli in Piranu. V Izoli bosta mladoporočenca na terasihotela Marina razrezala poročno torto. Ob 20. uri zvečer bo na Titovem trgu v Kopru njuno poročno slavje z zabavnim programom, ob katerem se bo jedlo, pilo in pelo. Za jedačo in pijačo bo spet poskrbel Jovo, za dobro voljo Dravski flosarji, za glasbo pa znani štajerski ansambel Ptujskih 5 in Helena Blagne. Primorski ansambel ali pleh bando, ki bi lahko parirala razigranim Štajercem, še iščejo. Za pravo štajersko ozračje in "domačo podporo" mladoporočencema bodo pripeljali nekaj avtobusov sonca in zabave željnih bralcev 7 dni. Za avtobusni izlet v soboto, 28. avgusta, bodo plačali le simboličnega tisočaka, zato se bodo pa lahko ves dan kopali v Simonovem zalivu, pozno popoldne bodo lahko pričakali Burjo z mladoporočencema in svati, zvečer pa se bodo udeležili poročnega slavja v Kopru. Izolani bodo pa imeli priložnost izkazati svojo gostoljubnost. Revija 7 dni je že dvakrat organizirala odmevni poroki na snegu na Snežnem stadionu pod Pohorjem, kjer je mladoporočence poročil mariborski župan Boris Sovič. Par, ki se je poročil letos januarja, se je pripeljal pred matičarja z motornimi sanmi, medtem ko si je lanski par lahko privoščil več izvirnosti, ker sta bila ženin in nevesta, oba s Koroške, odlična smučarja. Tako je ženin prismučal v ciljno areno (kamor sicer na mednarodnih smučarskih tekmovanjih, kot je Zlata lisica, prismučajo svetovne smučasrke klase) v fraku in s cilindrom na glavi, nevesta pa v beli dolgi poročni obleki, za njo sta pa dva majhna smučarja držala njeno tančico. Prav zanimivo je bilo videti nevesto v beli poročni obleki in s smučarskimi čevlji na nogah. Pare za nenavadno poroko izbirajo bralci 7 dni s kuponi, ki jih objavljajo v reviji, zmaga pa par, ki jih zbere največ. Za poroko na morskih valovih, ki bo 28. avgusta, se je prijavilo 20 parov, slavila pa bosta, kot že vemo, simpatična Maja in Peter. Nada Ravter Uredba o krajinskem parku Strunjan POL DOBRAVE |E V KRAJINSKEM PARKU Prebivalci Jagodja in Dobrave, še posebej tisti, katerih hiše ali zemljišča so zajeta v območje krajinskega parka Strunjan so nezadovoljni zaradi načina njihovega sodelovanja pri sprejemanju Uredbe o krajinskem parku Strunjan in zaradi hitrosti s katero jim predlagatelji poskušajo »vsiliti« nekatere rešitve, o katerih pravzaprav niso imeli možnosti predhodno razpravljati. Veliko bolje so z njimi in z Uredbo bili seznanjeni prebivalci krajevne skupnosti Strunjan, ki je skoraj v celoti zajeta v krajinski park, v Izolski občini pa v to območje sega celo območje od Podbelvederja do Belvederja in nato zahodno ob regionalni cesti Izola - Valeta vse do Strunjana oziroma meje z občino Piran. •, Na tem območju, ki je del izolske občine, živi približno 60 ljudi, če bi upoštevali tudi tiste mejne pa zagotovo preko 100. To pa je seveda številka, ki je ne bi smeli spregledati, kar je na interesnem zboru krajanov pred dobrim tednom priznal tudi predstojnik Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, mag. Tomaž Umek. Ta je, ob prisotnosti predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnikov Zavoda za varstvo narave ter zainteresiranih krajanov in predstavnikov krajevnih skupnosti povedal, da je občina sicer res že soglašala z uredbo, vendar je nujno, da se o pogojih življenja in poseganja v ta prostor pogovorijo tudi s tam živečimi občani. KRAJANI NE RABIJO STROKOVNJAKOV Krajani, ki jih je bilo spričo velike vročine in dopustniškega časa bistveno manj od pričakovanega, so bili vidno jezni in so prisotne goste pospremili z bedeami, da jih že sto let ni bilo v Dobravo in zato jih tudi zdaj ne rabijo. Med drugim so krajani ugotavljali, da bi bilo spreminjanje mej krajinskega parka zdaj neprimerno ravnanje, saj so pred vrati volitve, povsem jasno pa je, da so tudi na območju krajinskega parka (posebej pod Belvederjem) močno opazni interesi turistično gradbenega lobija. Kot je povedal predsednik sveta KS Jagodje Dobrava, Maks Filipčič, ki je bil tudi pobudnik in sklicatelj tega sestanka so imeli udeleženi krajani tudi zelo konkretne pripombe, od tega, da pri gradnjah niso izenačeni z vikendaši do problemov kako ravnati ob morebitni prodaji hiše. Radi hodite v naravo? Poskrbite za ustrezno zaščito: sprej proti klopom klešče za odstranjevanje klopov UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Ali ima lahko občina predkupno pravico tudi v krajinskem parku ali pa hišo lahko prodajo brez vseh teh soglasodajalcev. Lastnik hiše v Dobravi je spraševal, kako naj ravna, ko mu pušča greznica, sosed pa ne dovoli popravila, kar pomeni, da onesnažuje park a tega ne more preprečiti. Govorili so tudi o parkiranju na javnih cestah in poteh, ki vodijo do' njihovih hiš, saj velikokrat druge možnosti nimajo, prav lahko pa bi bili zaradi takšnega ravnanja tudi kaznovani s strani občinske inšpekcije. Skratka, krajani Dobrave niso nič kaj navdušeni nad tem, da se njihovo življenje ureja dobesedno brez njih, zato se pridružujejo krajanom Strunjana, ki so svoje nezadovoljstvo izražali veliko glasneje in nedvomno se temu projektu, ki je sicer za naš prostor izjemnega pomena, obeta še veliko vročih razprav. Da bi ga sprejemali še pred državnozborskimi volitvami, tako da bi soglasje zanj dajala sedanja vlada, pa je iz dneva v dan manj možnosti. (DM) SEZONA BO - KAKOR ZA KOGA Če bi pri ocenjevanju uspešnosti neke turistične sezone veljali zgolj podatki o nočitvah potem bi bila letošnja turistična sezona presenetljivo dobra. Podatki, ki so nam jih prijazno zbrali v izolski turistični pisarni (TIC) na Sončnem nabrežju namreč kažejo, da je bilo v primerjavi z lanskim rekordnim obiskom v prvi polovici avgusta za vsega 3 desetinke odstotka manj gostov kot lani. Zato pa so v zasebnih sobah imeli za 6 odstotkov več gostov, v avtokampih pa jih je bilo za 3 odstotke več, kar skupaj nanese za slab odstotek povečano število gostov kot lani v prvi polovici avgusta. 2004 20004 20004 2003 2003 2003 Domači Tuji Skupaj Indeks Domači Tuji Skupaj hoteli 11701 9797 21498 -03% 12159 9387 21546 privat 6417 2345 8762 +6% 6832 1872 8704 kampi 8614 5534 14148 +3% 8843 4893 13736 SKUPAJ 26732 17676 44408 +0,9% 27834 16152 43986 Zgoraj navedeni podatki primerjajo prvo polovico avgusta letos ter 2003. Podatki zajemajo datume od 1.08. do 15.08.2003 in 2004. Julij je bil letos boljši kot lani, tudi avgust je pokazal malenkosten porast v primerjavi z lanskoletnim. V hotele prihajajo še vedno skupine (tako imenovani turisti Avtobusarji). Vendar je vedno več individualnih gostov. Ljudje se vedno bolj zanimajo za kulturo, radi bi se vključili v tukajšnje življenje in spoznali način življenja domačinov. Opaziti je tudi porast števila tujih gostov (še v prejšnjih mesecih ) predvsem zaradi večjih mednarodnih prireditev (Eurofcst, ex tempore, slovenia open,...). Povečanje gre na račun tujih gostov, kar seveda razveseljuje, vendar ne dovolj, da predsednik Sveta za turizem, Branko Simonovič, na tiskovni konferenci ne bi ponovil, da čimprej potrebujemo strategijo turističnega razvoja in obljubil, da bomo ta dokument dobili na vpogled že do konca leta. Tudi sam, kot direktor hotela Delfin, namreč ve, da je gostov sicer veliko a da je njihova zunajpenzionska poraba sila skromna, kar takoj lahko potrdijo tudi nekateri grosisti pijač in hrane pa tudi različni trgovci in umetniki. Skratka, sezona bo dobra a kakor za koga. (MF) Gradnja hitre ceste CESTA BO RAZDELILA TUDI OBČINO IN DRŽAVO Trasa hitre ceste v izolski občini še naprej buri duhove. Potem ko se v stališčih razšli stanovalci doline Pivola je zdaj prišlo tudi do razhajanj med občino in državo. Usklajevanja projektantov so potekala skoraj štiri leta, na koncu pa se je pokazalo, da je država »spregledala« nekatere poomembne pripombe izolske občine, zato je ob dopolnjenem predlogu lokacijskega načrta občina Izola takšen predlog zavrnila. Kot so v mnenju k dopolnjenemu predlogu lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Koper - Izola je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj sredi julija pozval občino naj v roku 30 dni po prejemu vloge, izda pozitivno mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Koper - Izola ter projektne pogoje. Vendar so v občini ob pregledu dopolnjenega predloga ugotovili, da država ni upoštevala nekaterih pomembnih pripomb, zato so k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta izdala NEGATIVNO MNENJE. In kaj jih je vodilo k takšni odločitvi? MALO ZGODOVINE Občina Izola je smernice za izdelavo državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Koper - Izola podala že 25. maja.2000 ter 28. marca 2002. Za območje trajne deponije viškov izkopnega materiala pod Šaredom pa je Občina Izola smernice in projektne pogoje posredovala že 23. decembra 2003. Občina Izola je na razgrnjen predlog posredovala pripombe 24. oktobra 2003 ter na razgrnjen dopolnjen predlog z območjem deponije pod Šaredom z dopisom v aprilu. „ KAJ JE DRŽAVA SPREGLEDALA? Izdelovalec projektov je nekatere pripombe in usmeritve upošteval, ni pa med drugim zagotovil zadostnega števila izvennivojskih prometnih povezav z upoštevanjem širitve mesta na jug in vzhod. Prav tako niso upoštevali pripombe o zagotavljanju nadomestnih stavbnih zemljišč. Stanovanjski, gospodarski in drugi (pomožni) objekti, ki so z LN predvideni za rušenje, se namreč nahajajo v območju kmetijskih zemljišč, kjer skladno z veljavno zakonodajo, ni možna gradnja objektov. Občina Izola lokacij za nadomestne gradnje v veljavnih planskih aktih nima predvidenih. Skratka, občina parcel za nadomestne lokacije nima, država pa jih ne da. Predlagatelji tudi niso upoštevali predloga občine o ureditvi priključka Izola. Pri določanju lokacije in oblike priključka Izola je bilo s strani pripravljalen in občine Izola naročenih več primerjalnih študij in ocen ustreznosti, s ciljem, zagotovitve prostorsko, prometno in cenovno najugodnejše variante priključka. Eden od ključnih parametrov, ki je pogojeval celotno zasnovo priključka in krožišča, je bilo, kako se izogniti prestavitvi magistralnega vodovoda Koper -Izola. v Z NOVO PENTLJO BO KRIZ Zasnova in lokacija krožišča, kot je prikazana v grafičnem delu dopolnjenega predloga DLN, ki je bila kot priloga posredovana Občni Izola hkrati z vlogo za izdajo pozitivnega mnenja, je nastala na podlagi podanih pripomb v času javne razgrnitve in z njo Občina Izola do dneva prejema navedene vloge ni bila seznanjena V občini ugotavljajo, da je krožišče precej pomaknjeno proti severu in ker njegova zasnova narekuje tudi potek podaljšanja Južne ceste, tak pomik prejudicira oziroma močno podraži gradnjo podaljšanja Južne ceste, saj zahteva zaščito oz. prestavitev vodovoda vzdolž celotne predvidene trase podaljšane Južne ceste. Ker z Uredbo ni natančno določeno, v kolikšnem deležu bo investitor hitre ceste sofinanciral gradnjo podaljšane Južne ceste, temveč je navedeno, da bo delež opredeljen v medsebojnem sporazumu med investitorjem hitre ceste in Občino Izola, naj se v Uredbi navede, da je dosežen sporazum pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Premik krožišča proti severu pa pomeni tudi večji poseg v območje stavbnih zemljišč, v območje ki se ureja z Zazidalnim načrtom Oprema in za katerega je sprejet Program priprave prostorskih ureditvenih pogojev za območje »Oprema« v Izoli. Prav tako ugotavljajo, da pri zasnovi križišča niso bile upoštevane pripombe Občine Izola, v zvezi z vodenjem peš in kolesarskega prometa v območju križišča. Z veljavnimi planskimi akti za obravnavano območje je vzdolž podaljšane Južne ceste predviden pločnik ter kolesarska steza. (PR) V Izoli kmalu parkiranje s kartico V izolski občini so sedanje parkirne avtomate zamenjali t.i. parkomati, v katere je možno vstavljati kovance, pripravljajo pa še mestne kartice. Te bo mogoče dobiti na blagajni na Lonki in jih polniti po vzoru ABC kartic. Parkomati bodo tako sproti odštevali vrednost, imetniki kartic bodo prve pol ure lahko parkirali brezplačno. Napisi nad režo, kamor se bo kartica vstavila pa te dni zmedejo marsikaterega turisa, ki vanje tlačijo tudi kreditne kartice. Na občinski inšpekciji so nam povedali, da so kartice še v tisku, kmalu pa naj bi bile na voljo na parkirišču pri Lonki. Prejeli si^ip v PLOČNIKI VSE OŽJI V poletni sezoni izredno naraste število pešcev v Izoli,njih varno gibanje pa vse bolj omejujemo.Ne vem ali imajo gradbena podjetja in gostinci dovoljenja za poseg na pločnike,če jih imajo pa je nekaj hudo narobe pri izdaji teh. Pločniki so za pešce vse bolj neprehodni,velikokrat se morajo pešci umakniti na vozišča! Na sliki prikazan pločnik je bil pred leti zgrajen v širini 200 cm,med gradnjo kompleksa Spar je bil podrt v dolžini cca lOOm nato začasno obnovljen na manjšo širino,sedaj pa zaradi nadaljevanja gradnje zožen na 90 cm. Gostinski lokali zasedajo vse več pločnikov,ne bom navajal kje ker je tega preveč.Ali kdo vrši nadzor nad tem ? Ob lepem in polnem hotelu Delfin je ob Tomažičevi ulici nedokončan pločnik v dolžini vsega 60 m ,pešci-večinoma starejši gosti hotela in domačini morajo na tem 1 . ’ ’ !."*'• delu dvakrat prečkati vse ^ , '» bolj prometno Tomažičevo - ulico ali pa hoditi po ji vozišču po desni strani (!). Posebno nevarno je to ponoči saj je prehod za pešce pred hotelom nerazsvetljen (svetilka je pa ne sveti).Ali čakamo na nesreče,da nas opozorijo na malomarnosti? Horvat Anton Analize vode v Tržaškem zalivu SLUZ SE |E SPUSTILA NA DNO, OSTALI SO KLOBUKI 5. avgusta 2004 je lokalna območna skupnost "Societa cTArea" v kongresnih prostorih AIAT v Lignanu Sabbaidoru, Italija, gostila strokovnjake Observatorija severnega Jadrana, ki so na svojem drugem letošnjem srečanju predstavili trenutne razmere v vodah severnega Jadrana. V drugi polovici julija v celotnem sevemojadranskem bazenu ni bilo opaziti novega nastajanja velikih sluzasti agregatov, ki bi se potem kopičili ob obalah in plažah. Le ponekod je bilo opaziti posedanje oblakov sluzi na morsko dno, ki so v nekaterih primerih povzročili pogin na dnu živečih morskih organizmov. Številni potapljaški pregledi pa so potrdili prisotnost drobnih lebdečih delcev morskega snega (velikost do nekaj mm) v vodnem stolpu, katerih gostota je značilna za ta letni čas. Zaradi masovnega pojavljanja sluzi v mesecu juniju je italijansko Ministrstvo za okolje odločilo financirati projekt opazovanja in spremljanja tega fenomena v severnem Jadranu od konca julija do konca septembra. Sicer pa so še ugotovili, da se v Tržaškem zalivu še vedno pojavljajo n ,^ meduze vrste Rhizostoma I pulmo (morski klobuk), ni pa bilo opaziti človeku nevarnejše mesečinke (Pelagia noctiluca), ki povzroča opekline. O pojavljanju te vrste poročajo iz južnih predelov zahodnoistrske obale (območje rta Premantura), kjer se v večjem številu zadržuje že od 20. julija dalje. BREZPLAČNO PARKIRANJE ZA TURISTE Makadamsko parkirišče ob Lonki je seveda začasno in dokaj neuradno, vendar je opravilo pomembno funkcijo zasilne rešitve za vse tiste domačine, ki nimajo dovolilnice za parkiranje v starem mestu. Kakšnih 60 avtomobilov dnevno je bilo začasno parkiranih tam predvsem ponoči, saj so se lastniki zjutraj s parkirišča odpeljali na delo. Zdaj pa so parkirišče skoraj v celoti zasedli turisti, ki so ga zelo hitro odkrili, saj na ta način lahko lepo privarčujejo. Nekateri avtomobil celo pustijo na parkirišču po ves teden, to pa seveda domačine spravlja v dodatne težave. Ko pridejo z dela je parkirišče zasedeno, sledi iskanje zasilnih rešitev in nato kazni občinskih redaijev. Ali je res nemogoče zagotoviti § Hv domačinom vsaj nekaj ugodnosti, da ne bodo le žrtve turistične usmeritve občine j#?', Izola? (S.K). MeTra MeTra Izola Suhar Mariella s.p. Smrekarjeva 62,Izola - Isola tel.: 05/ 641 66 13 Vhod je z Manziolijevega trga (ob knjigarni Libris) V naši trgovini vam nudimo bogato izbiro metrskega in Rilskega blaga, potrebščine za šivanje ter opravimo manjša šivilska dela. Nel nostro negozio trovate un ricco assortimento di stoffe a metro ed a chilo e vi offriamo servizi sartoriali. Pridite, čakamo vas od ponedeljka do petka dopoldan od 8. 30 ure - 12. ure in popoldan od 16.ure do 20. ure, v soboto pa samo dopoldan. ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Alpe Adria PUF festival je soustanovitelj festivalske mreže Alpe Adria, ki združuje več različnih festivalov na območju Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške, namenjenih predvsem lutkam in uličnemu gledališču. Letos je organiziran že tretjič, nastaja pa v produkciji LG PAPILU in pod produkcijskim in umetniškim vodstvom Maje Bavdaž Solce. Dogaja se od 6. avgusta do 6. septembra Letošnji PUF nadaljuje svojo usmeritev predstavitve mednarodno uveljavljenih imen mojstrov lutkarstva domači publiki, ki pa ga bo tokrat oplemenitilo srečanje z ustvarjalnostjo mladih umetnikov in študentov iz različnih evropskih umetniških šol. Skupaj z izkušenimi mojstri lutkarji bodo sestavili skupno produkcijo, ki bo predstavljena na PUF festivalu in gostovanjih v Alpe - Adria festivalski mreži. Zasnovana je bila kot seminarsko delo študentov praške lutkovne akademije DAMU, realizirana pa bo v mednarodni poletni delavnici v Moretinih pri Kopru. Mladi umetniki bodo v okviru PUFovega programa sledili mojstrskim predstavam ter imeli možnost prikaza lastnih kreacij na Odprtem odru. Letošnja PUFova novost je tudi selitev posameznih predstav v koprsko zaledje (Ankaran, Hrvatini, Moretini, Dekani, Škofije) ter dva festivalska dneva v Izoli in v Piranu. Skupaj so pripravili 49 dogodkov, nastopilo bo 24 skupin in posameznih umetnikov iz 10 držav + dve mednarodni zasedbi. Izola bo v nedeljo 22. avgusta na Manziolijevem trgu gostila Ulično gledališče DNO iz Češke, v petek 27. avgusta francosko špansko gledališče Pelele, belgijsko ulično gledališče Zirk in italijansko gledališče Tatamata. V ponedeljek 6. septembra pa bodo pred Shoto klubom pod Belvederjem nastopili ulični glasbeniki The Casco Bay Tiimmlers iz ZDA. Ministrstvo za kulturo je festivalu namenilo 3. 500. 000 tolarjev, mestna občina Koper 2. 000. 000 in sponzorji 500. 000, kar skupaj znese 6. 000. 000 SIT. Judoistka iz Izole v Atene Medtem, ko to berete je Raša Sraka že končala olimpijski nastop. Z Rašo, sicer vrhunsko judoistko smo pred odhodom v Atene poklepetali na terasi pred Hotelom Riviera, kamor se že več kot desetletje redno vrača. Skupaj z njo pa več kot sto judoistov iz vse Evrope. Vsako leto imamo mednarodne priprave in tokrat se je tako izteklo, da imamo v Izoli še zaključne treninge pred odhodom v Atene. Zaradi tega so malo malo drugače. Bolj »počivamo«. Imamo kratke, intenzivne treninge in občasno še kakšne borbe. • Pa spada med priprave tudi kopanje? Ne,kje pa! Letos sploh še nisem bila na plaži. Ko imam med treningi kaj časa, je sonce najmočnejše. • Kaj pa bo Raša Sraka prinesla z Aten? Težko je napovedati, kaj bo. Judo je tak šport, da je usodna vsaka po podrobnost. Veliko je tudi odvisno od žreba, pa dobrega dneva.me vem. • Se pravi,da lahko pričakujemo vse? Ja, mi smo tudi pripravljeni na vseJahko izpademo že v prvem krogu in ne bomo preveč razočarani.Seveda,že sam uspeh da smo prišli na Olimpijske igre je v redu. No, če pa že smo tam... • Pa tudi sicer zahajaš v Izolo? Včasih. V Portorožu imamo apartma, kaj veliko časa pa nimam. Še posebej pred igrami, mislim, da si bom po igrah vzela kak mesec dopusta. Nogomet Drugoligaši so svoje prvenstvo začeli prejšnji teden, ko Mandrač zaradi dopustov ni izšel, zato zdaj objavljamo poročila z obeh srečanj Izolskega moštva, ki je po domačem uvodnem porazu iztržilo točko v gosteh. V nedeljo pa so svoje prvenstvo začeli tudi tretjeligaši in igralci Kort so po razburljivi tekmi igrali neodločeno s Slovanom, še najbolj vroče pa je bilo v bližini sodnika, ki mu Kortežani očitajo marsikaj. Sicer pa poglejmo poročila s tekem. Priprabil jih je naš stalni sodelavec Branko Vuga. 2.SNL-1.k0l0 IZOLA ARGETA - ALUMINIJ 1:3 (1:01 IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 230, sodnik Babnik (Ljubljana) 6. Strelci: 1:0 -Meš (30), 1:1 -Vtič (70), 1:2 -Pekez (78.- llm), 1:3 -Vtič (80). IZOLA ARGETA: Kalčič 7, Nadal 7, Sirotič 7, Ružnič 7, Franetič 7 (od 51 D. Božič -), Šabič 6.5, Rastoder 6 (od 46. Pahor 6.5), Maletič 6.5, Meš 7, Batista 6.5, ________ Šestič 6.5 (od 59. Šabanovič-). Čeprav je bil Aluminij, ki razen odhodov obeh Kneževičev ni doživel večjih sprememb v ekipi, vsaj na papirju favorit pred tekmo, so Izdani z zadetkom Meša imeli možnost za ugoden razplet tekme. Vendar so odhodi domačih poškodovanih igralcev iz igre spremenile potek dogodkov. Aluminij je v prvem delu več napadal, a brez pravih priložnosti, saj so domači prikazali zanesljivo obrambo. Za presenečenje je že v prvem delu poskrbel Meš, ki je gostujočim branilcem najprej odvzel žogo, zatem pa po dvojni podaji z Batisto preigral še vratarja Aluminija in povedel Izolo v vodstvo. Sicer so imeli gostitelji še dve priliki za gol, a sta bila Šestič in Franetič netočna. Že po odmoru je v slačilnici ostal poškodovani Rastoder, zaradi istega razloga pa sta šla predčasno pod prho tudi Franetič in Šestič. Nekako sočasno so tudi pri gostih izvedli menjave, kar se je izkazalo za zadetek v polno, saj so nogometaši iz Kidričevega v desetih minutah dosegli tri zadetke. Najprej je Vtič le dve minuti po vstopu v igro izkoristil oklevanje domače obrambe, ki je obstala v prepričanju, da gre zaradi prepovedani položaj in izenačil. To je ohrabrilo gostujoče igralce, ki so še pogosteje prihajali v kazenski prostor Izole. V enem od napadov je Šabanovič nepravilno zaustavil Flaškerja in Pekez je z enajstih metrov podvojil vodstvo Aluminija. Dva zaporedna prejeta zadetka sta se odrazila v slabši igri Izole, ki je popustila zlasti v obrambi, kar je še drugič izkoristil Vtič in postavil končni izid. Spričo pretežno obrambne igre gostiteljev so si domači napadalci v drugem polčasu v redkih protinapadih pripravili le nekaj možnosti za gol. Največjo po predložku Meša imel Sirotič, ki pa je bil le za malo prekratek za zanesljiv zadetek. KAPUČINO 2. SNI-2. krog SUPERNOVA TRIGLAV - IZOLA ARGETA 1:1 (0:0) KRANJ - Športni center, gledalcev 300, sodnik Partlič (Limbuš) 6. Strelca: 1:0 -Dolžan (60), 1:1-Begič (71) IZOLA ARGETA: Kalčič 8, Hanc 7, Pepelko 7.5, Runič 8, D. Božič 7 (od 46. Franetič 7), Pahor 7, Sirotič 7.5, Nadal 7.5, Meš 7 (od 67. Begič-), Šestič 7.5, Hasanagič 7 (od 65.B. Božič -). Rumeni kartoni: D. Božič, Frantič, Meš. Kranjskemu občinstvu so igralci obeh moštev pripravili lepo in atraktivno nogometno predstavo. Pri Izoli je odsotnost poškodovanih obrambnih igralcev ( Maletič, Šabič) in drugih ( Rastoder, Batista) trenerja Pribaca, da je obrambne vrste zapolnil z napadalcema Hancem in Pepelkom in v napad postavil novince v ekipi Meša, Šestiča in Hasanagiča. Medtem, ko so slednji ob pomoči vezne linije imeli precej obetavnih akcij, pa je imela izolska obramba veliko težav z zaustavljanjem hitrih napadalcev Triglava. Ti so si že kar hitro pripravili nekaj dobrih priložnosti za gol, a sta jim tako v prvem kot tudi drugem delu z dobrimi obrambami pokvarila tokratna glavna obrambna akterja pri modrobelih vratar Kalčič in kapetan Ružnič. Sicer so tudi izolski napadalci dobro zaposlili domačo obrambo, ki je kljub številnim priložnostim Izolanov (Šestič, Pepelko, Meš) uspela žogi preprečiti pot v gol. V nadaljevanju je domači strateg Mišja poslal v igro kar dva nova napadalca., ki sta precej okrepila linijo napada, saj so si priložnosti Triglava kar sledile. Domači so bili zlasti nevarni iz hitrih protinapadov in v v enem od teh so tudi povedli. Na prejeti gol so se gostje odzvali z ofenzivnejši igro v napadu in kmalu uspeli izenačiti, kaj več pa jim kljub številnim poskusom ni uspelo. Po izenačujočem zadetku sta obe moštvi nadaljevali s poskusi za še drugi gol, a brez uspeha. Sicer pa je delitev točk glede na prikazano igro pravična rešitev. Ekipi sta bili bolj ali manj izenačeni, čeprav so kar zadeva izrazitih možnosti za zadetek nekoliko prednjačili domačini. Pri Izolanih poleg prve točke razveseljuje tudi dejstvo, da je nova ekipa že uspela najti svoj ritem delovanja, ________ kar daje dobre obete za prihodnje obračune. Na lestvici po dveh krogih vodi Aluminij (6 točk ) pred Dravogradom in Krškim (oba po 4).Izola Argeta je deseta (1) in se bo v nedeljo doma pomerila z velenjskim Rudarjem. (BRANKO VUGA) 3.SNL FRIKORTEŽANIH ŠEST NOVIH IGRALCE« Ekipa Avtoplusa Kort je svojo prvo »domačo« tekmo odigrala s Slovanom in si z njimi razdelila točke. Zaradi urejanja igrišča bodo Kortežani vsaj nekaj mesecev domače tekme igrali na izolskem stadionu. Ta jim zaradi nekoliko večjih domenzij kot dosedanji na Maliji ne ustreza najbolje. Sicer pa je v moštvu prišlo do nekaterih sprememb: V Izolo je odšel Meš, od tam pa so prišli Čavar, Malikovič in Ulemek iz članske ter Tomič iz mladinskega ekipe. Pataričevim fantom pa sta se priključila še Mujkič in Reljič iz Pirana. Skoraj gotovo bo zaradi poškodbe kopačke obesil na klin Jureš, vprašljivo pa je tudi igranje Štampferja in Mamiloviča. Pred začetkom prvenstva so se postavili pred objektiv (z leve stojijo) Tonejc, Begič, Baruca, Čendak, Furlanič, Mehič, Muminovič, Božič, Sirotič, trener Patarič (čepijo) Horvat, Filipčič, Zajič, Durmič, Mujkič, Malikovič, Bašič, Reljič, Luznar, Ulemek. Na sliki manjkajo Bauer, Serdinšck, Jankovič in Tomič. Rokomet Pokal EHF [ženske - 2. krog kvalifikacij]: IZOLANKE S PORTUGALKAMI Izolske rokometašice so po razpustitvi prvega moštva RK Piran prevzele njihovo sodelovanje v evropskem rokometnem pokalu in se bodo v drugem krogu kvalifikacij pomerile z ekipo Medeire. Prvo tekmo bodo odigrale 9. ali 10. oktobra v Izoli, povratno pa 16. oktobra na gostovanju na Portugalskem. Kot je povedar trener Boris Čuk portugalske ekipe sicer ne poznajo, poznajo pa nekaj njihovih igralk, ki so jih srečevali že v mlajših kategorijah kot članice portugalske reprezentance. V teh kategorijah so bile Portugalke zelo solidne in zato bo srečanje z njimi vsej prej kot lahko, še posebej zato, ker bo izolsko moštvo bolj ali manj nespremenjeno, prišle so se sicer nekatere igralke, ki so lani igrale drugod, vendar gre v vseh primerih za mlade igralke, ki nimajo prav veliko mednarodnih izkušenj. Toda iz leta v leto smo boljši in zrelejši, pravi Boris Čuk in dodaja, da se letos ne bodo borili za obstanek v prvoligaškem tekmovanju ampak nameravajo poseči proti sredini oziroma proti vrhu lestvice, čeprav jim do samega vrha manjka še nekaj izkušenj in morda zapolnitev kakšnega igralnega položaja. Jadranje OPTIMISTI USPEŠNI V SVITU Slovenski jadralci razreda Optimist so dosegli letos kar nekaj odmevnih rezultatov. Najuspešnejši je bil Nik Pletikos, ki je zmagal na nekaj odprtih državnih prvenstvih evropskih držav, na svetovnem prvenstvu v Ekvadorju pa pogoji niso bili pisani na njegovo kožo, zato pa je zablestel Izolan, Simon Laganis (Olimpic), ki je zasedeel izvrstno 26. mesto in bil drugi najboljši med tekmovalci do 13 let. Dober je bil tudi Jakob Božič (Burja), ki je zasedel 64 mesto. Z evropskega prvenstva v Švedskem Sandhamu pa se je vrnila »evropska« reprezentanca v kateri sta bila tudi brata Ren in Klas Kaligarič (Olimpic) ter Claudia Mesarič (Burja) in druga Izolanka Ana Šteger, ki sicer jadra za koprsko Jadro. Ekipa, ki jo je vodil trener Jurij Dorošenko se je na evropskem prvenstvu, kljub zelo slabim pogojem za jadranje (premalo ali preveč vetra) dobro držala, še posebej uspešen pa je bil Klas Kaigarič, ki je vse do zadnjega dne bil med deseterico, potem pa je zadnji dan veter zapihal z močjo 5 Boforov in sanj o velikem uspehu je bilo konec. Kljub vsemu pa se Klas lahko pohvali z zelo dobrim 24. mestom na Evropskem prvenstvu, od tega je zabeležil tudi eno regatno zmago in eno drugo mesto. Nekoliko slabše se je tokrat uvrstil njegov brat Ren (90. mesto), ki pa je imel tudi veliko smole, saj je nekajkrat zapravil zelo dobre vmesne regatne uvrstitve. Med dekleti je 29. mesto zasedla mlada Kirn Pletikos (Pirat), Ana Šteger je bila 50., Claudia Mesarič pa 73. - ta. |p| KAPUČINO 01IMPIISKI KAPUČINU IZOLSKA OLIMPIJCA ZAENKRAT ZELO USPEŠNO Olimpijske igre vstopajo v drugi teden tekmovanj in Slovenci imamo prvo medaljo (bron judoistke Žolnirjeve), z drugimi nastopi pa ne moremo biti ravno zadovoljni. Veslači niti niso razočarali, zato pa so slab vtis pustili plavalci in posebej rokometaši. Tako se tudi povečuje zanimanje za nastope slovenskih jadralcev, ki zelo uspešno nastopajo na regatnem polju pred Atenami, še posebej dobra pa sta oba Izolana, Vesna Dekleva v razredu 470 s flokistko Klaro Mavčec ter Vasilij Žbogar v razredu Laser. Single-handed Dinghy Open - Laser Mark Roundings - Race 06 Start Time: 14:51 18 Aug 2004 Maric* msairaaaBimnpBBai esua Speed 12 11 10 12 14 13 13 Direction 170 170 170 175 170 170 170 ■■aa • i NZL SLO SLO SLO SLO SLO 0:00 0:00 0:00 0:00 0:00 0:00 SLO AUT AUT AUT AUT AUT 0:03 0:06 0:04 0:06 0:23 0:24 AUT NZL POL POL POL POL 0:06 0:18 0:20 0:20 0:32 0:37 BEL FRA BRA BRA BRA BRA 0:11 0:23 0:27 0:29 0:38 0:39 FRA POL NZL NZL NZL NZL 0:13 0:24 0:48 0:47 0:53 1:02 Estimated Finish 3 1 11 2 NZL 12 V trenutku ko smo zaključevali športno stran tokratnega Mandrača je bil pogled na trenutne uvrstitve naših olimpijcev zelo lep: Dekleva in Mavčec sta po zmagi v sedmi in drugem mestu v osmi regati regati (od skupno 11-tih) bili začasno dobitnici srebrne medalje, izvrstno je kazalo tudi Vasiliju Žbogarju, ki je po 4. mestu v peti in zmagi v šesti regati bil skupno uvrščen na tretje mesto začasne lestvice, in je med kandidati za nosilce medalj. Double-handed Dinghy VVomen - 470 Mark Roundings - Race 08 Start Time: 14:29 18 Aug 2004 Marks msmmm Speed | 8 11 12 12 12 12 Direction 175 175 175 175 175 175 12 175 Plače 1 1 1 SLO SLO SLO SLO GRE GRE 0:00 0:00 0:00 0:00 0:00 0:00 2 ITA GRE GRE GRE SLO SLO 0:14 0:21 0:08 0:04 0:14 0:13 3 GRE ITA ITA ITA ESP ESP 0:21 0:25 0:12 0:36 0:41 0:32 a ESP ESP SWE ESP ITA ITA ISBlTA 106 20 Medalje so torej na dosegu roke in le upamo lahko, da se bodo sedanje vremenske razmere nadaljevale, saj našim jadralcem nedvomno ustrezajo. Kako lepo bi bilo, če bi se vsaj eden od njiju v naše mesto vrnil z olimpijsko medaljo okoli vratu. Za tiste, ki vas posebej zanimajo rezultati jadralcem priporočamo spremljanje internetne strani www.sailing.org in potem na desni strani le izberite jadralni razred, ki ga želite spremljati »v živo«._____________________________________________ Ribiški praznik vse bolj po domače ^ v OD MESTA RIBIČEV JE OSTALA RIBIŠKA VAS Organizatorji ribiškega praznika so zadnja leta končno ugotovili, da s sosednjim Koprom ne gre tekmovati v masovnosti. Kajti s tem si nakoplješ le težave: Težavne obiskovalce, »poslovne partnerje«, in težavno ponudbo, ki ni ne tič, ne miš. Po vzoru uspelega praznika olja, vina in rib so tudi tokrat glavne dogodke preusmerili na ulice in trge starega mesta, v že tradicionalno ribiško vas. Iz ribiške vasi pa so bili izobčeni-ribiči. Društvo navijačev Ribari, ki z organizatorji ni našlo skupnega jezika, bo tako pripravilo svoj program na starem placu med dvema pomoloma. Ribari bodo tudi letos prostovoljno pripravljali kalamare, škarpene, pedoče, sardelice in brodet. Da pa ne bodo zgolj gostilna, so pripravili tudi pester glasbeni program. V petek bodo ob njihovi stojnici nastopili gostje iz Shoto kluba, etno rokerji Folpi in presenetljivi Sotomayor. V soboto pa bodo nastopili (bolj ali manj) izolski Heat s svojim rock show programom. Tehtali bodo pršut in prodajali letošnje majice, vžigalnike in nalepke z novim, strip designom, ki gaje prispeval Dejvid. Osrednja zanimivost bo tudi letos poskus podpisa mirovne pogodbe s Pirančani. Letos je pogajalska klima baje kar ugodna, še posebej zaradi vse bolj vsiljivih hrvaških ribičev. Dokaj ribiška je tudi glasbena ponudba, med ulicami bodo zagotovo odmevali pihalci Dej še en litro, ki v Izolo prihajajo s slovesom drugega tujega ansambla iz letošnjega sabora trubačev v Guči. Med glasnejšimi bo tudi sloviti in razvpiti DJ.Lovro & kompanija, ki bodo pred Svetilnikom pripravili »Mega disco show«, z glasbo 70-tih in 80-tih let. V olimpijskem duhu bo poskrbljeno tudi za športnike. Na voljo bodo neolimpijske discipline: briškola, tršet in mora, najmočnejši pa bodo lahko pesti stisnili v Braccio di ferro. Upati je, da bodo udeleženci iger in ostali obiskovalci praznika tekmovali v olimpijskem duhu:Važno je sodelovati, ne zmagati... 4 del I iparlv RIBIŠKI PRRZNIK - FESTR DEI PESCRTORI ob/allc 13.00 TRMRRIK ■ Fara'iBoial*a,a D J SUREnSTnnSi LOVRO, ELVIS. OnVIOMRN. Mn. BORUT. DEURN. STEFRNO ob/allc 01.OD '5 del OFFICIRL HFTERHtJUn PORTV * hi parte 7/7 01 a /BELVEDERE - terasa ■« pnvIK IDO ■M*lntvalc«VFtl«Rfl np|yi/ ' ' ' “ ' p*r I primi 100 apvtlatorl trt I (111 UrtlU* DRHTIŠ PREVOZI (THE CLUB MINIBU5) PRRTENZE CRRTIS + VELIKO PRESENEČENJE / ORRNDE 50RPRESR mey. petek 20.8. 2004 15.00 Veliki trg / Piazza Granae Promocija akcije tednika 7D/ la promozione deli' azione del settimahale 7D "POROKA NA MORSKIH VALOVIH" / "LE NOZZE SULLE ONDE DEL MARE" (Koroški splavarji na Dravi, hotel Hesper Dravograd, kapetan ladje BURJA Franjo Žele) 19.00 Lonka Otroški program / Programma per bambini ‘ Z ANDREJO ZUPANČIČ V ZALJUBLJENO PREDSTAVO" CON ANDREJA ZUPANČIČ "RAPPRESENTAZIONE INNAMORATA 20.30 Lonka AMARCORD 20.00 Veliki trg / Piazza Grande ORIENTALSKI PLES / BALLI ORIENTALI 21.30 Veliki trg / Piazza Grande AMALA 19.00 Carinski pomol. Svetilnik MINI PLAVALNI MARATON Molo rioganale, Punta Gallo MINI MARATONA Dl NUOTO 20.00 Mandrač KRST NOVIH VESLAČEV Mandracchio BATTESIMO DEI NUOVI CANOTTIERI 20.00 RIBIŠKA VAS / VILLAGGIO DEI PESCATORI: DEJ ŠE EN LITRO, ŽLUK Verdijeva ulica, Manziolijev trg / Via Verdi, Piazza Manzioli VILLAGGIO DEI PESCATORI: "OSTE! ANCORA UN LITRO, ŽLUK... Ljubljanska ulica / Via Lubiana MORA, TRESETTE E BRISCOLA Alietova ulica / Via Alieto BRACCIO Dl FERRO 20.00 Ex-tamarix, pri Svetilniku / Ex-tamarix vicino a Punta Gallo MEGA DISCO SHOW 70 / 80 OPEN AIR (DJ Lovro, Elvis, Dejan, Mr. Davidman fire show in gostje iz tujine / e ospitl stranleri) sobota 20.8. 2004 H.00 JADRANJE PRED IZOLO / REGATA-VEUCA IS 00 Lonka / Programma per bambini RAP KONCERT / RAP CONCERTO; AU EN *. rawr\ 20.30 Lonka KALAMARI & BAKAN BAND D 19.30 Veliki trg / Piazza Grande POSKUS PODPISA MIROVNEGA SPORAZUMA S PIRANOM TENTATIVO Dl FIRMA DEL TRATTATO Dl PACE CON PIRANO 21 00 Veliki trg / Piazza Grande PLESNA ŠOLA LATINO / SCUOLA Dl BALLO LATINO 21 Veliki trg / Piazza Grande SO WHAT in/e BOSSALIBRE 20.00 Carinski pomol / Molo doganale PANDOLO 20 00 RIBIŠKA VAS / VILLAGGIO DEI PESCATORI: DEJ ŠE EN LITRO, ŠTRACE ... Verdijeva ulica, Manziolijev trg / Via Verdi, Piazza Manzioli VILLAGGIO DEI PESCATORI: "OSTE! ANCORA UN LITRO, ŠTRACE ... Ljubljanska ulica/ Via Lubiana MORA, TRESETTE E BRISCOLA _______*''f!ora ulica / Via Alieto BRACCIO Dl FERRO_______ Srečelov & pešca mi ra col osa 20.-21.08.200A Mladinski nogometni klub Izola / Club giovanile di calcio di Isola Odbojkarski klub Izola / Club di pallavolo di Isola Društvo Nogometna šola Izola / Associazionc Scuola di calcio di Isola mediteran festival Koncert beograjske superskupineTEODU LIJ A bo zaradi logostičnih zapletov v začetku septembra meseca Naslednji koncert Ponedeljek, 23. avgusta ob 21.00 W>Y4i THEATRE (Tanzanija) Oya Theatre Group so zmagovalci letošnjega zahodnoafriškega tekmovanja novih glasbenih upov Crossroads. Na letošnjem 5. medregionalnem glasbenem Crossroad festivalu v Daar es Salaam-u (Tanzanija) je ta sedmerica mladih glasbenikov in plesalcev navdušila s svojo neizmerno energijo a tudi z glasbenim znanjem saj s kovinskimi bobni (steel drums), kot smo jih vajeni kje v Karibih, tradicionalnimi afriškimi bobni in marimbami uspešno mešajo ritme različnih etničnih skupin. Kot zanimivost morda še to, da člani skupine pripadajo kar sedmim različnim tanzanijskim plemenom in je zato njihova mešanica (crossroad) zares avtentična. Na Mediteran festival prihajajo v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, ki jih je povabila v Grožnjan, razen Izole pa bodo v Sloveniji obiskali še Trnfest v torek 24. avgusta. Več podatkov o tej mladi skupini je moč dobiti na spletni strani festivala Crossroads, sicer pa jih velja predvsem videti in slišati v živo, kajti njihova moč je prav v njihovi mladostni energiji. Obeta se vroč plesno glasbeni večer Mediterana. KLETNE PRIREDITVE - OBČINA IZOLA IN KULTURNI CENTER IZOLA ■ Prireditve so brez vstopnine, razen če ni posebej označeno. Nedelja, 22.8. ob 20.30, Manziolijev trg PUF v Izoli Ulično gledalčišče DNO (Češka), ni vstopnine Sreda, 25.8. ob 20.30, Manziolijev trg (namesto 26.8.) PATETICO Petek, 27.8. ob 20.30, Manziolijev trg PUF v Izoli PELELE (Francija, Španija ) iz španske tradicije - lutke ZIRK ( Belgija) - ulično gledališče TATAMATA (Italija), one man band in plesalka na hoduljah galerija ALGA MEDNARODNA RAZSTAVA ŠPORTNE FOTOGRAFIJE OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI V ŠPORTU galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 v galeriji Insula na ogled poletna prodajna razstava primorskih likovnih umetnikov A 5 ^obota^S.8. ob 20.30, Manziolijev trg SPICIKUC koncert, Sv. Peter SONCE IN Ml TITTY DANCE-A Nedelja 22.08.04. ob 19.00 v izolski športni dvoraniTITTT DANCE klub organizira zaključno prireditev pod naslovom SONCE IN Ml. Predstavile se bodo vse skupine plesnega kluba v ritmih hip hop-a, break dance-a in rocknVoll-a. Vstopnina: odrasli-1.200,00 SIT; otroci-600,00 SIT! BOSSA LIBRE V CANTANTE CAFFE V petek 21, avgusta ob 21:30 bo v Cantante Caffe Koncert skupine Bossa Libre, gost pa bo Denis Beganovič-KIKI Galerija Krka Zdravilišče Strunjan razstava umetniških del LJUBA RADOVCA ; .-v • . . ■ J IZZZSŽ . -. Kavarna Zvon RAZSTAVA SLIK i Miha Slekovec Iz mojega otroštva MESTNA GALERIJA PIRAN Obalne galerije TARTINIJEVA HIŠA Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran ARTISTI Dl DTE MINORANZE TMETNIKI DVEH MANJŠIN XXXIX. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMP0RE V. MEDNARODNI EX-TEMP0 KERAMIKE PIRAN 2004 30. OBLETNICA OBALNIH GALERIJ Žigosanje platen, oddaja del: sobota, 28. avgust - petek, 3. september Podelitev nagrad, otvoritev razstav: 4. september ob 20. uri na Tartinijevem trgu Obalne galerije Piran, Tartinijev trg 3, SI-6330 Piran, tel. ++386 (0)5 67 12 080; fax. ++386 (0)5 67 12 090;e-mail: info@obalne-galerije.si; www.obalne-galerije.si KINO ODEON - Art kino 19.8.ob19.00NE BOJIM SE-HMONNOPMIM Režija:GabrieleSMores 19. in 20.8. ob 21.00 In 21. In 22.8. ob 19.00 TOTALNA ZMEŠNJAVA leriia in scenaiil: Albert Ter leerft 20.8. ob 19.00 In 21. In 22.8. ob 21.00 ter 23Jn 24.8. ob 19.00 SIJAJ V OČEH - SJAJ U OČIMA Režija in scenarij: SrdjanKaranovic 23.8. Ob 21.00 DOG VILLE Režija in scenarij: lars von Trier 24.0.ob21.00GOSPODAR PRSTANOV: KRALJEVA VRNITEV Režila: Peter Jackson 25.-20.08.ob:20.00 SAL? AL1120 DNI SODOME Režija: Pier Paolo Pasolinl MESTNA KNJIŽNICA IZOLA obvešča, da bo knjižnica od l.julija do 31.avgusta 2004 odprta za obiskovalce: TOREK, SREDA, PETEK od 8.00 do 15.00 ure. PONEDELJEK, ČETRTEK od 8.00 do 12.00 ure in od 18.00 do 20.00 ure. SOBOTA ZAPRTO v Tartinijevi hiši in v Mestni galeriji Piran Trajanje razstav: od 22. 7. - 31. 8. 2004 Silvo Marušič s.p. Zaprta ulica 3,lzola, obrtna cona Livade tel:05 641 58 15, gsm: 040 835 229 Vse vrste stekel,peskani vzorci,vetrine,akvariji, vitraži,poslikava, graviranje,samolepni napisi,okvirji-obstoječi ali po naročilu,restavriranje,... Knjigarna LIBRIS Manziolijev trg Izola vabi v torek, 24. avgusta ob 20.00 na predstavitev dnevov poezije in vina MEDANA 2004 Predstavili se bodo trije tuji umetniki pesnica GEMMA GORGA i LOPEZ iz Katalonije pisatelj in pesnik IMMANUEL MIFSUD iz Malte in pesnik LAURI OTONKOSKI iz Finske Hrupno in veselo OD MTV-ja DO GLASBENIH DELAVNIC V Torek 10. avgusta smo imeli v Shoto Klubu spet hrupno. Nastopali so španski FUERZA DE LUCHA ter italijanski INGEGNO. Bili smo priče hitremu koncertu dveh zelo dobrih hardcore skupin, ki sta na odru pokazali kako se temu žanru streže. Dosti skakanja, plesanja,"norenja”,nažiganja in zabave nasploh. In upoštevejoč na to, da je bil "navadni" torek, tudi zelo gnečno v saunL.eee. klubu. Naslednja prireditev v Shoto Klubu se bo zgodila v drugi polovici septembra, ko bodo v nekaj dneh nastopile skupine iz Nemčije, držav Amerike in Brazilije. MEDITERANOVE 6LA$BENE DELAVNICE V Shoto klubu so ta teden posebej delavni glasbeniki, saj tam potekajo glasbene delavnice v soorganizaciji Mediteran festivala in Shoto kluba. Kate Hosking, David Jarh in Dušan Novakov vodijo glasbene delavnice za bas kitaro, trobento in bobne, ob večerih (med 21.30 in 01.00) pa pripravijo nastop oziroma jazz session na katerem se predstavljajo sami pa tudi udeleženci delavnic. Po treh dneh prijetnega »dela« v senci bližnjih dreves in v klubskih prostorih Shoto kluba so rezultati že opazni in ob večerih je na terasi Shoto kluba vse več ljubiteljev tovrstne glasbe, ki bodo lahko uživali še danes in jutri, ko bodo delavnice zaključili s skupnim koncertom. TU CU ™ED: B E L V E D E R E iTrnvr i_ jn e im Trn = e>£LVA MUlMKoMl’ MIKI! 90 ‘ OJ PRDCRHM / PROGRRMMR: LOVRO, NICKY, NORI MRRIJRN, □RNOER NOISE TERM fKRNZVRNI, TOMY DE CLERdUE, MIRIMINO) PETEK / VENERDI 27.8.2004 STRRT I3.DG BELVEDERE MI55 OELVR Z / CON JRNJO ZOPRN + MODNO REVIJO / SFILRTR Dl MODO DENIS HOlRSHOVtf DRNCE CROUP: LRTIND PR55I0N, OBSOLUT JOY DRNCERS Afnex snoi[sic M V V H Ft \ < Izola na mtv-ju ŠE EN FLEŠ JE MIMO Simon Pribac, lucijčan, znan pod umetniškim imenom Me Flasher, med drugim tudi nekdanji član izolske gledališke skupine Steps, se je iz Kanade še petič vrnil v Ambasado in pripravil mega žur za več tisoč ljubiteljev elektronskih ritmov in audiovizualnih presenečenj vseh vrst. Reklama za Final Flash City 5.3 se je vrtela celo na evropskem MTV-ju in tako se je Izola nenadoma znašla med elitnimi evropskimi poletnimi zabavišči. Nič kaj elitna pa ni bila udeležba, saj je je v Ambasado, najbrž tudi zaradi dežja prišlo kar nekaj manj obiskovalcev kot prejšnja leta. No, kljub temu je bilo na plesiščih kaj videti, nekaj glamurja smo prihranili za vaše lačne oči. Dober tek! dg t ‘A 4% 'V ! fšl C*T vrnit Mladi Izolani na Sziget festivalu 2004 Skupina Izolanov smo se udeležili enotedenskega tradicionalnega glasbenega festivala Sziget, ki je potekal od 4. do 11. avgusta na otoku Sziget pri Budimpešti. Festival je gostil znane skupine kot Basement Jaxx , Anthrax , In Flames, Faithless , The Rasmus , Busta Rhymes, Scissor Sisters , Sugababes, Bloodhood Gang , Third World, Die Aerzte, Roni Size in veliko drugih znanih imen. Dobre glasbe je bilo za vse okuse, koncerti pa so se na kar 62 prizoriščih vrstili neprestano, od jutra do jutra. Sam festival je obiskalo okoli 300 000 ljubiteljev glasbe. Obiskovalci so lahko zastonj kampirali, dovolj je bilo tušev , kopalnic in stranišč. Organizatorji so se zelo potrudili in pomislili na vsako malenkost, da bi se mladi na otoku čim bolje počutili. Na voljo so bili bazen, kino, banke, zdravnik, policija, sefi, info točke, Cyber cafe, menjalnice, trgovine, bari, restavracije... Vse je bilo na enem mestu, tako da sploh ni bilo potrebe, da bi odšli v mesto. Cene so bile za naše razmere zelo sprejemljive, kljub vsemu pa si hrano lahko dobil tudi zastonj, neka verska skupnost je dvakrat dnevno delila tople obroke. Iz festivala tako prihajamo polni navdušenja z izključno lepimi spomini. Sedaj pa spet odštevamo dneve do naslednjega Szigeta. Boris Dobrila Hortikultura na razpotju KONEC OBGLAVLJANJA DREVES V MESTIH Vsi se še spomnimo številnih razprav o primernosti tako ostrega obrezovanja dreves v mestnih parkih in drevoredih, ki se spreminjajo v nekakšne spake vse dokler veje ponovno ne poženejo in se mogočne krošnje spremnijo v nekakšne špiclje, ki seveda niso posebej estetski na pogled, vendar pa so strokovnjaki vseskozi trdili, da je to najprimernejši način obvarovanja in obnavljanja drevesnih krošenj. In tako kot se dogaja z mnogimi »večnimi resnicami« je tudi tokrat v javnost prišla tudi drugačna resnica gozdarske stroke. REZANJE KROŠENJ JE BILA MODA Rezanje vrha krošnje je postalo moderno pred skoraj dvajsetimi leti, najprej v Londonu in Parizu, kmalu zatem pa v vseh evropskih mestih - Toda Evropa je to sčasoma prenehala delati, pri nas pa se na novejše oblike skrbi za mestna drevesa ne oziramo in tako še naprej v slovenskih mestih pa tudi v Izoli skoraj ni več drevesa, ki bi še imelo normalen vrh. V Izoli so tako poskrbeli za skoraj vsa drevesa v obeh drevoredih pa tudi za nekatera v parkih, kar je v javnosti naletelo tudi na kritike a sojih strokovnjaki vedno utišali. Znanstveniki in profesorji z Gozdarske fakultete v Ljubljani so bili pred desetimi leti ustanovitelji mednarodnega gibanja za ohranitev gozdov Pro Silva. Danes v tem združenju sodeluje že trideset držav. Vsako leto smo Slovenci nosilci mednarodnih gozdarskih delavnic in strokovnjaki vseh evropskih držav sodelujejo pri skupnih projektih. Direktor Gozdarskega inštituta Slovenije prof. dr. Niko Torelli opozarja na probleme glede mestnih dreves in drevoredov: "Drevesom v mestu se slabo piše. Vzgojiti lepo drevo v mnogokrat neprijaznem mestnem okolju je težavno. Koreninski sistem je pogosto utesnjen med električnimi, kanalizacijskimi in toplovodnimi napeljavami, premalo je zemlje in še ta je zbita, zasoljena in zatesnjena z asfaltom ali betonom. Deblo je prekrito z ranami, ki jih povzročajo avtomobili, in spremenjeno v pasji pisoar. Pohabljenemu drevesu kot po čudežu še uspe tu in tam vzcveteti in opozoriti nase. Potem pa pride naj hujše: desetletja pozabljenega in prevelikega drevesa se slednjič lotijo iz prostorskih ali varnostnih razlogov. Reveža obglavijo in mu nepravilno porežejo veje tesno ob deblu. Tako uničijo njegovo lepoto, obrambni sistem in mu vzamemo dostojanstvo. Še preden se lotimo z arborističnega stališča povsem nesprejemljive "depilacije", je treba resno razmisliti o zamenjavi drevesa z mladim iste vrste. Če gre za odstranitev starejšega, zgodovinskega drevesa, lahko ob novem drevesu primemo opišemo pomen prejšnjega. Povsem sprejemljiva je tudi zamenjava posameznih dreves v alejah z mladimi." KDAJ TOREI ODREZATI VRH DREVESA? Ob redni oskrbi mestnih dreves radikalni "kirurški posegi" praviloma niso potrebni. Izogniti se je treba tudi odstranjevanju vej tik ob deblu, treba je upoštevati anatomijo spoja med vejo in deblom ter naravne zaščitne mehanizme drevesa. Ob sistemski negi drevja se smejo odstranjevati le tanjše veje. Mnogokrat smo tudi priče neustrezne oskrbe dupel. Ta so potrebna skrbne strokovne obdelave. Po mnenju prof. Torellija prepogosto porežemo vrhove dreves zato, ker ni sredstev za zamenjavo. Drevored je treba zamenjat, to pa seveda veliko stane. Obglavljanje je smiselno le tam kjer so veje prerasle njihov prostor ali so se posušile, a obrezovanje še skrajša življenje. Naši drevoredi so stari okoli 40 let, pogoji za življenje v mestu so za polovico težji kot v gozdu in življenjska doba je toliko krajša. KAJ PRAVIJO KRAJINSKI ARHEOLOGI Mnenju dr. Torellija se je v časopisu Večer pridružil tudi krajinski arheolog mag. Niko Stare. V svojem razmišljanju pravi, da drevesa prinašajo mestu številne prednosti, pa naj si gre za posamezno drevo ali drevored. V senci dreves je temperatura v poletnem času v mestu znatno nižja kot v ostalih predelih mesta, cirkulacija zraka je znatno boljša v območju dreves, drevesa ščitijo pešca pred nalivi, s transpiracijo se izboljša vlažnost zraka, saj drevo preko listnih rež odda v zrak 300 do 500 litrov vode na leto (relativna vlažnost se poveča do 30 %), drevesa predstavljajo naravna sončna očala pred škodljivimi žarki, zmanjšujejo reflekse svetlih fasad, v območju dreves je več kisika, drevesa zmanjšujejo vetrne učinke in ščitijo pred prahom in ne nazadnje drevesa zelo ugodno vplivajo na psiho človeka. Ob vsem navedenem nikakor ne smemo pozabiti na izjemno pomembno prostorsko funkcijo drevoredov oziroma dreves v mestu, saj drevesa vzpostavljajo mestotvorno funkcijo z oblikovanjem, členitvijo, povezovanjem, varovanjem in rahljanjem prostora. Pri načrtovanju drevoredov pa je seveda treba upoštevati tudi komunalno infrastrukturo oziroma paziti, da ne sadimo nad kanalizacijo ali vodovodom, kar lahko predstavlja problem pri vzdrževanju obeh vodov. Tudi razpored svetil je treba upoštevati, (nekatera drevesa so zasajena tik ob svetilih), velikokrat pa projektanti premalo upoštevajo prometno preglednost, kar je zelo pomembno pri izvozu iz stranskih ulic ali v križiščih. Takšen primer je izolski drevored 1. maja na ovinku pri starem zdravstvenem domu, kjer drevesa povsem zastirajo pogled na cesto, pa tudi izvoz izpred stadiona in pokopališča na Čankarjev drevored je zelo nepregleden in nevaren. Zelo pomembna je izbira rastlinskih vrst, saj ni vseeno, kaj prinašamo v mesto in tu je čutiti po Sloveniji veliko neizkušenost, saj se prenašajo v mesto eksotična drevesa ali celo kultivarji gozdnih rastlin, ki nimajo pogojev za rast oziroma nimajo možnosti preživetja. Tudi v Izoli imamo nekaj takšnih drevesnih vrst, ki pa so vendarle čudežno preživela. Takšen primer to naprimer tamariske na svetilniku. DREVESA NA BALIN Poseben problem v Sloveniji je rez drevoredov, saj vzdrževalci režejo drevesa na balin, kar je povsem neustrezno. In vendar se rez na balin še vedno uporablja, čeprav vsa literatura navaja, da je potrebno obrezovati oziroma redčiti tako, da še ostane značilna krošnja drevesa. Vprašanje je, ali se finančno ne bi bolj izplačalo stara drevesa nadomestiti z novimi in začeti takoj z vzdževanjem. Rez na balin pomeni tudi dodatne stroške, saj je potrebno po opravljenjcm rezu še več obrezovanja in drevesa hitro postanejo bolna, praviloma pa so vselej pohabljena, posebno tista, ki so slabo obraščajo. Za konec pa še pomislek: Večkrat slišimo, kako obrezujejo v Franciji in Italiji oziroma da naj bi ta rez postala vzor tudi za Slovenijo. Po mnenju mag, Stareta imata Francija in Italija povsem drugo tradicijo, saj rez izhaja iz baročnih in renesančnih vrtov, ki pa jo je potrebno izvajati vsako leto, tega pa občinski proračuni (in verjetno tudi Izolski) enostavno ne bi prenesli (povzeto po Večeru - Urška Šprogar) Brezplačni avtobusni prevozi BODO UPOKOJENCI IN INVALIDI IZBRALI AVTOBUS? V prejšnjem Mandraču smo objavili poziv izolske županje s katerim obvešča izolske upokojence in invalidne osebe, da lahko v vložišču občine Izola dvignejo določeno število brezplačnih vozovnic za brezplačen avtobusni prevoz na območju občine Izola. Ker so nekateri zaradi dopustov morda spregledali to obvestilo naj ponovimo, da občani starejši od 65 let in invalidne osebe ne glede na njihovo starost, imajo od 1. avgusta 2004 zagotovljen brezplačen avtobusni prevoz na območju občine Izola. Vozovnice so vsem upravičencem na voljo v vložišču Občine Izola v Izoli, Postojnska ulica 3, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Posamezni upravičenec s stalnim prebivališčem v občini Izola lahko prevzame mesečno največ 10 vozovnic za brezplačne avtobusne prevoze na območju občine Izola. Seveda je treba ob prevzemu priložiti tudi nekatere dokumente in sicer morajo osebe starejše od 65 let prinesti s seboj veljaven osebni dokument in zadnji odrezek prejete pokojnine, invalidne osebe, ki so mlajše od 65 let pa odločbo o priznanju statusa invalidne osebe. Kolikor novinarju spomin seže je to rezultat pobude, ki jo je na občinskem svetu podal eden od svetnikov, res pa je, da v primeru Izole ni prav veliko avtobusnih prog znotraj občinskih meja, zanimiva pa je predvsem relacija Izola - bolnišnica, ki bo upravičencem verjetno tudi prišla najbolj prav. V spomin Jadran Gombač Jadrana ni več. Boril se je in upiral, verjel in upal, da bo premagal zahrbtno bolezen a ni šlo. Odšel je dober človek, strokovnjak, prijatelj ljudi in živali, ki jim je posvetil svoje življenje, ki ni dočakalo 50-tega leta. Rodil se je Rečici pri Ilirski Bistrici, leta 1980 je diplomiral na Veterinarski fakulteti in kasneje dosegel tudi naziv magistra. Takoj po diplomi je prišel na Veterinarski zavod Primorske oziroma na veterinarsko postajo v Kopru, kjer je kasneje dva polna mandata opravljal tudi funkcijo direktoija. Potem je leta 1998 odprl veterinarsko ambulanto doma, v hiši v Dobravi in še naprej delal kot del Veterinarskega zavoda iz Kopra. Bil je strokovnjak, ki mu ni bilo težko pomagati kadarkoli in komurkoli, tudi zapuščenim živalim pa tistim lastnikom, ki niso imeli denarja za drago oskrbo, odzval se je ob večerih, v nedeljo in za praznik. Jadran je bil veterinar v pravem pomenu besede in hkrati aktiven član Veterinarske zbornice ter priljubljen med svojimi sodelavci. Vsi ga bomo pogrešali: tisti, ki so mu bili najbližje, sodelavci iz stroke, lastniki živali in vsi, ki so kdaj občutili njegov skrben odnos do dela, ki se mu je zapisal. Takšen Jadran Gombač bo ostal v našem spominu. Med angelčki naš stric že leto dni počiva, pogrešamo ga mi, ker ga z nami več ni. IVAN-u LEKSIČ (20.08.03-20.08.04) Niko in Roni, ki te imata rada. v spomin stricu NESREČA NA VZPOREDNICI Prevečkrat smo že morali poročati o nesrečah na izolski obvoznici, vse pogosteje pa se nesreče dogajajo tudi na izolski vzporednici oziroma na pešpoti med Koprom in Izolo, ki je seveda tudi rolkarska in kolesarska pot, velikokrat pa tudi mopedistična pot, saj je za slednje vožnja po tej poti, čeprav prepovedana, vseeno varnejša od vožnje po magistralni cesti. Tako se na tej ozki poti pač srečujejo vsi ti uporabniki, od pešcev do rolkarjev, kolesarjev in mopedistov, to pa seveda za varnost ni ravno najboljše. Tako seje zgodilo že nekaj neprijetnih trkov in poletov na nevarne skale ob morju, v torek pa so policisti dobili prav posebno obvestilo o nesreči na tej »vzporednici«. Iz Bolnice Izola so jih namreč obvestili, da se je pri njih oglasil otrok, ki je bil poškodovan v prometnih nesreči, v kateri sta bila udeležena dva kolesarja. Policisti so ugotovili, da je 14 letni fant v torek zvečer okoli 20. ure vozil kolo po pešpoti ob obalni cesti iz Žusteme proti Izoli. Ko je nekje pred Izolo dohitel kolesarja pred seboj, ga je pričel prehitevati pri tem pa spregledal tretjega kolesarja, ki je pripeljal nasproti. S tretjim kolesarjem sta trčila, fant pa si je pri padcu zlomil podlahti na obeh rokah. Po trčenju je neznani tretji kolesar, moški star okoli 30 let z manjšo brado, odpeljal v smeri Kopra. Policisti pozivamo starejšega kolesarja in vse druge, ki bi lahko pomagali razjasniti okoliščine prometne nezgode, da pokličejo na številko 113 ali anonimni telefon 080-1200 oziroma se oglasijo na Policijski postaji Izola. Mi pa seveda pozivamo Ministrstvo za promet in zveze ter DARS, da se čimprej lotijo gradnje tunela, ki bi končno odpeljal avtomobilski in motorni promet z obalne ceste, ki bi na ta način lahko postala ena najbolj zanimivih rekreativnih poti v tem delu Slovenije. POLETNI TRENUTKI MOJ PRVI POLETNI TRENUTEK LETOS JE BIL, KO SEM JEDLA PRVI SLADOLED. PRAVO POLETJE PA SE ZAME ZAČNE, KO SI LAHKO OBLEČEM KRATRE ROKAVE IN OBUJEM SANDALE. ZAČNE SE, KO ZJUTRAJ PRED SLUŽBO, NA TERASI MOBY DICKA PIJEM KAVO, RAZMIŠLJAM, KAKO VROČE BO, KO SE BOM VRAČALA DOMOV. KAR NAEKRAT SE POTEM ZNAJDEM NA PLAŽI, BELA KOT SKUTA, S KAPO IN ZAŠČITNO KREMO V SPREJU. POTEM POL URE TUHTAM: “BI ŠLA V VODO ALI NE?” PONAVADI GREM V MORJE, AMPAK NE BREZ MOJIH SANDALOV ZA V VODO. NAJBOLJ PRAVO POLETJE PA SE ZAČNE, KO SE V SLUŽBI ZMENIMO ZA SLOVO DO 1. SEPTEMBRA. TAKRAT SEM VESELA, KER LAHKO MOJO RADIO BUDILKO POŠLJEM NA DOPUST. MOJE JUTRANJE POLETNE TRENUKE TAKO NAJRAJŠI PRESPIM. MARJANCA Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. OLIMPIJSKE KRIMINALNE ROKOBORBA (GRŠKO-ISTRSKI SLOG) Zakonca, ki pogosto popivata, sta se sprla in skregala, ter si med seboj grozila. Policist je na kraju ugotovil, da je krivo obnašanje »nežnejšega« spola. Ker ni zaleglo ne opozorilo ne razgovor je bilo nujno opraviti pridržanje gospe. Sodnik za prekrške pa bo ugotavljal odstotke krivde. PLAVANJE (200 METROV DELFIN) Mož je sporočil, da pogreša ženo, katera je bila sama na dopustu v Izoli in sedaj jo ne najde in niti ne more vspostaviti stika z njo. Policist je preveril na naslovu dopustovanja in ugotovil, da gospa kvalitetno dopustuje in bo bivanje v Izoli podaljšala za nekaj dni. Mož je bil obveščen in se strinja. TEK (10 METROV Z OVIRAMI) Starejša peška je skušala prečkati cesto po prehodu za pešce. Pred tem se ni prepričala ali to lahko stori oz. ali je cesta prosta in je stopila pred osebno vozilo. Pri tem seje telesno poškodovala. ROLKANJE (NEOLIMPIJSKA NE DISCIPLINA) Prejeli smo obvestilo, da po cesti iz Bolnice v smeri Izole vozi skupina okoli 20 oseb na rolerjih. Policisti so preverili in ugotovili, da so v skupini osebe raznih držav in potujejo na takšen način. Bili so opozorjeni na osebno varnost. TAEKVVANDO (TEŽKA KATEGORIJA) V zgodnjih jutranjih urah je gost lokala »težil« in »utrujal« natakarju lokala. Ta ga je večkrat opozoril, da preneha saj ga moti pri delu. Ker ni zaleglo, mu je postregel z zaušnico. Gost, ki s tako postrežbo ni bil zadovoljen, je poklical policijo. Gostinske uzance bo ugotavljal sodnik za prekrške. STOP! - DOPING KONTROLA Več skupin se je v nočnem času zbiralo na raznih krajih in raznih »hauba party-jih«. Ker smo od občanov prejemali pritožbe smo opravili kontrolo. Prvič so bili žurerji le opozorjeni, pri ponovni kontroli pa smo tri neposlušne »havbaše« mandatno kaznovali. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori ■TRIČLANSKA DRUŽINA išče majhno eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje v Izoli, tel 041 821 569 -Prodam hišo ii Lukinih, info 041233451 ■ IŠČCmO SObO S kopalnico oz.garsonjero za nekaj mesecev. Nujno! Tel 041 544 428 - Kupim SlarOjŠO Stanovanjc, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765 - Opremljeno dvo ali trisobno stanovanje v Izoli, Kopru ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta. Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629 -Vlzolikupim garažo. Tel: 041 616557 ■ Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605 - UGODNO PRODAMO gradbeno ZOmljiŠČO- Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2,150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tel. ++385/91/58 11 069 - Iščemo dvo ali trisobno Stanovanje^ daljše obdobje. Opremljeno ali ne tel.: 041 504 487 ■ Dvosobno Stanovanje v Šalari prodam, infp 041 233 451 - V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tel.: 031 418 254 ■Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 ■M ladaštiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje« Izoli za dališe obdobje Ponudbe na tel.: 040895304 Motorna vozila -ModriCitrOOnAK, letnik 91, registriran do 9.8.PR0DAMza 110.000 Sit. Tel. 041 607 868 ■ PRODAM PASARO 4,15 M Z MOTORJEM TOMOS 10 INFORMACIJE NA TEL. 041 756 520. ■ProdamElanT400 info: 041241 oso * ■ PRODAM kOpaČiCO Tomos s plugom, tel zvečer 641 44 53 - Prodam Audi A6, letnik 1995, cme barve, z vso pripadajočo opremo in klimo, v zelo dobrem stanju, za samo 1.000.000 sit! pokličite 040 736 127 za ogled! -IADRNIC08m.UG0DN0PR0DAM.tel 041 361 825 -Prodam lord fiesto 1,3,modelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela, garažirana, l.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran. Cena 820.000SIT. Tel.: 041597 551 ■ Kupim izvenkimni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel.: 05 6240 376 ■ Prodam R 4 (KatrcoJregistrirano do 15. mirilazaloaoooSiiTel.: 031 015554 -Prodam v paketu IrezoLampadanaRkin in kopačicoza 400.00 sit. Tei.:04i 908046 Delo ■ Zaposlimo Kil natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605 -Študent inštruira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 -Slikopleskarska dela izvajam. Tel.: 031 862 579 Razno TAEKWANDO SUPER TEŽKA KATEGORIJA Mož je prišel domov pijan in pričel kričati, ter pretepati ženo. Policisti so na domu ugotovili kršitev in pojasnili, da bodo primer odstopili sodniku za prekrške. Svetovali so tudi, da mož odide k počitku. Ker pa se je čutil spočitega je ponovno pričel kršiti javni red in mir. Pridržali so ga do iztreznitve. OLIMPIJSKA VAS Občan sosednje občine je prišel na obisk v vasico nad Izolo. Ko je parkiral svoje vozilo, je pritekel pes nekega vaščana in ugriznil v vrata vozila. Lastnik avta je poiskal lastnika psa, ki pa mu povračila škode ni priznal. Zadevo rešuje policist. OLIMPIJSKI NAGRADNI SKLAD Izolski policisti so v soboto dopoldan obravnavali tatvino gotovine iz hiše. NN storilec je med 09. in 10.30 uro vstopil na odprto dvorišče in nato v odprto stanovanje, kjer je iz odprte denarnice puščene na mizi ukradel za več tisočakov gotovine. IN ŠE OLIMPIJSKA ALKO LESTVICA: Za zlato medaljo je zadostovalo 1.21 promila, za srebro pa 1.14. Venčke z olivnih vejic po podelil sodnik za prekrške. Obravnavali smo še 7 lažjih prometnih nesreč, dve hujši, ter več tatvin po plažah in krajih kjer se zbirajo turisti. Ob ribiškem prazniku vse obiskovalce prosimo, da se ravnajo po navodilih redarjev in policistov, po možnost naj na prireditev pridejo peš, saj pričakujemo težave predvsem pri parkiranju. Zato svetujemo uporabo parkirišč na obrobju mesta, v vozilih pa ne puščajte vrednejših predmetov. ■ Prodamo gorsko kolo lumpertek hladilno skrinjo Gorenje 1501 trije predali, dvoredni pletilni stroj PFFAF popolnoma novo. info 041 908 046 -Prenosno klima napravo ugodno prodam, tel 031 325 871 - Prodam lepo ohranjeno belo spalnico novejšega tipa z 6 delno omaro in Jedilnico v hrastu, tel 040398633 - Prodam fax in barvni Tv. tel 041233451 - Prodam: zmrzovalno omarico (cca 801) 40X40X85cm, 3 predali, nerabljeno za 30.000 SIT; 2 mobilni postelji promerni za predprostor v bivalni prikolici za 8.000 SIT kom; 3 stoječe obešalnike za garderobo za 3.000 SIT. tel 031/ 343 803 ali 05/ 641 3186 -Podarim risalno desko za tehnično risanje, tel 070 405 006 - DaS kitara Jim Harlev ■ las s kovčkom, torbo in stojalom, prodam. Naprodaj tudi bas Ojačevalec Yamaha100W. Cena po dogovoru. Tel.: 041724209. Naslov: VelfkVfrgT. /iTlTi lzola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 vd. Glavni in odg. urednik: Darian Gorela / Uredništvo: Drago Mislej, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tchnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; teL05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. MLFm Ritll/lkč. je tednik Izolanov MARIJA ZBIRA KUPONE ZA NATAŠO Marija Godina vabi vse, ki imate neizpolnjene kupone za izbor najboljše natakarice na Primorskem, da jih prinesete v njen atelje v Ljubljanski ulici. Marija in sosedje namreč zb irajo glasove za Natašo iz Bifeja Maja in upajo, da bo dobila naziv naj natakarice primorske za leto 2004. NOVI IZOLSKI PRINC? Ne mine teden, ne da bi se ob carinski pomol privezala kakšna »barčica« velikih dimenzij, polna umetno zagorelih skrivnostnih lastnikov in naravno temne služničadi. Takih, nepojmljivo premožnih turistov pri nas nismo vajeni in jim kaj posebnega tudi ne moramo ponuditi. Po nekaj urah to ugotovijo tudi sami in dvignejo sidro, starega princa pa pustijo v pričakovanju nove skupine turistov. ODBOJKA JE LEP ŠPORT Brhkima odbojkašicama Nataši Cingerle in Barbari Kristan izolska mivka dobro dene. Na finalnem turnirju v odbojki na mivki v Simonovem zalivu sta bili poskočnejši in hitrejši od vseh (prav tako lepih) tekmic in osvojili državni naslov. Nekoliko kočljiva poza ob koncu turnirja pa ni nič drugega, kot spontano veselje. Da si nebi kaj mislili. .(foto: PeroPero) PREIZKUSITE IN KUPITE LAHKO TUDI LEZISCE DORMEO SALON POHIŠTVA DARSEN, Polje 21 (Ruda center), Izola Urnik: pon-pet 09:00-17:00, sobota 08:00-12:00, tel: 05/640-13-33 MrtM—UMI Že peti Final Flash City, humanitarno-zabavna veselica ljubiteljev elektronske glasbe je v Amasado Gavioli pripeljala manj obiskovalcev kot prejšnja leta. Pobudnik in organizator žura, Simon Pribac (Mc Flashcr), je jezo takole stresel v mikrofon. (foto-Obala.net) NIČ VEČ SKRBI, NA PLAŽO VAM PRIPELJEMO MI! dostava na dom 041/ 650 333____________________rezervacija miz 041/ 675 953