V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 2. 10. 1984 CENA 18 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 76 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sa petkovem praznovanju 100-letnice Srednje šole za trgovinsko dejavnost v Kranju je navzoče pozdravil Lojze Rakovec, predsednik komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine Kranj.Foto:F.Perdan 100 let kranjske šole za trgovinsko dejavnost Izobraževanje ni družbena režija Srednja šola za trgovinsko dejavnost iz Kranja letos praznuje sto let — Visoki jubilej so slavili v petek, obenem je dvajsetič zasedal tudi občni zbor Skupnosti srednjih šol za trgovinsko dejavnost Slovenije Kranj — Obenem ko je v prejšnjem stoletju vzcvetela trgovina na Gorenjskem, je med ljudi prodrlo tudi spoznanje o potrebah po znanju in izobraževanju delavcev iz tako imenovane »kupčijske stroke«. Ponekod so ustanovili samostojne šole, v Kranju pa so se bodoči trgovci šolali v »obrtno napredovalni šoli«. Med obema vojnama, ko na Gorenjskem resnično beležimo pravi razcvet trgovine, je na pobudo gremija trgovcev nastala trgovska nadaljevalna šola, ki se je delila na obrtno in trgovsko. Pred drugo svetovno vojno je trgovsko šolo obiskovalo že prek 100 učencev. Tedaj so trgovske vajence še težile številne krivice. Po drugi svetovni vojni je znova zavladalo zanimanje za trgovski poklic. Prvo leto se je v šolo vpisalo 100 učencev, nato pa vsako leto več. Do leta 1951 je bil pouk trikrat tedensko, nato pa so ga organizirali v strnjeni obliki in uvedli periodično organizacijo pouka, ki je veljala vse do pred štirih let, ko so šolo vključili v sistem usmerjenega izobraževanja V šolskem letu 1959/60 je šola prerasla v pravcato središče izobraževanja za blagovni promet, saj so potrebe narekovale nadaljnje l2obraževanje trgovskega kadra. Tako sta nastali poslovodska in leto ^tem še komercialna šola. ■. v' To je nekaj drobcev in prelomnic iz zgodovine Srednje sole za tr-fbvinsko dejavnost iz Kranja, ki letos praznuje sto let. Visoki jubilej so s skromno slovesnostjo obeležili v petek v domu JLA, jubilantu pa seje pridružil še dvajseti občni zbor Skupnosti srednjih šol za trgovin-de javnost Slovenije. Tako ni bila le priložnost za slavnostne besede, te je ob jubileju izrekel direktor kranjske trgovske šole Valentin Tnlar, temveč tudi za besede o izkušnjah in problemih, ki jih poraja novi sistem usmerjenega izobraževanja. Čeprav že četrto leto teče pouk po novem, v kranjski trgovski šoli še vedno niso na čistem z materialnimi in kadrovskimi problemi. Še vedno je veliko nejasnega v odnosih z delovnimi organizacijami, za katere izobražujejo trgovski kader, še vedno so za sodobnost preslabo tehnično opremljeni . . . Prepočasi namreč v šole prodira tehniška kultura, računalništvo jim je še dokaj neznano. Prepočasi družba prerašča miselnost, da je izobraževanje zgolj družbena režija, poraba. Znanje se še ni dovolj uveljavilo kot no-Sileč razširjene reprodukcije. To, kar je poudaril govornik Coubertin ko! olimpijsko načelo »hitreje, više, močneje«, v svetu uspešno uresničujejo ne le v športnih dvoranah in na stadionih, temveč tudi v šolah, znanosti, tovarnah, Tudi pri "nas ga bo treba, saj nas bo sicer čas tudi na področju izobraževanja prehitel. D. Z. Žlebir Irena Szevoinska se je že v soboto srečala s kranjskimi športniki, na košarkarski tekmi ji je Martin Gorenc izročil zlato plaketo in značko ZTKO Kranj, v sredini direktor Interfilma Tone Frelih. Foto: F. Perdan Posvet o turizmu Radovljica — V petek, 5. oktobra se bodo ob 10. uri v hotelu Krim na Bledu na posvetu zbrali odgovorni delavci turističnega gospodarstva radovljiške občine in sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov. Na posvetu bodo na podlagi predhodnih obravnav v osnovnih organizacijah ocenili aktivnost po 13. seji CK ZKJ, razmere v turizmu in se dogovorili o nadaljnih skupnih akcijah, ki izhajajo iz sklepov in stališč akcijske konference zveze komunistov o turizmu v radovljiški občini ter programskih usmeritev v letošnjem in prihodnjem letu. Še 80 tisoč kubikov Kranj — Februarski vihar je na Gorenjskem izruval in polomil 400 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja ali 100 tisoč kubikov več, kot so sprva ocenili v gozdnih gospodarstvih Kranj in Bled. Gozdarji so doslej pospravili 320 tisoč kubikov lesa, 80 tisoč pa jih čaka še za jesenske mesece. Posek in spravilo polomljenega in izruvanega drevja potekata po načrtu, zataknilo se je le pri zagotavljanju denarja za ublažitev posledic. Gorenjski gozdarji so namreč predlagali, da bi predčasno dvignili denar iz republiškega rezervnega sklada, vendar v republiki to kar odlagajo. Za zdaj je znano le to, da bosta radovljiška in tržiška občina dobili 30 milijonov dinarjev. Prvi kilogrami rumene pogače V rudniku urana Žirovski vrh so v petek začeli s poskusno proizvodnjo uranovega oksida ali tako imenovane rumene pogače, ki bo osnovna surovina za izdelavo gorilnih elementov za jedrsko elektrarno v Krškem. Poskusna predelava se je začela šest let po tem, ko so v interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije sprejeli investicijski program, in poldrugo leto zatem, ko so pričeli s poskusnim odkopavanjem rude. Do 20. septembra so v rudniku opravili 86 odstotkov vseh investicijskih del, za kar so porabili 4,9 milijarde dinarjev; za dokončanje bodo potrebovali še 1,9 milijarde. Ob tem, da zamuja uvoz opreme za jamo, jim primanjkuje tudi rudarjev. Takoj bi jih zaposlili štirideset. Bolj razveseljiv je podatek, da je od 370 zaposlenih kar 340 domačinov — iz Gorenje vasi, Poljan, Škofje Loke, Idrije in Žirov, le 30 jih je od drugod. V rudniku so doslej nakopali 62 tisoč ton uranove rude, iz katere bodo do konca leta »iztisnili« 20 do 30 ton rumene pogače. Čez dve leti, ko naj bi rudnik začel obratovati s polno zmogljivostjo, bodo nakopali letno 160 tisoč ton rude in proizvedli 120 ton uranovega oksida. Rumeno pogačo bodo peljali v Združene države Amerike, kjer bodo iz nje pridobili 16,6 ton gorilnih elementov, kar bo zadoščalo za vsakoletno menjavo iztrošenega goriva v krški jedrski elektrarni. S tem, da bodo vložili domače gorivo v jedrski reaktor (prvič leta 1986), bodo prihranili 5 milijonov dolarjev na leto. Kakšne so zaloge uranove rude na Žirovskem vrhu, je za zdaj težko napovedovati. Jugoslavija namreč še vedno nima izdelanega programa razvoja jedrske energije, kar je tudi glavni razlog, da je domala zastalo iskanje novih nahajališč uranove rude na Žirovskem vrhu. Po dosedanjih raziskavah je zanesljivo, da je na področju sedanjega rudnika za 22 let uranove rude. Ocenjujejo pa, da jo je na širšem področju še toliko, da bi lahko z njo 20 let oskrbovali še dve elektrarni, enako močni, kot je tista v Krškem. Če bi to potrdile tudi raziskave in bi se>pojavile nove potrebe po gorivu, bi se v rudniku lahko odločili za postopen razvoj: najprej za povečanje proizvodnje s 120 na 160 ton uranovega oksida, zatem za večji izkop rude in za dograditev sedanjega predelovalnega obrata do zmogljivosti 275 ton, nazadnje pa še za odprtje nove jame in za'izgradnjo novega obrata, v katerem bi skupaj s starim proizvedli 430 ton rumene pogače. C. Zaplotnik X. Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju Drevi svečana otvoritev Drevi ob 20. uri bodo v kinu Center v Kranju svečano odprli deseti, jubilejni mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki bo potekal do vključno nedelje, 7. oktobra. Kranj — Slavnostni govornik na nocojšnji otvoritvi bo Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega' sveta, kar je pomembno priznanje festivalu. Ker bo po osemnajstih letih to deseti, jubilejni festival, se bodo s častnimi medaljami zahvalili zaslužnim sodelavcem. Jubilej je priložnost za pogled nazaj, v leto 1906, ko si ustanovitelji festivala še zdaleč niso predstavljali, da se bo tako široko in kvalitetno ra-zrastel. Janez Zemljarič je zamisel o festivalu športnih in turističnih filmov ponudil kot eno praktičnih uresničitev prvega mednarodnega simpozija Šport in turizem, ki je dal napotek: turizem naj bi bogatili s športom, a slednjega bolj podprli tudi z vključevanjem v turistično ponudbo. Prireditelji letos ugotavljajo, da se športni in turistični filmi vse bolj zbližujejo, kar daje kranjskemu festivalu še večjo težo. Že tako se lahko pohvali, da je edini filmski festival v svetu, ki združuje športni in turistični film. Selekcijska komisija, ki jo je vodila Stanka Godničeva, je letos izmed 102 filmov za tekmovalni program izbrala 48 filmov. Ogledali si jih boste lahko na projekcijah, ki bodo ob 16. in 20. uri v kinu Center na sporedu tja do vključno nedelje, 7. oktobra. Letošnji izbor je bližji širokemu krogu gledalcev, nam je povedal direktor festivala Tone Frelih. Zvrstilo se bo več pomembnm spremljevalnih dogodkov: zasedal bo planiški komite, sejo bo imel izvršni odbor CIDALC, pripravili bodo pogovore po projekcijah. Filme bo ocenjevala žirija, ki jo bo letos vodil naš znani filmski scenarist in režiser Predrag Golubovič. V žiriji so še: svetovno znani indijski filmski dokumentarist G. L. Bhard-vvaj, naš turistični strokovnjak Joško Golob, francoski filmski in televizijski režiser Rene Lucot, zahodno-nemška turistična strokovnjakinja Brigitte Marz-Mittler in svetovno znana poljska atletinja Irena Sze-vvinska. Žal se je zataknilo pri zelo popularnem nekdanjem smučarskem skakalcu Helmutu Recknaglu, ki ga v Kranj ne bo. Irena Szevvinska je v Kranj prispela že v soboto in v pogovoru nam je povedala, da jo je povabilo na festival prijetno presenetilo, saj doslej še ni sodelovala v žiriji, ne na filmskem festivalu. Zelo jo zanimajo športni filmi, pričakuje, da ji bodo odprli nov pogled v šport, ki ga dobro pozna kot športnica. Prepričana je, da obstajata dve zvrsti športnega filma. Prvi so dokumentarni z vzgojnim poslanstvom, namenjeni učenju, treningu športnikov. Drugi so športno problemski filmi, ki o športu pripovedujejo, silijo gledalca k razmišljanju. Slednji jo posebej zanimajo, saj sodi, da je dobre tovrstne športne filme težko narediti. M. V. V največjem gorenjskem sadovnjaku v Resju pri Podvinu so v sredo začeli z obiranjem zgodnjega sadja, v ponedeljek, če bo seveda lepo vreme, pa bodo prišli na vrsto še nasadi poznih sort. Pri spravilu sadja pomagajo delavcem Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske še upokojenci, gospodinje in šolarji. Sindikalne organizacije bodo za kilogram prvovrstnega sadja odštele 42 dinarjev, za drugovrstno pa 30. V prodaji na drobno bodo jabolka nekoliko dražja, prva vrsta bo po 45 dinarjev, druga vrsta po 34, tretja vrsta, ki pa je primerna predvsem za predelavo, pa po 20dinarjev. — Foto: F. Perdan 17.sejem stanovanjske opreme kranj, 12.~19.10/84 VSE ZA VAŠ DOM NA ENEM MESTU 18 .L razstava ekonomično ogrevanje likovna razstava velika razstava gob J/ Poštarji pobirajo naročnino za Glas. Prosimo, poravnajte jo O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 2. OKTOBRA PO JUGOSLAVIJI I Skrčiti režijo Na 25. skupščini stalne konference mest in občin Jugoslavije SO delegati kot bistvena rodila za nadaljnje delo opredelili: zmanjšanje stroškov r neproduktivnih dejavnostih, skrčenje administracije in režije in zmanjšanje izdatkov teh dejavnosti. Za razbremenitev gospodarstva, predvsem izvozne dejavnosti, pa je pomembno, da se delovne organizacije oprosti plačevanja nekaterih davkov in prispevkov. Te naloge se kažejo kot nujni del politike uresničevanja programov v sleherni občirii. Popraviti bo treba skoraj vse hiše V bruški občini, ki jo je potres najbolj prizadel, so komisije za oceno škode končale svoje delo. V 31 vaseh, kjer živi 7.672 ljudi, so pregledale več kot 2000 hiš. Od tega je 95 odstotkov hiš treba takoj popraviti, 150 družin pa se bo moralo preseliti v začasna bivališča. Njihova bivališča so tako poškodovana, da jih ne bo mogoče popraviti. Zgodnja setev za dober pridelek Dva meseca po rekordni žetvi se je v Vojvodini začela letošnja setev pšenice. Vojvodinski kmetovalci naj bi s pšenico zasejali 320 tisoč hektarov polj. Setev je proi začel srbobranski Elfai, ki bo na svojih poljih do 20. oktobra zasejal vseh 1700 ha. Večji del polj bodo posejali z visokorodni-ma sortama »novosadska zgodnja 2« in »balkan«. Predsednik Toga na obisku Na povabilo predsedstva SFRJ je včeraj na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v našo državo dopotoval predsednik republike i ogo Unassingbe Eyadema. V pogovorih s predsednikom predsedstva SFRJ Veselinom Djuranovi-cem se največ pogovarjajo o sodelovanju med državama. Kranj — Ta teden je bila v kranjski občini na obisku delegacija iz pobratenega Oldhama v Veliki Britaniji. Obisk je sodil v okvir tradicionalne izmenjave stikov med obema mestoma, ki sta se pred 25 leti odločila za podpis listine o pobratenju, vsa leta pa sta s sodelovanjem na najrazličnejših področjih prijateljstvo tudi utrjevala. Na sliki: delegacijo, ki jo je vodil župan Oldhama gospod J. K. Legden, (levo) je ob slovesu na brniško letališče pospremil predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. — Foto: F. Perdan »Ambulanta E« naVavorjevem vrhu na Pokljuki bo zgovorno pričala zanamcem o težkem narodnoosvobodilnem boju pri nas — Foto: D. Dolenc Na Javorjevem vrhu na Pokljuki je obnovljena partizanska bolnišnica »Ambulanta E« ni bila nikoli odkrita Javorjev vrh — Partizanske bolnišnice so bile navadno grajene v skritih globelih, v grapah, v kamnitih previsnih stenah, do njih se je prišlo po vodi, da so z njo zasledovalcem skrili sledi. Partizanska bolnišnica »Ambulanta E« na Javorjevem vrhu pa je v tem pogledu nekaj posebnega: postavili so jo na sam vrh hriba. Dobro zakrita v objemu dreves in zelenja sredi prostrane Pokljuke je leto dni nudila zavetje ranjenim in bolnim partizanom. V soboto, 29. septembra, je bila na Javorjevem vrhu slovesno odprta obnovljena »Ambulanta E«. Tragični dogodki decembra 1943 na Goreljku, ko je padel skoraj ves 3. bataljon Prešernove brigade in se je rešilo nekaj ranjenih partizanov, so odločitev o postavitvi bolnišnice v tem predelu Gorenjske pospešili. Prvo zasilno zatočišče za ranjence z Goreljka so bohinjski aktivisti pripravili v pastirski staji na Vršiču pri Kopnvniku, kasneje pa v pastirski staji na Pokrovcu pri Podjeljah, kjer in/„e Tzdravili vse do konca januarja iy44. Iz varnostnih razlogov se je potom ambulanta premestila v pastirsko stajo na Javornici nad Podljelja-mi. Od tu se je v hajki spet morala umakniti. Neklaj časa je bila partizanska bolnišnica kar pod šotori, med Mesnovcem in Lmovco. Potem se je vodstvo odločilo, da zgradi leseno barako. Maja 1944 so ranjenci dobili dokaj udobno zasilno bolnišnico, Kako do večje produktivnosti Zanimiv poskus v Elanu Begunje — Sindikat tovarne Elan v Begunjah je s sodelovanjem strokovnih služb sestavil vprašalnik, ki so ga ob izplačilu osebnih dohodkov razdelili delavcem, vsakemu drugemu po plačilnem seznamu. Izbor je naključen in vključuje vse izobrazbene oziroma kvalifikacijske ravni. Vsak anketiranec ima poleg odgovorov na vprašanja tudi možnost, da pripiše predloge, pobude in morebitna vprašanja. Z anketo želijo izboljšati nagrajevanje po delu in s tem seveda produktivnost dela. Odločili so se, da se izpolnjevalci ankete tudi podpišejo, da bo pristop odgovoren in resen. Rezultate ankete bodo objavili v svojem glasilu Smučina. Sindikat bo anketirance spodbudil z žrebanjem nagrad. Izmed pravilno izpolnjenih vprašalnikov bodo izžrebali 25 dobitnikov tekaških smuči. JR SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 DS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: VODENJE TEHNIČNE OPERATIVE za dobo štirih let. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je inženir gradbene stroke in ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, ali — da je gradbeni tehnik in ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da ima strokovni izpit iz gradbeništva. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, za razpisno komisijo v zaprti kuverti. t Prijavljene kandidate bomo p izidu obvestili v 15 dneh po končani izbiri. ki jo je dr. Edvard Pohar imenoval »Ambulanta E preko G-4«. Ta ambulanta ni bila nikoli izdana, čeprav se je vodstvo z ranjenci zaradi hajk dostikrat umaknilo iz nje. Upravnik bolnišnice je bil Jože Ravnik-Izidor, od aprila do oktobra 1944 je bil tu zdravnik Ivan Hribernik-Matjaž, zamenjal pa ga je dr. Vladimir Volf-Bo-rut. V baraki je bilo prostora za 20 borcev. Po dosedaj zbranih podatkih je Ambulanta E od ustanovitve pa do osvoboditve nudila pomoč 88 borcem. Ranjence oziroma bolne borce so v to bolnišnico vodili od javke Ba-ratovec r- pri Sokliču v Podjeljah. Takoj po vojni so domačini barako podrli. Zaradi pomembnosti, ki jo je ta bolnišnica imela med naso borbo pa so se občani in delovni kolektivi Radovljice zavzeli, da bolnišnico obnove. Da je Pokljuka dobila to novo obeležje iz naše borbe, gre zahvala delavcem GG in LIP Bled, Kmetijski zadrugi Srednja vas, šolarjem in vzgojiteljem osnovnih šol Bohinjske Bistrice in Bleda, vojakom JJ*A ter borcem Koprivnika in Gorjus ter Srednje vasi in Bohinjske Bistrice, ki so s svojim delom pomagali obnoviti bolnico. Partizanskemu obeležju na LrO-reljku, ki ga obiskuje vedno vec tudi tujih turistov, se bo tako pridružilo še eno pomembno obeležje, ki bo zgovorno pripovedovalo o naši borbi z okupatorjem. O razvoju borbe na tem koncu Gorenjske in o pomenu te partizanske bolnišnice je na sobotni slovesnosti spregovoril predsednik Občinskega odbora Zveze borcev Radovljica Slavko Staroverski ob-novbjeno Ambulanto E pa je slovesno odprla Marica Ravnik-Rosvita bolničarka te bolnišnice. Skrb nad obeležjem so prevzeli lovci Lovske družine Stara Fužina. Za kulturni program ob slovesni otvoritvi obnovljene ambulante E so -poskrbeli šolarji Osnovne šole Janeza gerja iz Bohinjske Bistrice. na lil Slovenci na Koroškem Nobenega kompromisa o pravicah Ljubljana — Komisija za manjšinska vprašanja pri repubk konferenci SZDL je na septembrski seji obravnavala razmere na roškem po nedavnem referendumu o dvojezičnem šolstvu. Infon. o položaju sta dala predsednika obeh osrednjih slovenskih organu)1 dr. Matevž Grilc in inž. Feliks Wisser. Člani komisije so v živahniv pravi z vseh vidikov ocenjevali vzroke referenduma, njegove poslej za Slovence in njihove, pravice, zajamčene z državno pogodbo. Pojvf je bila splošna ugotovitev, da je bil tudi ta referendum, ki gaj« Heimatdienst, tako kot vse šolske reforme doslej, izveden \ ^ priprav na koroške volitve. Stranke, zastopane v deželnem zboru,jL* jo namreč zagotoviti čim več glasov iz nemškonacionalističnih sredT Dvojezična šola je ena ključnih ustanov naše narodnostne sk nosti na Koroškem. Kot taka ni trn v peti samo nemškim nacioi\l stom, ampak tudi vsem v deželnem zboru zastopanim strankam, v1 hov tristrankarski sporazum iz leta 1976 je naperjen zoper Slovel Omenjeni referendum je bil v 121 severno in južnokoroških občih izveden med 24. in 31. avgustom. Podpisalo ga je 33.955 volilnih uja; čencev, kar je le 8,9 odstotka vseh volilnih upravičencev! HeimatdiK* je sicer pričakoval najmanj 100.000 podpisov, vendar bi do razpra^ ukinitvi dvojezične šole prišlo že v primeru, če bi zanj podpisalo 1^ Korošcev. Kljub neizpolnjenim pričakovanjem Heimatdiensta je! dosežen odstotek glasov dovolj za sprožitev ali izsiljenje politične čitve zoper manjšino. Heimatdienst šteje izid referenduma za uspeh, vendar je glase, nje tudi pokazalo, da je velika večina demokratično usmerjenih j rošcev ne glede na narodnost proti predlogu Heimatdiensta in Sveto njaške stranke (Ljudska stranka ju je podprla) za ukinitev dvojez# šole. Pozitivno je tudi dejstvo, da so bile ob referendumu največ., vezniki Slovencev demokratične sile večinskega naroda, mladinajI strank, Komunistična partija Avstrije, alternativna stranka in sjy kati. To je bila velika opora našim rojakom, ki so skupaj z napredaj1 Korošci zavrnili poskus mešetarjenja z njihovimi zakonitimi in«} narodnimi pravicami. Postopek Heimatdiensta je odkrito izkoriščaj demokratičnih instrumentov avstrijske družbe za omejevanje mi Slovencev, kar je v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo, de jo o človečanskih pravicah in načeli ter interesi za dobre odnose rj Avstrijo in Jugoslavijo. Predsedstvo republiške konference SZDL izraža protest in (4 čenje zaradi zlorabe referenduma v poskuse spreminjanja siste? vzpostavljenega z avstrijsko državno pogodbo. To pa ni več le notiv zadeva Avstrije, še manj pa dežele Koroške. Koroški Slovertti ne bodo v nobenem primeru pristajali na txv kompromise, ki vedno pomenijo oženje njihovega življenjskega ^ štora in kršenje osnovnih človekovih pravic. Jošt Rolc IV. shod gorenjskih brigadirjev Odraz današnjega mladinske prostovoljnega dela » Na letošnjih mladinskih delovnih akcijah je z Gorenjske valo šest brigad, na sobotnem shodu v Ribnem pa jih je h maj za brigado — Slavnostni govornik Tone Anderlič: Vic slabe strani §1 Mencin- D. Dolenc Ribno — Že četrto leto je gorenjska mladina priredila tradicionalno srečanje gorenjskih brigadirjev. Prejšnja tri leta so se mladi, ki so sodelovali na mladinskih delovnih ak cijah, množično zbirali na Šobcu. Letos pa sta organizatorja, radovljiška in jeseniška občinska konferenca ZSMS, shod prvikrat pripravila v Ribnem. Na razsežnem prireditvenem prostoru, kjer sicer Ribnani pri- Kdo je nezaposlen? Kako se lotevati problema nezaposlenosti, ko pa ne poznamo niti števila oseb, ki so dejansko brez dela? Brez tega bo tudi družbeni dogovor o zaposlovalni politiki dokaj težko uresničevati Število nezaposlenih pri nas je že vsa leta povsem nejasno. Statistično prikazujemo podatek, ki nas uvršča med dežele z najvišjo brezposelnostjo vendar imamo hkrati pri roki ugovor, da ta podatek ni čisto »pravi«. Očitno nismo znali najti pravih meril, kdo je nezaposlen in kdo le navidezno nezaposlen, sicer bi ne zapadah v protislovje S to že vrste le? Trenutno naj bi bilo v Jugoslaviji 900.000 nezaposlenih To je številka, zaradi katere nas že dolgo časa boli glava. Vendar vse doslej, v zadnjem času tudi zaradi gospodarskih težav nismo našli načina kako to ogromno številko, ki krepko presega desetodsto-tni delež vseh zaposlenih, vsaj nekaj zmanjšati Brez dvoma bi to število lahko zmanjšali ze »administrativno«. Na spiskih skupnosti za zaposlovanje je povsod cela vrsta oseb, ki dejansko niso nezaposlene. To so srednješolci, ki študirajo naprej na višji stopnji, delavci oziroma kmetje, ki še žive od dela na zemlji, vendar iščejo zaposlitev v industriji. Samo v Beogradu naj bi bilo na spiskih nezaposlenih okoli tretjina takšnih, ki ne sodijo med nezaposlene Za spiske nezaposlenih bi kazalo uporabiti strožje merilo, ce naj bi začeli uresničevati družbeni dogovor o enotnih merilih zapo-slovalne politike v Jugoslaviji. Če naj bi bil dogovor učinkovit, mora temeljiti operativni program tako za republike kot za občine na podatkih, ki ustrezajo dejanskemu stanju. Le tako bo mogoče na osnovi iskanja še neizkoriščenih možnosti zaposlovanja predvideti tudi obdobje, v katerem naj bi nezaposlenost pri nas črtali s seznama družbenih problemov, sicer ga bomo vlekli tja do leta 2000. Verjetno bi morali biti v sindikatu pri tem bolj glasni ter med drugim poenotiti stališča tudi o skrajševanju delovnega časa, o katerem imajo po republikah različna mnenja. Na skupščini zveze skupnosti za zaposlo- ku Treba pa bo vsekakor pohiteti, da bi takšen predlog se ujel družbeni dogovor pred dokončnim sprejemom. Pri tempa velja se orr^ni ti/da smo ena redkih evropskih držav, ki kuj posebnega glede skrajševanja delovnika še ni naredila. rejajo piknike za blejske tur je v soboto pol stdtnije brig kolikor se jih je udeležilo lei tradicionalnega srečanja, kar lo. Zato se razpoloženje lep moglo prav razživeti. Pa ver razočarani organizatorji, kise no vabili na shod vse letošno kopico drugih brigadirjev, zv^ peljali predvideni program. Za začetek so se navzočim (jv domačinov, dvema predstav^ republiške konference ZSMS katerim iz občin predstavile cije« letošnjih delovnih bri stero jih je bilo: »Jeseniško-^ ski odred« z Jesenic, »Stane' mlajši« iz Kranja, »Jože Gre^ iz Škofje Loke, »Stane Žaganj dovljice pa še pionirski »Ktt odred« s pionirji iz Radovljici Jesenic tier »dr. France najmlajšimi brigadirji Škofje Loke in Tržiča. Na kratko je spregovoril Twl derlič, vodja centr-a za m\ti prostovoljno delo pri republ ferenci ZSMS. Govoril je o ki so jih na slovenskih in c goslovanskih deloviščih dinske delovne brigade, o sto preseženih delovnih načrtih, J samoupravljanja, v kateri sos^ li mladi, o bogati tradiciji i membnosti mladinskih delom, cij. Kazalo je namreč, da je aj^ mladina potrebna zlasti spevi; besede o mladinskem prosto^ delu, ki ga zadnja leta pesti krfza. Govornik se je dotakni te. Omenil je probleme, ki .: ti že v pripravah na delovni pri financiranju, pripravi i mov, o čemer brigadirji sicer do veliko, tem več pa vedo o te ko slabo so delovne akcijo o rane, kako malo novega tam brigadir, kako malo se prekali moupravnem duhu, kako sr% vredna priznanja, ki jih pot nih prinese domov. Sobotni shod v Ribnem je potrdil govornikove ugotovin mlačnost, ravnodušnost in mladih, da pomagajo mladms prostovoljnemu delu iz TOREK, 2. OKTOBRA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Majhni se lažje prilagajajo zahtevam trga V Oblačilih NOVOST v Tržiču se zavedajo, da brez novih prostorov no bodo mogli modernizirati svoje proizvodnje. Ob morebitni združitvi z BIT bi dobili prostore, vprašljivo pa bi bilo poslovanje. S sedanjim proizvodnim programom se v Novosti namreč hitro prilagajajo potrebam trga. — Rezultati poslovanja so dobri, osebni dohodki delavk višji, precejšen je tudi izvoz Tržič - Pisali smo že o predvideni idružiivi tržiške delovne organizacije Dt .:. NOVOST z BET Tržič, o načr-Jovani konfekciji v BPT in želji, da se v Sržiču prav s to združitvijo ustvari v tovarm motan konfekcijski oddelek za konfekcijo oblačil za prosti čas, ki bi iobival reprodukcijski material predvsem v domači hiši, vendar se to zdru-Iževanje vleče že nekaj let, do dokončnega dogovora pa ne pride. Pred dnevi smo obiskali delovno or-fanizacijo Oblačila NOVOST in se po-jovarjaii z direktorjem Pavlom Vov-' kom. Delovna organizacija Oblačila NQ-OST ima V svojem proizvodnem pro-ramu lahko žensko konfekcijo. Po-:".i je po krilih, hlačah, dvodelnih tlfkah, kakor pač zahteva moda. Tu zaposlenih okrog !)(> delavcev, zanje delajo tudi kooperantje, ki so delno »rojali delavke, ki so zaradi izredno ih dohodkov v preteklosti zapušča--;••//. no organizacijo. Vendar so se razmere nekako stabilizirale, poslovni rezultati so dobri, osebni dohod-k, so višji, bolj stimulativni, kar se tudi it jdraža na produktivnosti. Rezultati pwlovanja"v panogi po podatkih 30. ju-\l 1984 povedo, da, je delovna organi-Oblačila Novost od 276 konfek-■ cijskib tozdov v Jugoslaviji po dohod-'• M 42 mestu, po akumulaciji na 65. po čistem dohodku na zaposle-mestu, po sredstvih na za-Iposlenega pa na 71. mestu. Medtem ko I j* bil poprečni osebni dohodek v pano-W junija letos 16.992 din, je bil v Novo-17.730 din, poprečni avgustovski gjrtni dohodek pa je že presegel 129.000 dinarjev. V primerjavi z najboljšo konfekcijsko hišo v Sloveniji in Jugoslaviji, Tri-■»konfekcijo Kranj, so njihovi rezul-Pti sicer slabši — za 10 odstotkov zao-ibjajoza doseženim dohodkom na za-pslenega. za osebne dohodke so razporedili 10 odstotkov manj, za 17,3 od-kotka, so manjši njihovi osebni dohodku. Slabi osebni dohodki so bili dediščina preteklih let. ko so z osebnimi dohodki v Novosti zelo zaostajali, to pa ni -fcoče hitro nadoknaditi. Vendar. 'T*se njihovo stanje zboljšuje. prodajajo po Sloveniji, delu Hr-Istre, prodirajo pa tudi na '•■"•.'..(. trg Tudi v izvozu dosegajte- 30,1 odstotka vse svoje pro s podnje izvozijo. Največ gre sicer na na Ćehoslovaško. 3,6 odstotka P* Ve na konvertibilni trg. L Tudi z reprodukcijskim materialom trenutno dobro preskrbljeni. Polovi-*ga dobivajo od Tekstilindusa. Si ''^•proizvodni program imajo, zato je zahteva po materialih velika. : re praktično nov artikel v '-izvodnjo. '•' Oblačilih Novost se dobro zaveda da bo treba enkrat v nove prostore, '.rog 8 m' naj bi imela vsaka šivilja -'/.nega prostora, v Novostih ga ima ; i tli n i< ni so. tu ni dvoma. V tej stan zgradbi, ki ima vse prostore v obliki črke »L«, z ozkimi hodniki, stopnicami, dvigalom itd. je nemogoče urediti moderen transport. Leta 1980 so že načrtovali gradnjo v komunalnfconi na Mlaki. To zgradbo, v kateri so, naj bi odkupila stanovanjska skupnost. Vendar do odkupa ni prišlo, investicije so se pa ustavile. Še vedno imajo rezerviran prostor na Mlaki, toda danes za gradnjo ni denarja. Združitev z močnejšim od njih bi bila zato edina resi lev. Morda prav z BPT, ki ima, kot pravijo, pripravljene prostore za proizvodnjo, krojilnieo, šivalnico, ima skladišče za materiale, nima pa še zagotovljenih prostorov za razvoj in skladiščeščenje gotovih izdelkov. Postopoma naj bi prehajala ta združitev. V Novosti jih skrbi le to, da je danes na našem tržiš ( u že preveč konfekcionarjev, ki izdelujejo oblačila za prosti čas in bi s spremembo proizvodnje ne uspevali tako, kot danes, ko so s svojo sposobnostjo hitrega prilagajanja zahtevam trga dinamični in ujamejo pravi trenutek. Če nisi hiter, če zamujaš, izgubljaš, poudarja direktor Pavle Vovk. Le s pravim posluhom za trg, s hitro menjavo proizvodnega programa, s pestrostjo, kvaliteto, s kratkimi roki in nizkimi cenami danes uspeš. Imajo toliko naročil, da bi lahko zaposlili še enkrat toliko delavk. Letos je še tako, toda obetajo se slabši časi. V Oblačilih Novost se zavedajo, da je v večji združbi lažje, da je BPT morda res rešitev zanje, kajti brez novih prosti nov ne bo modernizacije in tudi ne doseganja manjših stroškov. Da bi še naprej zniževali stroške le na račun delavčevega osebnega dohodka, ne gre. Vendar pa jih v Oblačilih Novost skrbi, da bi BPT ne mogel zagotavljati repromaterialov za njihovo proizvodnjo, če bi pa spremenili program ponudbe, je pa vprašanje, kako bodo prodajali. Trg je t oblačili za prosti Čas dokaj zapolnjen. Veliko se bo še treba dogovarjati, dobro preudariti, kaj bo jutri trg potreboval, da bo tudi združenim posel tekel kar najbolje, da bo prav za vse. D. Dolenc Imate marmornate police? .Vdrl davčni prepisi določajo, da občinske davkarije lahko le še letos odmerjajo davek od stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so v lasti občanov v pavšalnih zneskih. Po novem letu naj bi ga odmerjali od dejanske vrednosti oziroma od standarda Stanovanj ali hiše. Zato so lansko poletje v Skofji Loki zadolžili Obrtnika, da popiše vrednost stanovanj in hiš. V začetku je popis kar dobro potekal, ko pa.so ljudje v časopisih prebrali osnutek novega davčnega zakona in predlog dvajsetkrat večje davčne obremenitve za lastnike hiš in stanovanj, so začeli popisovalce metati čez prag. Tako je Obrtniku uspelo popisati le približno polovico hiš in stanovanj. Ker novih popisovalcev ne morejo dobiti predlagajo, da lastni ki sami dajo podatke oziroma izpolnijo vprašalnike, na podlagi katerih bi strokovna služIm izračunala vrednost stanovanj. Če odmislimo, da bi le malokdo dal prave podatke, je ta -predlog nemogoče upoštevati zaradi vprašalnika samega. Ihedlagalee zakona je poskrbel tudi za metodologijo pri izvedbi popisa in izračuna vrednosti. V preveliki skrbi, da hi bili i -.računani vrednosti kar najbolj točni in odmera davka kat najboli prava, je vprašalnik tako zakompli-ciran, da je potreben zahteven seminar za izpolnitev vprašalnika. Na njem je namreč več kot 10 vprašanj, med'drugim tudi takšna, ki zahtevajo podatke o marmornatih policah, o tem^ kakšna so okna, ali so klasična, koliko so velika, ali je hiša osončena ali pretežno v senci. Prostore i hiši deli na kletne, tehnične, sanitarne in stanovanjske in podobno. Če bi vse druge postavke Še nekako razumeli pa je le malce nerazumljivo, kako na vrednost hiše vpliva velikost in oblika oken, še manj pa to, zakaj vpliva na vrednost stavbe sonce. L. Bogataj Sejem stanovanjske opreme Kranj — Prireditelji letošnjega 17. sejma stanovanjske opreme v Kranju, ki bo od 12. do 19. oktobra, obljubljajo, da bo sejem, zares zanimiv. Še posebej opozarjajo na Alples Železniki, ki bo na sejmu predstavil tehnološko nov, zanimiv in zelo uporaben program za notranjo ureditev prostorov. Napovedujejo tudi boljšo ponudbo različnih izdelkov za notranjo opremo stanovanj. Podobno kot na prejšnjih bo tudi tok ral ria sejmu razstava ekonomi čho Ogrevanje. Centralni zavod za napredek gospodinjstva bo s tem v zvezi pripravil različna predavanja. Prikazane bodo nekatere peči na trdi goriva z. boljšim izkoristkom. Tudi ob tej prireditvi bodo nekaj opreme uvozili na račun tako imenovanega sejemskega kontingenta. * Gobarska družina Kranj bo tudi tokrat pripravila tradicionalno razstavo gob in pripravo gobarskih jedi. Prireditelji pričakujejo, da bo razstava, ki sodi med prve tovrstne v Sloveniji, zelo zanimiva in bogata. Zanjo jo bilo vsako leto veliko zanimanje tudi v zamejstvu. A. Ž. V četrtek in petek je bilo v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju tretje posvetovanje slovenskih orodjarjev Posvetovanje slovenskih orodjarjev v Kranju Orodjarstvo je preveč razdrobljeno Kranj — Pod pokroviteljstvom in v organizaciji Iskre Kibernetike je bilo minuli četrtek in petek v prostorih Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem tretje posvetovanje orodjarjev Slovenije. Na vsaki dve leti ga prirejata odbor za orodjarstvo pri splošnem združenju kovinske predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Fakulteta za strojništvo Ljubljana. Tokrat je bilo na posvetovanju 270 predstavnikov orodjarn iz slovenskega gospodarstva, udeležili pa so se ga tudi predstavniki gospodarske zbornice Slovenije ter srednjega in visokega šolstva. Prvi dan so razpravljali o strokovnih vprašanjih, ki zadevajo organizacijo orodjarn, delo v njih, načrtovanje, pripravo in uporabo dokumentacije, metode za spremljanje storilnosti in delo v orodjarnah s pomočjo računalnikov. Drugi dan so si udeleženci ogledali orodjarno Iskre Kibernetike v Kranju, sledila pa je okrogla miza, ko so razpravljali o problemih v orodjarstvu. Predvsem . so obravnavali probleme glede oskrbe z materiali iz. domačih železarn, vlogo trgovine pri tem, preskrbo s standardnimi deli, pomen in vlogo orodjarn v delovnih organizacijah, kadrovska vprašanja, ki se pojavljajo v srednjem in visokem šolstvu in programe združenega dela na tem področju. Na posvetu so se dogovorili, da bo odbor za orodjarstvo v prihodnje aktivno sodeloval pri oblikovanju vseh programov izobraževanja na tem področju. Izobraževalni skupnosti bodo tudi predlagali, da zaradi pomanjkanja strojniških karov v Sloveniji povečajo sredstva in predvidijo večji vpis. Da bi vzbudili večje zanimanje za orodjarski poklic, bodo v prihodnje namenili večjo skrb predstavljanju tega poklica in dela mladim. Pri medobčinskih gospodarskih zbornicah naj bi ustanovili odbore za orodjarstvo. Ker pa je orodjarstvo kot panoga že sedaj preveč razdrobljeno, so menili, da ga ne bi veljalo še bolj drobiti z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi prestrukturiranja slovenskega gospodarstva bi morali nasprotno skrbeti za večjo povezavo oziroma združevanje na tem področju- Na posvetu so tudi podprli akcijo združevanja sredstev za financiranje izdelave programa Razvoj orod-jarstva v Sloveniji in akcijo za izdelavo standardov orodij. Dogovorili so se tudi za usklajeno in povezano nastopanje na zunanjem trgu. S trgovino naj bi se dogovorili o skladiščenju in prodaji materialov za izdelavo orodij. Pri uvozu nove tehnološke opreme, ki je nujna za razvoj, si bo odbor za orodjarstvo prizadeval, da bi interesenti laže dobili potrebna uvozna soglasja oziroma dovoljenja. Pri odboru za orodjarstvo bodo ustanovili tudi skupino, ki bo pripraviia skupen predlog za nagrajevanje orodjarjev v Sloveniji. A. Žalar V, Davči Iskrin program? Nekaj let je že, kar je bila v škofjeloški občini sprejeta odločitev o gradnji manjšega obrata v Davči. S tem bi pomagali domačinom do zaposlitve, ki jim je nujno potrebna, saj si z večinoma manjšimi kmetijami ne morejo zagotoviti primernega življenjskega standarda. Od vsega začetka je tudi bilo predvideno, da bo proizvodnjo v tovarnici, ki naj bi stala ob obnovljeni davški šoli, organizirala tovarno Niko iz Železnikov. Sedaj ko gre zagotovljen denar za gradnjo, se je Niko premislil. V vodstvu tovarne so se namreč o pomenu prozvodnje v Davči pojavila različna stališča, zato so samoupravni organi sprejeli sklep, da v Davči ne bodo delali. Predstavniki občinske skupščine se zato dogovarjajo z Iskro V Železnikih, da bi ta tovarna odstopila za Davčo del svojega programa. Hkrati rečunajo, da bodo tovarnico začeli graditi do konca leta. L. B. Gorenjsko gospodarstvo v tem srednjeročnem obdobju Le sposobni in iznajdljivi napredujejo Gorenjska sodi med gospodarsko bolj razvite slovenske pokrajine, saj z devetimi A odstotki prebivalstva ustvarja 11 odstotkov družbenega proizvoda. Po letih hi-V trega gospodarskega napredka, ko je prekašala Slovenijo in je bila nad republi-1* vine, zatrjuje, cla je Jezersko turistični biser med tremi najlepšimi domovii na Slovenskem.« (nadaljevanje prihodnjič) lepše je za njeno mizo žganje po piti. Svoj »zevnč« ima Liza. Štiri vrste solate je pridelala. Tudi gnoj je že pripravila za naslednjo pomlad. V gajbici na balkončku ima pod plahto dve kokoški in dva'cverglja. Nanje je poveznila stolček za molžo, da bi ji ne ušli. Kadar je ni tu, jih takole zapre, da bLjih lisica ne vzela. Vse, kar potrebuje, ima tu. Njeno malo kraljestvo je Mala Poljana. Odlično skuto ima Liza. Od Doma pod Storžičem hodijo sem po mleko, skuto in smetano. Le š3 malo kleti bi rada, da bi imela hladen prostor za shrambo in pa v kuhinji še kakšno omaro za mleko. Bo prihodnje leto Liza spet pasla? Seveda bo, če bo zdrava, pravi, in če bo »ornih« pastirja imela. In če bodo kmetje počistili planino, se bo tu mirno lahko paslo 37 krav in Lizi ne bo treba živine goniti drugam. Za vsako kravo bi morali kmetje po en dan čistiti planino. Če bi pa to še pomnožili z leti, ko tod ni bilo nič postorjenega, bi se nabralo dni, da bi bila planina čista in deviška kot pred mnogo leti, ko tod ni rasla nobena smreka, ko se je videlo na vse robove ... D. Dolenc Nove avtobusne postaje Škofja Loka — V krajevni skupnosti Sv. Duh pri Škofji Loki so začeli postavljati nove avtobusne postaje. Ljudje so že dolgo čakali nanje, saj v dežju in vetru res ni prijetno čakati na prostem. Za začetek so postavili dve, v Virmašah in na Formah, postopoma jih bodo vsega skupaj sedem. Izdelovalec avtobusnih postajališč iz poliestra je Imgrad iz Ljutomera, prvi dve sta veljali 520 tisoč dinarjev. Obnovljena Alešova hiša — Na Alešovi domačiji v Dolenji vasi v Podbrezjah (Podbrezje 18) so temeljito obnovili zunanjščino stare kmečke hiše. Fasada je obnovljena in poslikana tako, kot je bila v začetku 18. stoletja. Alešovi so tako olepšali domačo hišo, obenem pa ohranili spomenik gorenjskega stavbarstva. Pri obnovi poslikov fasade je sodeloval tudi Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. — V. Knific (ki ga pa ne zamenjuj s kar 34$^ že ležečo vasjo enakega ir Meni, manj mlademu roman-bolj prijala zložnejša pot, k Goro s prevala Hleviše, ta se o&J od širše poti proti Žetinam $U pravokotno, proti zahodu. PotšeiJ_ da nekam vleče, a ni strma, r» jt porna. V bistvu pravzaprav goifcjB pcbočja preprečka, Gora in H)ji| ležita skoraj v isti nadmo: — le 120 m je razlike. Pot — bolje razrit kolovo; -kamnita, mestoma tlakovana 2 «fc< kimi dolomitnimi ploščami, na$^11 slabo oskrbovana. Na čudovitoSp bi morala voditi boljša pot!I>r.-v ker tu prek vodi tudi močno pra bijena »Loška planinska pot«.^ ka lokalna transverzala po gorovju (z vpisno knjigo in k no štampiljko). *No, končno se le pribeli izza k? šenj visokega gozdnega drevja,«-ki zvonik baročne cerkve na mežnariji (hišna tablica pove.^ tu Jazbine št. 10) poprosiš za klj^j že mi je pred očmi razkošje Tantj jevega opisa cerkvene notranji baročna cerkev Seveda imam v mislih naj^i prost podeželski barok' ono prisrčno veličastjessv5|J zlatimi oltarji, obarvanimi tajjSj kipci, naturalističnimi Križevi^] ti in iskreno pobožnimi freska^.:. mačih podobarjev, tako moćnog! kuje na skromnega obiskovalca Cerkev na Gori je v zasnovi Mrl zaprav še gotska. Sedanjo podobe* dobila šele v 18. stoletju, pmč^; vijena je bila v letu 1896, resta« na pa je bila nedavno, leta 19?$ le po zunanjščini. Posebno 1^ obnovili stolp, s poudarjenimi ^li nimi šivi (»živi rob«). Streha in $ pa je skodlasta. Oltarji so kar štirje — trije stranski. Seveda je membnejši glavni, zares »zlati Pozlačeni kipi stoje kar v treh. stropjih. Nekateri stebričisoi sto odebljeni in okrašeni z ovijj se trto in grozdjem, drugi pa: oblikovani, da jih sestavlja sta mreža listov, skozi katere izdolbljena praznina. Vsekako me rezbarske umetelnosti. Osrednja podoba v glavnem t ju je Marija Rožnega venca, kij nuje svoj god vsako prvo ne oktobru. (Tako zlahka določiti katerem času je Kosmov Jan^> mal na Goro z izbranko svojega $ Meto Presečnikovo. Bila je h [ kar prva jesen, ko so imeli na; žegnanje ... notranja Škofjeloški upokojenci so se zbrali — Ze nekaj let je v škofjeloški :> čini tradicija, da se enkrat na leto srečajo upokojenci, starejši ?!,;,; oziroma 75 let. Tako so se 13. septembra v hotelu Transtunst trti upokojenci iz Kamnitnika, zadnji četrtek pa upokojenci iz me$n»< krajevne skupnosti. Srečanja organizirajo odbori Rdečega Jen-krajevnih skupnostih, pomaga pa jim tudi Občinski odbor RK. Na n< čanju upokojencev iz Kamnitnika se jih je od 137 krajanov, stanhnti ■ 70 let, zbralo 66. Najstarejša med njimi je bila 86-letna Marija Dolin* Za ples in razvedrilo jim je igral ansambel SORA iz Poljanske dolin*, Brezplačno, seveda. Mladi člani Rdečega križa iz osnovne šole Pett% Kavčiča pa so najstarejšim krajanom pripravili tudi kratek kul:u~-program. Upokojenci šo veseli, da se jih mlajši krajani spomnijo, d,. % srečajo in skupaj povesele. Hvaležni so za to pozornost in takih >r čanj si še žele. (dd) — Foto: F. Perdan TOREK, 2. OKTOBRA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Republiška filatelistična razstava, posvečena 85-letnici (Božidarja Jakca Jakac je bil z razstavo zelo zadovoljen Se do konca tedna bo v galeriji na loškem gradu odprta republiška filatelistična razstava, ki jo je pripravilo Fila-lehstično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke s sodelovanjem Loškega muzeja in jo posvetilo 85-letnici akademika Božidarja Jakca. Razstava celovito predstavlja Jakčeve osnutke za znamke, znamke, ki so bile tiskane po njih, [ter žige in priložnostne ter prvodnevne ovojnice. Vzbudila je toliko več zanimanja, ker je Jakčeva filatelistična D pstvarjalnost prvič prikazana celovito. jli četrtek smo pri dežurstvu na I bzstavi našli Alberta Murna, dolgoletnega in enega najbolj delavnih članov škofjeloškega filatelističnega društva. Spletel se je pogovor. •Božidar Jakac je prišel na svečano otvoritev razstave, kaj je dejal o njej?« •Izredno je bil zadovoljen s kvaliteto kataloga, pohvalil je razstavo kot celoto Dejal je, da si ni mislil, da bo tako pela, da bo tako široko predsta-'.:,en.t »Potihem gojite željo, da bi vam Ja-kic podaril del svojega filatelističnega •pusa?« »Po otvoritvi razstave smo res izrekli željo. Obljubil je. Dejal pa je, da je trenutno zelo zaposlen s postavitva-M razstav v Novem mestu in Jajcu ter da se bomo konec leta pogovarjali o da-pismu, s katerim bi zbirko podaril Loškemu muzeju. Dotlej pa z nje-lovim dovoljenjem razstavo lahko prenesemo v druge galerije. Zanimanje že kažejo Jeseničani.« »Povejte nam, kako je do te razstave •ploh prišlo?« »Lani smo razstavili tudi njegove aiamke, razstavo si je Jakac prišel .•gledat, bila mu je všeč in porodila se je zamisel, da bi letos, v počastitev nje-(ove85-letnice, celovito predstavili nje-|wfilatelistićni opus, od osnutkov do Tbtanih znamk ter ovojnice in žige. •Vaje društvo je skupaj z Loškim muzejem začelo s pripravami, dobili smo »odpore Filatelistične zveze Slovenije, bje tako z razstavo obeležila tri svoje : 50-letnico Filatelističnega klu-k Ljubljana, 35-letnico Filatelistične peze Slovenije v" 35-letnico našega t, Razstava je torej resnično po- ilatelija z Lo- mben dogodek za vse slovenske fi^ svetu?« ložnostno ovojnico, kar je spodbudilo njegovo filatelistično vnemo. Začel je zbirati znamke, ki so bile tiskane po Jakčevih osnutkih, ter žige. Kasneje je navezal tudi stike z Jakcem. S svojo zbirko se je kot prvi predstavil na fila-telistični razstavi leta 1979. Kasneje so se pojavili tudi drugi zbiralci in danes jih je v Sloveniji že več. Posebej njim je namenjen katalog, ki smo ga izdali ob razstavi, saj vsebuje vse podatke, daje celovit pregled o znamkah, ki so bile natisnjene po Jakčevih osnutkih.« »Koliko je bilo doslej izdanih teh znamk?« »No, natančno število lahko razberete v katalogu, več kot sto jih je. Natisnjene so bile po 26 osnutkih, znamk pa je seveda več, ker so bile natisnjene za različne vrednosti. Precej znamk je bilo natisnjenih po njegovih delih, ki niso bila osnutki za znamke. Najbolj znan je vsekakor Titov portret. Žal so nekatere izšle brez njegove vednosti, kot ponaredek torej, Jakcu seveda ni prav, saj ima strog odnos do slehernega dela, tudi do tako drobnih stvaritev, kot so osnutki za znamke. Njegove znamke so likovno izredno kvalitetne. Še en primer ponaredka — pravkar je izšla znamka s Titovim medvojnim portretom »Titov Drvar 1944 — 1984«.« »Jakčeve znamke so poznane tudi v Vendar mislim, da je prava ljubezen, ne trgovina.« »Sodelovanje vašega društva škim muzejem je zelo dobro?« »Že petnajst let dobro sodelujemo, Loški muzej nam brezplačno daje raz-staviščne prostore, kar je za nas velikega pomena. Malokatero filatelistično društvo ima takšne možnosti. Razsta-viščna dejavnost našega društva je zato bogata, doslej smo imeli 14 večjih razstav. Povem naj še, da smo doslej izdali 23 priložnostnih žigov na pošti v Škofji Loki in 22 priložnostnih ovojnic« »Vaše društvo je eno najbolj delavnih v Sloveniji?« »Filatelistična zveza Slovenija ima natančne pravilnike za ocenjevanje dela društev. V zadnjih desetih letih smo se vedno uvrstili med deset najboljših, zadnja leta smo na petem, šestem mestu. Po številu članov smo majhno društvo, po dejavnosti veliko. V Škofji Loki včasih ni bilo veliko filatelistov, med starejšimi velja omeniti Otokarja Bur-dicha, Jožeta Kobala in Jožeta Krašev-ca. Pred slabimi desetimi leti pa se je uveljavila naša skupina, ki je še vedno gonilna sila društva —- Nikola Dopud-ja, Savo Šink, Janez Cerkvenik, Aleksander Elsner, Miha in Bojan Sesek, Jože Jenko, Marko Murn. Poleg njih je še okoli trideset takšnih, ki so vedno pripravljeni pomagati.« »Ali morda v društvu pripravljate kaj novega?« »Izdati nameravamo priročnik za začetnike. Piševa ga skupaj z Elsnerjem, kmalu bo gotov. Takšne literature pri nas ni, zato mislimo, da bo zelo dobrodošla. Filatelist ne moreš postati brez mentorja, marsikomu bo priročnik prišel zelo prav.« M. Volčjak Jezikovno razsodišče (171) Zakaj tako dosledno narobe »Skoraj vsakdo si kdaj preganja dolgčas, ali tudi bogati doživljanje in vednost, z gledanjem televizijskih oddaj, npr. tudi dokumentarcev. Po prvomajskih praznikih sem tako zadnjič gledal del oddaje o angleških vojakih v japonskih ujetniških taboriščih. Podnapise v filmu je dobro prevedla znana prevajalka, ne glede na to, da bi sam katero besedo tudi drugače postavil, kakor jo je ona. Res pa me je motilo, da prevajalka tako dosledno piše (če ne ona, pa zapisovalci) božič z veliko začetnico (tudi prej in pozneje sem že v več oddajah naše televizije srečal to napako), prav kakor da bi hotela kljubovati slovenskemu pravopisu. Še posebej pa morda Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, ki za praznike izrecno predpisuje malo začetnico — in sicer za vse tako rekoč, najsi bodo državni ali cerkveni, te ali one ideologije, vere in kar je še podobnega. Odprite SP 1962: cela besedna družina božič vključno z božičkom je pisana z malo. Izjema je seveda Božični otok, kjer gre za zemljepisno lastno ime. Enako je z veliko nočjo (pri geslu noč), pa s svečnico, binkoštmi, duhovim ipd.; kar ni čudno, saj je že od SP 1935 sem čutiti in videti.težnjo, da se imena praznikov pišejo z malo, ne z veliko začetnico.« T. J. Velika začetnica pri imenih praznikov označevano stvar brez potrebe samo odtujuje, tj. dela manj razumljivo. Eni pišejo imena praznikov z veliko začetnico zato, da bi tako izpričali svojo zavzetost za stvar, ki jo beseda imenuje. Smo proti temu, da bi se pri pisanju morali kar naprej ideološko opredeljevati. Slovenci živimo na strnjenem ozemlju, vendar v 4 državah, poleg tega pa nas je kar precej raztresenih še drugod po svetu. Toliko bolj moramo držati skupaj in biti enotni v tistem, kjer je to prav. Morda je prevajalka podlegla vplivu angleščine: ta namreč imena praznikov (kot še marsikaj drugega) piše z veliko začetnico. — Da gre pri imenih praznikov za občna imena, nam kaže njihova pomenska izpolnjenost, dostopna vsem, ki govorijo kak jezik, medtem ko nam lastna imena načeloma nič ne pomenijo (prim. Cankar ali Ljubljana), oz. imajo toliko različnih »vsebin«, kolikor ljudi jih uporablja (tj. neskončno veliko in za vsakega drugače). Ne more si delati svoje pravopisne norme vsakdo, tudi prevajalci ne. Imena praznikov torej pišimo z malo tudi na slovenski televiziji. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 80 let rojstva Srečka Kosovela aieuste. ■ Ii smo celoten program pri- • stalnem stiku z Jakcem. Ko * obširen katalog, je začel tu ,J; izbirati material. Priprave so te-'•-^ konca lanskega leta do zdaj. Ve- smo imeli, zadovoljstvo je se-Wikovečje saj trud ni bil zaman.« •V* »in Marko je prvi začel zbirati «*&ve znamke?« jno je naneslo tako, v roke je ^"i njegov originalen osnutek za pri- »Jakuc je dosegel veliko priznanje v svetu, po likovni plati mu priznavajo izredno čistost in likovno kvaliteto. Sicer pa v svetu ni veliko takih, ki bi zbirali naše znamke, zato so naklade naših znamk nizke. V svetu je filatelija velika trgovina, vsako leto tiskajo kataloge s ponudbo in povpraševanjem, pri čemer vrednost znamk nenehno raste, od 10 do 15 odstotkov na leto. Pri nas je filatelija prisilno varčevanje. Ljubljana — V Cankarjevem domu bo v petek, 5. in v soboto, 6. oktobra potekal znanstveni simpozij, posvečan 80. letnici rojstva Srečka Kosovela. Pobudo zanj je dalo predsedstvo republiške konference SZDL, pripravili ga bodo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska matica, Slavistično društvo Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev. Z referati o Kosovelovem Skulpture v lesu in lignitu — V medvoškem Donitu je te dni razstavljal upokojeni rudar iz Trbovelj Franc Trebušak. Po 45-let-nem delu v rudniku je pričel oblikovati v lesu in lignitu, v kar je prenesel vso ljubezen do narave in težkega rudarskega dela. — fr pesništvu bodo sodelovali: Bratko Kreft, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Marko Kravos, Gino Brazzoduro (Pi-sa, Italija), Niko Grafenauer, Jolka Milic, Denis Poniž in Matej Rode. Simpozij bo sklenil recital z naslovom Kosovelov večer. Simpoziju bo sledilo redno letno zborovanje Slavističnega društva Slovenije, na katerem bodo s štirimi temami zaobjeli slovensko reformacijsko književnost (ob 400. obletnici izida Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slOVnjce) kot tudi nekatere druge slovenistične in didaktično-meto-dološke teme (npr. Pet let po portoroškem zborovanju o slovenščini v javnosti, Slovenistika na drugih jugoslovanskih fakultetah, Kako izboljšati učni program za pouk književnosti v srednji šoli, Poročilo o rezultatih ankete o,pouku slovenščine v srednjem usmerjenem izobraževanju). Deseti mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju Športni in turistični filmi so si vse bolj blizu Pred desetim, jubilejnim mednarodnim festivalom športnih in turističnih filmov v Kranju smo se pogovarjali s Tonetom Freli-bom, direktorjem Interlilma. Zanimalo nas je, kakšna bo drevišnja otvoritvena slovesnost, kakšna obeležja in vsebino ima letošnji festival, kaj vse morajo pri Interfilmu postoriti in s kakšnimi problemi se ubadajo, ko bienalno prirejajo festival, ki si je v osemnajstih letih obstoja pridobil ugled v svetu. »Drevi boste deseti festival odprli, jubileju primerno?« »Otvoritvena slovesnost bo resnično svečana. Slavnostni govornik bo Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, kar je brez dvoma pomembno priznanje festivalu. Ob jubileju se bomo zahvalili zaslužnim. Najprej seveda ustanovitelju festivala Janezu Zemljariču, nato častnemu predsedniku upravnega odbora Francetu Stiglicu, nadalje vsem dosedanjim predsednikom upravnega odbora Dušanu Povhu, Francu Peharju, Antonu Miklavčiču in1 Stanetu Boštjančiču. Častni medalji bosta prejela tudi programska sodelavca Stanka Godničeva in Marjan Maher, ki od vsega začetka sodelujeta pri festivalu. Med tujci bo častno medaljo prejel Henri Pialat, predsednik izvršnega odbora CIDALC, institucije, ki vsa leta z nagradami spremlja festival.« »V času festivala bo več pomembnih, spremljevalnih dogodkov?« »Že danes popoldne se bo sestal planiški zorrute, seja je namenjena začetku slovesnosti ob 50. letnici Planice. Festival športnih filmov je seveda odlična priložnost za kaj takega in v sredo, 3. oktobra ob 11. uri bo imel planiiki komite tudi tiskovno konferenco, na kateri bodo domačim in tujim novinarjem predstavili planiške slovesnosti. V avli kina Center pa bodo predstavili novi planiški plakat. Sicer pa so smučarski skoki pogosta tema, ki se ji posvečajo filmski avtorji. Kot enega takšnih filmov velja omeniti zelo uspel film o Walterju Steinerju. V času festivala bo imel sejo izvršni od bor CIDALC (mednarodni komite za širjenje umetnosti in literature s pomočjo filma). Počaščeni smo, da bo letos ponovno gost našega festivala Henri Pialat, predsednik izvršnega odbora CIDALC. V letošnji mednarodni žiriji, ki bo ocenjevala in nagradila izbrane filme, je tudi znana poljska atletinja Irena Szevvinska, ki se je v soboto že srečala s kranjskimi športniki. Žal smučarskega skakalca Helmuta Recknagla ne bo. Pripravili bomo pogovore. V sredo, 3. oktobra po večerni projekciji kanadskega fil- ma »Hitro in divje« bo pogovor o problemih plavalnega športa pri nas. V soboto, 6. oktobra po projekciji belgijskega filma »Dhaula-giri — veliki izziv« pogovor o alpinizmu na Slovenskem. V kinu Storžič bo 6. oktobra ob 19. uri projekcija filma »Vzpon na Manaslu« s predavanjem Vikija Grošlja v spornih Nej-ca Zaplotnika. »Pojdimo k samim filmom, kakšen spored ste lahko sestavili letos?« »Selekcijska komisija je izmed 102 filmov odbrala 48 filmov za tekmovalni program, kar govori, da so bili lahko izbrani do-. bri. Mislim, da je Jctošnji izbor ljudem bližji kot so bili v preteklosti. Letošnji filmi namreč posegajo v najrazličnejšo športno in turistično tematiko in zanimanje razširjajo na'večji krog gledalcev. Malo je športno zaprtih filmov, ki bi bili namenjeni le ozkemu krogu poznavalcev. Prvič se je pojavila skupina filmov, ki govorijo o pozabljenih športnikih. Gre za nekakšen zasuk v glavah avtorjev, za izredno lepo obdelane filme o svetovno znanih športnikih, ki iščejo svojo identiteto ali ostajajo v popolni pozabi. Takšna sta nizozemski film »Mlin na veter« in francoski film »Hodnik pozabe«. Nasploh ni več zanesenih, glorificiranih filmov o velikih športnikih, temveč so predstavljeni kot ljudje. »Kaj pa turistični filmi?« »Tudi letos je že po tradiciji manj turističnih kot športnih filmov. Tisti, ki so bili uvrščeni v program pa prinašajo novo videnje turističnega filma in njegovo vlogo. Čedalje manj je čistih propagandnih filmov, ki prikazujejo hotele in njihov luksus. Vse bolj se navezujejo na kulturno zgodovinsko podobo kraja ali dežele, kamor vabijo tuje obiskovalce. Vse bolj skušajo prikazati celovito podobo neke dežele, v kateri ima seveda tu-• di šport svoje mesto. Vse bolj prihaja do zbliževanja športnih in turističnih filmov, saj tudi športni vključujejo turistično rekreacijo. Letos prihaja do izrazitega zbliževanja obeh filmskih žanrov. Kranjskemu festivalu to daje še večji pomen, saj je edini filmski festival v svetu, ki je že pred osemnajstimi leti po srečnem naključju povezal oba žanra .« »Je k zbliževanju obeh filmskih žanrov prispeval tudi kranjski festival?« »Šport in turizem se danes vse bolj zbližujeta, ustanovitelji kranjskega festivala so videli res daleč. No, na začetku si niso niti predstavljali, da bo zamisel dobila takšne in tako kakovostne razsežnosti, saj so s festivalom skušali le dopolniti mednarodni seminar o športu in turizmu. Niso pričakovali tolikšnega mednarodnega odmeva, da bodo oba filmska žanra lahko predstavili tako kvalitetno. Nadaljne delo je bilo seveda tudi rezultat festivala. Če imajo avtorji pred očmi udeležbo in izbor na festivalu, jih to seveda sili k boljšemu delu.« »Koliko in kakšno delo zahteva priprava mednarodnega filmskega festivala?« »Priprave trajajo od festivala do festivala. Vzdržujemo tesne, po možnosti prijateljske stike s producentskimi hišami, tudi s posameznimi avtorji. Brez dobre obveščenosti in spremljanja njihovega dela je težko pripravljati festival, saj moraš vedeti, s čim lahko razpolagaš. Uspešnost našega dela je zelo odvisna od dobrin stikov s posameznimi vladnimi kulturnimi organizacijami, kajti marsikdaj vemo za dober film v neki državi, ne gre pa brez pomoči vladnih institucij, mi-nisterstev ali diplomatskih predstavništev pri nas, da film tudi dobimo. Možnosti osebnih stikov se zaradi finančnih razmer v zadnjem času zožujejo, kar je problem našega dela, saj se vsega po telefonu ne da opraviti.« »Kako zberete denar?« »Kranjski festival financirajo Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Kranj in Skupščina občine Kranj. Na ta način se zbere le tretjina sredstev, dve tretjini moramo sarrfi, kakor vemo in znamo. Večkrat sem že dejal, da je kranjski festival najcenejši filmski festival v Jugoslaviji, čeprav ima poleg zagrebškega animacijskega filmskega festivala edini v Jugoslaviji mednarodno obeležje.« »Kako ste letos poskrbeli, da bo dvorana čim bolj polna?« »Povezali smo se s kranjsko telesno kulturno skupnostjo, ki je obvestila športna društva, občinski sindikalni svet pa tovarne. Doslej smo prodali 125 abonmajskih vstopnic. Za otroke bomo pripravili posebne šolske predstave. Ljubljanska televizija pa bo sredin termin film tedna posvetila našemu festivalu.« ~ - - --- .... m. Volčjak O LAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 2. OKTOBRA Ob srečanju gorenjskih brigadirjev Prostovoljno delo je danes ob veljavo Zanimivo je slišati mnenji današnje in povojne generacije, kakA šne so njune mladinske delovne akcije — Resda je čas, ki je minil od prvih, te prekril s patino idealnosti, vendar tedanje zagnanosti ni mogoče primerjati z današnjo mlačnostjo in ravnoduš-nostjo — Organizacijsko ostajajo današnje povsem enake nekdanjim, le razvrednotene tedanjega pomena in imena Kranj — Marjan Peneš je že leta 1947. na mladinski delovni akciji v Savinjski dolini, nato 1958. na avtocesti Ljubljana—Zagreb, kjer je prebil 8 mesecev, in slednjič 1960 na Stenjaku. Čeprav ni več najmlajši, bi kot eden od povojnih navdušencev izgradnje domovine rad pomagal današnjim akcijam iz krize. »Mladina je imela nekdaj večjo veljavo,« se spominja veteran povojne izgradnje. »Partija in sindikat sta jo resnično podpirala in včasih je bila še pomembnejša od njiju. Mentorji so jo vodili in ji pomagali osvajati prave vrednote. Pred kakima dvema desetletjema smo izpustili vajeti iz rok in mlade prepustili samim sebi, naj se znajdejo kakor vedo iri znajo. Razen kina, disca in posedanja po lokalih danes nimajo takorekoč ničesar. A ne le mladina, vsa družba je izgubila nekdanje vrednote. Delo je ob veljavo, kar se odraža tudi pri današnjih mladinskih delovnih akcijah. Poslušal sem dva mladeniča, kako besedujeta o brigadah. Pa pravi prvi drugemu: Ah, v brigado ne bom sel, da se mi ne bodo drugi smejali .. . Nekdaj je bila za nas velika čast, če smo smeli sodelovati v brigadi, danes pa je to vredno le še posmeha.« »Res je tako,« dodaja Nebojša Vasic, pri Občinski konferenci ZSMS v Kranju zadolžen za mladinsko prostovoljno delo.» Danes vladajo drugačne vrednote. Toda krivi smo tudi sami, ker svojim vrstnikom ne moremo dati delovne akcije, kakršna bi jih privlačila. Vrsta problemov, ki se kopičijo zadnja leta, je izničila pomen in ime mladinskih delovnih akcij. Zaradi tradicije ponekod organiziramo delovno akcijo, ki je povsem nepotrebna. Spet drugje gledamo na mladinsko prostovoljno delo le skozi dinar: koliko stane, ali se splača, je ročno delo brigadirjev predrago. Vodstva akcij so slaba, brigade nepopolne, klavrna organizacija in preživele dejavnosti odganjajo letošnje brigadirje, ki jih prihodnje leto ne bo več v brigado. Pri mladinskem prostovoljnem delu je videti, v kakšnem položaju sta današnja mladina in njena organizacija. Mladi imamo sicer nekaj kratkoročnih predlogov, kako k mladinskemu prostovoljnemu delu privabiti več vrstnikov — od .specializiranih brigad (kmetijskih, kovinarskih, arheoloških), kjer bi mladi lahko izrazili svoje poklicne sposobnosti, do manj formalnih oblik delovnih akcij, kakršen je denimo brigadirski tabor. Toda dolgoročno bomc^ morali spre- minjati vsebino, tu pa smo sami nemočni.« Ko je bil Marjan Peneš v Savi še predsednik mladine, se je za udeležbo v brigadi borilo dva ducata mladih. Izbrali so najboljše. K temu je odločilno besedo rekel tudi sindikat. Danes so v tovarni pripravljeni pogrešati le slabše delavce. Nepopolna brigada, ki je pred odhodom na delo-višče v zadregi, jih kajpak sprejme. V Peneševih brigadirskih časih so se na akcijah bratili kmetje, študentje, delavci. Danes študentje čez poletje raje služijo za študij in morje, redkim delavcem tovarne naklonijo nekaj dopusta za v brigado, srednješolcem se delo na akciji ne šteje v obvezno prakso. Tako je na deloviščih še največ pionirjev,ki nimajo toliko obveznosti čez poletje. Tem pa poleg fizičnega dela brigada nudi le dejavnosti, ki jih poznajo iz šolskih krožkov. V Peneševih časih so bili to krožek avto-moto, foto krožek, ljudska tehnika, kulturno-prosvetna dejavnost, danes pa sta poleg tega še računalniški krožek in tečaj jadranja na deski. »Tudi mi starejši smo krivi, da je stanje na mladinskih akcijah tako žalostno,« meni veteran. »Ne znamo voditi, pa bi morali. Izboljšati bi morali pogoje v brigadah, drugače gledati na brigadirje: nekdaj je imel brigadir prednosti pri zaposlitvi, stanovanju, počitnikovanju. Če se na delovišču ni prav obnašal, je lahko celo izgubil delo. Red in disciplina morata biti, čeprav današnji mladini nista preveč po meri. Danes mladi dvomijo, ali kaže imeti brigade ali ne. Tu ne sme biti dvoma, saj delo mladega človeka krepi duhovno in telesno. Vsega ne smemo gledati le skozi dinar. Toda mladina sama ne more nič spremeniti, če ne bo imela poleg besedne tudi dejanske podpore partije in drugih organizacij. Kako je mladina sama nemočna, nam kaže prav mladinsko prostovoljno delo v krizi.« D. Z. Zlebir NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. r Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj vas seznanja Vozniki, pazite na jesenske pasti Na Gorenjskem je bilo lani sklenjenih 57.640 zavarovanj avtomobilske odgovornosti (AO), rešenih pa je bilo prek 4000 škodnih primerov Jesen je razen poslavljajoče se zime oziroma bližajoče pomladi običajno najbolj nevarno obdobje za voznike motornih vozil, še do nedavnega suhe ceste postanejo spolzke, vidljivost se zmanjša. Odkar imamo bencinske bone oziroma se gorivo vse bolj draži, pa je tudi vse več tako imenovanih nedeljskih šoferjev. Avtomobili so vedno dražji in podatki že kažejo, da se tako osebna kot tovorna vozila na cesti vse bolj starajo. Težave so z rezervnimi deli in zadnje čase še posebno z gumami. Vse to jeseni povečuje število nesreč in s tem tudi škod, ki jih terjajo naše ceste. V Zavarovalni skupnosti Triglav posvečajo precejšnjo pozornost preventivni .dejavnosti tudi na tem področju. Sodelujejo s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in redno finančno sodelujejo pri posameznih akcijah kot so varno vozijo, varnostni pas, urejena cestna signalizacija . .. Druga oblika dejavnosti pa je tako imenovano obvezno zavarovanje ali kot ga strokovno imenujejo zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO). To je zavarovanje, ki pokriva zahtevke drugih udeležencev v prometu, ki jim je posameznik povzročil škodo oziro-*ma zavarovanje odgovornosti za škodo (materialno in nematerialno) povzročeno drugim pri rabi motornega vozila. To zavarovanje se sklene vsako leto enkrat ob tehničnem pregledu oziroma registraciji vozila. Sklenitev tega zavarovanja je tudi pogoj za registracijo vozila. Najnižje zavarovalne vsote iz naslova AO so določene z zakonom. Trenutno znaša višina, do katere pokriva zavarovalnica zahtevke v primeru nesreč za avtobuse in tovorna vozila 10 milijonov dinarjev, za osebna in ostala vozila pa 5 milijonov dinarjev. Vendar pa postajajo te zavarovalne vsote ob primerih, ko je v eni nesreči več ponesrečenih s težjimi posledicami, že prenizke. Zato danes v Zavarovalni skupnosti Triglav že priporočajo vsem voznikom, da s simboličnim 10-odstotnim doplačilom za ustrezno premijo podvojijo najnižjo določeno zavarovalno vsoto oziroma kritje. Pred leti, ko je znašala najnižja zavarovalna vsota po zakonu še 2,5 milijona dinarjev, se je zgodila nesreča, ko je sopotnik ob nesreči padel iz avtomobila in ostal hrom. Zahte- vek je takrat znašal 960 starih milijonov, zavarovalnica pa je izplačala zaradi nizko odmerjene zavarovalne vsote le eno četrtino. Skratka ob težkih nesrečah s hudimi posledicami so tudi sedanje najnižje zavarovalne vsote že pogosto prenizke. Na Gorenjskem je bilo lani sklenjenih 57.640 zavarovanj AO, za katera so zavarovanci plačali 103 milijone zavarovalnih premij. Rešenih škod pa je bilo prek 4000, za katere je Gorenjska območna skupnost Kranj izplačala 127 milijonov odškodnin. Ob tem pa naj vas opozorimo, da odškodninskih zahtevkov pri nesreči ne morejo uveljaviti imetniki vozila, njegovi svojci oziroma tisti, ki jih je imetnik vozila v času nesreče preživljal. Da bi rešili ta problem, so v Zavarovalni skupnosti Triglav uvedli zavarovanje pod naslovom AO plus. S tem zavarovanjem so krite škode zaradi telesnih poškodb imetnika vozila in tistih oseb, ki jih on preživlja. Gre torej za odškodninsko zavarovanje, katerega dajatev ustreza celotni škodi telesno poškodovane osebe (boleznina, odškodnina za zmanjšanje življenjske sposobnosti). AO plus zavarovanje se sklene lahko-ob sklenitvi osnovnega zavarovanja. Premija je trenutno določena za osebna vozila v višini 20 odstotkov od premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pri čemer pa so upoštevani tudi popusti. Lovski spor Gams, pokaži osebno Lovski družini Dovje-Mojstrana in Kranjska gora sta se \*. sprli, da je republiški inšpektorat začasno prepovedal lo\ lovskih revirjih obeh družin — Kranjskogorci bodo vztraja da se jim območje, ki ga upravljajo več kot tri desetletja v cesti, kar imajo Kranjsko^ -skrajno neprimerno in nezakoiv zahtevo, tudi nelovsko, če hočv Cesta gre pozimi skozi zimska odvzame Na pobočju Karavank, od Rateč do Stola, imata lovski družini Do-vje-Mojstrana in Kranjska gora zanesljivo najlepša, bogata lovišča, z dovolj srnjadi, jelenjadi, košut, divjih petelinov, gamsov, ki se spet postavljajo na noge po kruti agoniji gamsjih garij. Družini vestno skrbita za stalež, določata odstrele domačim in tujim^ lovcem, saj z lovskim turizmom do-" brodošli dinar vračata v popravilo koč in v nego revirjev. Obsojala krivolovce, če jih popade nezakonita lovska strast in odpihnejo ali za-strele »kapitalnega« jelena. Nasploh sta družbeno koristni lovski družini in po ničemer izjemni, če ne bi že nekaj let vodili srditi mejni spor. Sprta mejaša — Mojstran-čani na eni strani in Kranjskogorci na drugi — hlastno trdita vsak svoje in sta stvar prignala že na vsa »pristojna« sodišča in lovske zveze, dokler jima ni zadnjič v njuni lastni občini republiški inšpektor začasno prepovedal vsakršen lov v njunem lastnem lovišču. »Raubšicarski« izvor spora Meja med družinama, ki sta sovražno prekrižali puške, teče po levem bregu Save in nekdanje trase zgornjesavske železnice, ki so jo tako umno ukinili. Nato se v kanjonu Belee povzpne v Karavanke na Planje pod vrhom, na Suhi graben, na Sedlič, na Ovčina na avstrijski strani, kjer se odcepi. Tako od leta 1949 do leta 1980, ko so se Mojstrančani in Dovžani kar na lepem in kot strela z jasnega domislili, da sodi v njihov revir tudi območje iz Planja na Črni vrh. »Kaj pa še!« so se strumno in trdoživo uprli kranjskogorski lovci in brž zaslutili, da so sosedi še vedno užaljeni zaradi krivične obsodbe pred leti. V bližini graničarske karavle na Belci, na meji kajpak, je gams podlegel pod krivolovsko puško. Kranjskogorci so ga polomili, ko so vihravo, jezno in prizadeto obtožili »raubšicarstva« kar svoje mejaše. Sledilo je ugotavljanje identičnosti storilcev na kraju samem, nakar se je dokazano ugotovilo, da tokrat nihče od sosedov ni v črni noči pihnil poginuli dokazni material — se pravi, gamsa v kanjonu Belce. Kranjskogorci danes pravijo, da so se po pravici užaljenim mejašem najmanj trikrat opravičili in bi se še četrtič, samo da bi bil mir in da sosedje ne bi posegali po njihovem pzemlju, ki ga čuvajo odkar najstarejši lovci pomnijo in predstavlja 60 hektarov mejnega trikotnika vrh Karavank. Meja, zaznamovana s kredo in minijem Ko je nedavno zborovala kranjskogorska družina, je avtoritativno zavrnila vsakršno kompromisno delitev ozemlja in s prepričljivimi nastopi terjala, da se sedanja naravna, vidna in zakonita meja ohrani. V vseh lovsko-gospodarskih načrtih, od ministrstva za kmetijstvo sem, velja taka delitev, veljavna in pravična. Posameznim loviščem so bila po vojni dodeljena nekdanja zakupna lovišča, ne glede na katastrske meje ali celo okrajne meje. Lovski zakon nedvoumno pravi, da morajo biti meje lovišč naravne, dobro vidne. Po- kanjonu Belce je meja res najbolj naravna. Lovska družina Dovje-Mojstrana pa terja nenaravno mejo, ker se ji zdi, da mora dobiti vse lovišče, ki sodi v njeno katastrsko občino Dovje. Dovžani in nisča večine gamsov v Belci m govora, da bi pristali na neupr£ čeno zahtevo, da bi meja potek* po cesti.« Jeseniška občina na vsak r.-; želi pomiriti lovski družini. $a zdaj dela tako gospodarska ko: V ralna škoda obema družinam Predlagali so, da bi trikotnik rti? lovili in vidno novo mejo označ' stezo, kredo, minijem, da bi se^ lej vse lepo videlo in vse lepori\ melo. A Kranjskogorci so rl odločni ne, kar »med drugim le\ . meje kot je zdaj sploh ne more?! cesto lahko spodnese plaz in je ko primerna mejna označba ko krajinsko enolično Pokljuk; tako lepo razgibano krajino v Karavankah pa ne.« Kranjskogorci si svojega lov« ne pustijo vzeti, saj kataster r?>, bil nikoli merilo, ampak le nja zakupna lovišča. Mojstrana in Dovžani pa kar naprej terjajo? višče, ki naj bi jim pripadalo po( tastru . .. Lovski ruk po sodiščih Za prepire ve gorenjska lo\ zveza, republiško sodišče in pravita, naj meja ostane tako L je. Na območnem in republiški sodišču so dejali, da »urejar-skih mej ni v pristojnosti družin, ampak občine, ki daj* j* višče v upravljanje.« Kranjskogorci pravijo, da občk že lahko odloči, odvzeti pa ti t\\\ ga zemljišča ne more. Hudi m matično občino tudi zato, ker i iz nerazumljivega vzroka ze i leta kranjskogorski lovsko-go2 darski načrt v predalu. Spor je) "■""bil dramatične razsežnosti, m ščajo živci, zdaj gre najbrž sanu za prestiž in prislovično goreni. trmo. Kranjskogorci so odposi nadvse resno nje, v katerem upravičeno dvoi^ o pravičnem izidu, če zaklepaj" hov načrt v predal roka, ki ^ prostem času še tajnik lovske Olimpija, 2. TIMA (Maribor), 3. Triglav (Kranj), (-dh) — Foto.F. ftf*k 5:3, Jesenice : Piran 5:3, Sava:v mesto 2:5, Izola : Jesenice 5:2." la : Sava 2:5. Vrstni red — 1. Dolenjska - V. mesto 12, 2. Obala-Izola 10. 3.GtJJ ska-Jesenice 8, 4. Obala-PiraneTi renjska-Sava 4, 6. Obala-Semedeay Goriška-Kobarid 0. Notranjski tec ni nastopila. Šesti tradicionalni zimski turnir v malem nogometu KRANJ —Organizacijski šestega tradicionalnega turnir? malem nogometu se že priprv tudi na ta turnir, ki bo novem^ dvorani na Planini. Na lansW nastopilo devetinosemdeseiekk' Ljubljane, Jesenic, Bleda m L nja>V A skupini so bili zmagev Lira iz Ljubljane, v skupini B v prvo mesto osvojili nogometaši 50 iz Kranja. Organizatorji so prepričani,^ na tem šestem turnirju nastopi! več ekip. Prijave bodo zbir«*, 25. oktobra do 12. ure na ml ZTKO Kranj, Staneta Žagan«! Članarina za nastop je 1300 da! jev in jo je treba plačati obprj? ali pa na ŽR račun JfcS 51500-678-82913. Zbiranje podatkov o borcih — športnikih Radovljica — Na septembrsL posvetu predsednikov vseh \ tar-Ružo Slovita poljska atletinja v Kranju S spoštovanjem, Irena! Irena Szevvinska. Njeno ime izgovarjajo v športnih krogih s spoštovanjem. Preprosta Poljakinja, mati dveh sinov, iz okolice Varšave, je polni dve desetletji kraljevala po atletskih stezah. Sodelovala je na petih olimpijskih igrah in ponaša se z bero odličij kot le malokateri športnik na svetu. V Tokiu, pred dvajsetimi leti, je dobila zlato kolajno kot članica zmagovite poljske štafete ter dve srebrni — za skok v daljino in za tek na 200 metrov. V Mehiki štiri leta kasneje je bila najhitrejša v teku na 200 metrov in tretja na polovico krajši progi. V Miinchnu si je okrog vratu obesila bronasto kolajno za tek na 200 metrov. V Montrealu je ponovno stopila na zmagovalno stopnico , tokrat, za tek na 400 metrov. Le z moskovskih iger se je vrnila brez odličja, takrat že trdno odločena, da sklene športno kariero. Enajstkrat je popravila svetovni rekord v tekaških disciplinah. Na štirih evropskih prvenstvih je osvojila deset kolajn — pet zlatih, eno srebrno in štiri bronaste. Še bi lahko naštevali njene uspehe. Tudi pri nas je tekmovala, v Mariboru in Beogradu, zdaj pa se mudi v Kranju kot članica mednarodne žirije na 10. festivalu športnih in turističnih filmov. Irena, tek na olimpijskih igrah v Moskvi je bil vaš zadnji nastop. Potem o vas skorajda nismo slišali. v »Leto zatem sem spet postala mati, rodil se mi je drugi sin in po ooljskih navadah sem dobila pravico do triletnega porodniškega dopusta. V tem času nisem pozabila na šport; vključila sem se v delo poljskega olimpijskega komiteja in njegovega odbora za atletiko, katerega glavna naloga je vzdrževati stike s športnimi klubi v domovini in s poljskimi športniki, ki živijo v tujini. Za vse ostalo je pri nas odgovorno ministrstvo za šport.« Povrnimo se k začeku vaše športne poti. Kdaj ste se odločili za kraljico športov? ; »Ko sem bila otrok, nisem niti razmišljala o tem, da bi bila kdaj športnica. Bolj kot atletika ali katera druga športna panoga so me zanimale knjige Veliko popoldnevov sem presedela ob branju. Morda se je moj talent za atletiko kazal v tem da nisem znala tako lepo hoditi kot ostala dekleta. Okorna je bila moja hoja in bolj podobna teku in skakanju. Spominjam se teka v osmem razredu pri uri telovadbe. Na 60 metrov sem bila veliko hitrejša od drugih deklet in dosegla sem čas, ki se je tudi mojemu učitelju telovadbe zdel neverjeten. Ko sem ga vprašala za rezultat je iz previdnosti odvrnil, da se mu je pokvarila stoparica. Na medšolskem tekmovanju, kjer sem zlahka zmagala v teku na 60 metrov in v skoku v višino, me je opazil nekdanji poljski metalec kopja in trener varšavskega kluba Polo-nia Jan Kopito, ki me je navdušil za redno vadbo. Potem se je začelo — treningi, tekmovanja . . .« .V svetu vas ne cenijo le po odličnih atletskih dosežkih, temveč še po nečem drugem. Potem ko ste 1970. leta postali mati, ste se kot ena redkih športnic na svetu vrnili na tekmovališča — pa ne samo to, celo med najboljše na svetu. »Večina športnic odlaša materinstvo na čas, ko prenehajo s tekmovanji. Menim, da je bolje prej poskrbeti za naraščaj. Po devetih letih nenehnih tekmovanj in treningov sem bila namreč telesno in duševno utrujena, začela sem celo dvomiti o lastnih sposobnostih in dosedanjih uspfh:::' krat, leta 1969, sem si zaželela otroka. FfebnN naslednje leto je privekal na svet, julija smt lažje trenirala, avgusta prvič tekmovala, phW njo sezono pa sem bila spet v odlični formi. M lo lahko, to moram priznati. Toda počutila s\ se kot prerojena, polna volje do treningov in wj movanj. Kot bi bila spet na začetku športne ij riere.« Dobro poznate razmere v športu in k py bej v atletiki. Se vam ne zdi, da so politika,«, nar in medicina pokvarili šport. »Posledice vmešavanja politike v šport »A žejo v neenostnosti mednarodnega olimpijska gibanja. Kar'zadeva denar: športniki mori,v,\ doseganje vrhunskih rezultatov veliko treni^ in trdo delati, zato je razumljivo, da svojem^ pe vse pogosteje pogojujejo z denarjem. Meo>\ na je koristna, dokler svetuje in pomaga spor?, kom, nasprotujem pa kakršnemukoli j«mtf|k poživil. Poostriti bi morali doping kontroku Ste spremljali atletska tekmovanja na le*\\ njih olimpijskih igrah? »Na Poljskem smo videli le skope posne^ Lani sem bila v Los Angelesu, opazovala sh kako se pripravljajo na veliki športni dogw^ Verjamem, da so bila tekmovanja kljub okrn«\ udeležbi zelo zanimiva. Iskreno pa obzahi;* da vsi športniki niso mogli sodelovati na igr* Žal je tudi tokrat politika prevladala nad šn tom.« C. Zaplot&il OREK, 2. OKTOBRA 1984 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN O Lr A 8 \a podlagi 79. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), 6. in 58. čl. Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sil Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81) na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka za obdobje 1981-1985, 4. in 5. čl. Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v občini Škofja Loka ter sklepa 9. seje zbora uporabnikov z dne 26. oktobra 1984 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka RAZPIS za podelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti I. SPLOŠNI KAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, katerih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Škofja Loka in imajo sedež v občini Škofja Loka, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci, in sicer v skladu s 6. čl. pravilnika. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združuje-0 LB TBG PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo -območja Škofja Loka. 2. Razpisna vrednost posojil upošteva oceno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve od 1/7-1984 do 30/6-1985 in znaša 104.000.000,— din (z besedo: stoštiri milijone dinarjev). RAZPISNA VSOTA PO POSAMEZNIH NAMENIH JE SLEDEČA: A. Za kreditiranje nakupa stanovanj •■stanovanjskih blokih 40.000.000,-din B. Za kreditiranje družbeno usmerjene individualne stanovanjske graditve 25.000.000,- din C. Za kreditiranje ostale individualne stanovanjske gradnje, prenova stanovanj in stanovanjskih hiš 39.000.000,— din II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL 1. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: 1.1. Organizacije združenega dela in delovne skupno-'. (ji nadaljevanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Škofja Loka in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote, ki: , - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, ... ' . - začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v ' »klad skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske ««*b/e in združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorje-^ftku in obsegu, i niso sposobne združevati sredstva vzajemnosti in ^pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno delovali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega primka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanj-*e skupnosti. . 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti, 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno-pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti, 1.4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združuje- '•dstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri n ih zaposleni delavci, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmaiij dve leti, 1 5 Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic metniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vza-emnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti pod pogo-da varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti, 1.6. Borci NOV, upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Škofja Loka. 2. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zad-Ijj cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena 42 000 din za m' stanovanjske površine za obdelane vloge v letu 1984, za obdelane vloge v letu 1985 pa velja cena, ki jo bo določila skupščina SSS Škofja Loka. 3. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu v letu 1984, se upošteva povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS za 7 mesecev v letu 1984 m znaša 24.171.— din. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu v letu WI5, se upošteva povprečni mesečni čisti osebni dohodek M zaposlenega delavca v SRS za leto 1984, ki bo objavljen < \Jt. listu SRS. 4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5% letno. 5. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah. 0 Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi de-tvec, Če ima dograjen objekt do III. gradbene faze oz. pri m montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo.in skle-- eno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizva-(skladno z gradbenim dovoljenjem). Če je delavec že lastnik stanovanja ali stanovanjske dobi posojilo le za razliko v kv. m do standarda stano-;.- tke površine za njegovo družino. Pr: prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50 % del po predračunu, izdelanem od gradbenega strokovnjaka. 7. Če je bilo delavcu že odobreno posojilo iz sredstev KMjemnosti pri SSS Škofja Loka, se pri predlogu za odobritev posojila upošteva revalorizirana vrednost že odobre-posojil, ki jo dobimo na osnovi objavljenih indeksov splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. 8. Glede dokumentacije, tehničnega poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti Škofja Loka. III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organizacije zu graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da so prejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, — da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti. V primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, se lahko odobri posojilo tudi ograniza-ciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja, — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanja finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. za so-investitorstvo izven območja Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi in povprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizacii za isto obdobje, in sicer: Povprečni OD Višina posojila v % od vrednosti iz dokumenta, predi, ob razpisu Doba vračanja največ do 100 % od 101 %—120 % nad 120 % največ 50 % največ 40 % največ 30 % 10 let 8 let 6 let Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi Posojilo, izraženo z odstotki od maksimalne vsote vseh posojil do 100 % od 101 %—120 % nad 120 % največ 40 % največ 30 % največ 20 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: Povprečni mesečni dohodek na člana družine* v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi faktor do 100 % 5 od 101 %—120 % 2.5 nad 120 % 1.6 Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena posojila nu podlagi: — Pogodbe o namenskem varčevanju občana, — Pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke. Vsota vseh posojil delavcu za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 %, — zadružni stanovanjski graditvi 75%, — graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 % — prenovi 80 %. od dokumentirane cene, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino oz. največ 90 m?. Delavec lahko dobi posojilo za nakup stanovanja; ki je v planu stanovanjske gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težavnem zdravstvenem stanju, — kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku, — ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju nad V. kategorijo), — je začasno nosilec stanovanjske pravice na;stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga mora v petih letih izprazniti. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil. Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti. Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne namene sledeča: Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroške- S,wfS?' soci1aJnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov. NAKUPA IN PRE- NI LASTI STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEB- nnwoDceAaVd lahk° d°bijo P°s°Jil0 za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš če: • — so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo, . — dobijo soglasje organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po,tem razpisu, — mso sami ah njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, — porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo, — pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, — predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, — predlože gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup in prenovo, je odvisna od: — razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, — od višine posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa. Za namen Doba vračanja Uejanska posojila za izračun od lačilna doba mesečne anuitete vr£čanja posojila prvih pet let — nakup stanovanj in stanovanjskih hiš 20 let — graditev stanovanjskih hiš 15 let — prenova stanovanj in stanovanjskih hiš . . 10 let 16 let, 9 mesecev 13 let, 3 mesece 9 let, 5 mesecev Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let odplačila nižja, po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 %, po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačal ža to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500,— din. Pri povprečnem mesečnem dohodku na člana družine Od zneska posojila vzajemnosti do 100 % od 101 %— 120 % nad 120 % 20 % 40 % 60 % Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: V. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja od 2/10-1984 do 31/3-1985. Vloge za kreditiranje nakupa stanovanj v stanovanjskih blokih in vloge za kreditiranje neu-smerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš sprejema Ljubljanska banka TBG PE za stanovanjsko-komunalno gospodarstvo — območja Škofja Loka od 2/10-1984 do 2/11-1984, in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijave na razpis. Vloge za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje sprejema Ljubljanska banka, TBG PE za stanovanjsko-komunalno gospodarstvo območje Škofja Loka od 1/3-1985 do 31/3-1985, in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbeno ekonomskih odnosov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih sejah na način, ki ga določi. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka lahko spremeni razpisno vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled kreditiranega objekta, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila. Ugovor nu sklep odbora za graditev, planiranje in razvoj družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka. Škofja Loka, dne 26/9-1984 Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka I n GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 2. OKTOBRA iJ - v Peči na trda goriva, posebnost — peči — kamini na potrošniško posojilo, ogrevala vseh vrst, pribor. strokovna postrežba in prevoz do 15 km brezplačen. Vse ugodnosti do 6. 10. 0 ITPP Ribnica * INŠTALACIJE Škofja Loka GPG Grosuplje^^^ n\ _n^k Blagovnice UJSTRJLB Bežigrad, Kranj, V Jama SREDNJA KOVINARSKA IN U STNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA objavlja razpis za naslednja deli in naloge: 1. 2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA Pogoj: - višja izobrazba sti (,j ne smeri 2. INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE ZA C, D in E kategorije Pogoj: — srednja izobrazbu tomehaniške smeri in voz D in E kategorije ( e kandidat nima še izpiti štruktorja, gaje mo no opravljati kasneje). 3. CISTILKE ZA ČIŠČENJE SOI SKIH PROSTOROV Pogoj: — končana osemletka Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojel naj kandidati pošljejo v 15 dneh. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ, p. o. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela in naloge - VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV Pogoji: — poklicna kovinarska šola. 2 leti proizvodne prakse, vozniški izpit B kategorije, opravljen izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, poskusno delo 2 meseca - VZDRŽEVANJE C ISTOČE Pogoji: — nedokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. TO ZARJA Jesenice ima v svoji trgovini DOMOPREMA na Titovi ulici 1 na Jesenicah zares veliko izbiro strojčkov in drugega materiala za pomoč v gradbeništvu. Danes vam predstavljamo strojček za rezanje keramičnih ploščic. Informacije po tel. 81-551. DELFIN Kranj vas vabi na ribje specialitete Ljubečna Celje OGI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČI Telefon: 063 33-421, 31-865 ELEKTROTEHNIŠKO KRANJ PODJETJE KRANJ p. o. Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi SEKRETARJA DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji /a opravljanje nalog so: — visoka izobrazba pravne smeri ali — višja izobrazba pravne ali upravne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj, — moralno politična neoporečnost, — pasivno znanje enega svetovnih jezikov, — organizacijske sposobnosti ter sposobnost dela z ljudmi Za razpisana dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, je mandatna doba 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predlože v roku 15 dni od objave razpisa na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška 53 c. 1=5 zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ OBVEŠČA vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiv gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki od 4. do 6. oktobru 1984 pregledovali zavannalm police v sledečih vaseh in zaselkih: Zgornje in Spodnje Gorje, Poljšica, Grabče, Krnica. Me\ku: Spodnja Radovna, Višelnieu, Perniki, Podhoin, Zasip in IV gunje, Poljče, Zapuže, Lesce, H rase in Studenčice. Cenilci so ob cenitvah škod po vih u-ju tudi na vasem obrne* tovili prenizko zavarovanost vas* . , premoženja, zato prosi zavarovance, da pripravite police in sodelujete z zastopniki zavarovali svoje premoženje za dejansko vrednost, to pa b vsem v vašo korist, saj boste ob škodi prejeli odškodnino v w dejanske škode. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo! LStgJLJ SERVISNO PODJETJE KRANJ ITIilT| Tavčarjeva 45 [iBj Objavlja po sklepu DS prodajo osnovnega sredstvi 1. Tovorni avto TAM 60 T, nosilnost 2,5 T ka sonar, letnik 1978, brezhiben Izklicna cena 500.000,00 din. Prodaja bo v soboto, G. oktobra 1084 ob 8. uri v prostorih Servisne ga podjetja Kranj. Interesenti položijo pred pričetkom licitacije varščino v višini 10 odstotkov. Kupec plača tudi prometni rjavel Vse ostale informacije po telefonu 21-282. rOREK, 2 OKTOBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE mali oglasi 11. STRAN GLAS U: 27-960 i moDAM Prodam otroško POSTELJICO in MfBINEZON št. 4. Jože Ovčjak, c 24. Škofja Loka 11976 odno prodam ŽENSKI PLAŠČ, nerc ovratnikom, št. 42. DEŽNI nov, št. 40, dve MOŠKI OBLE-1, primerni za svečane prilike, »rmacije po tel. 50-382 11984 Prodam PUNTE, dolžine 3,25 in Stane Primožič, Zminec30, -ofjaLoka 11985 HRUŠKE in JABOLKA, lahko kupi-vsakdan od 7. do 20. ure na C. 1. ma-4 v Kranju, tel.21-582 12005 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Jg9. Škofja Loka 12167 Prodam od 15 do 150 kg težke PRA-Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12168 .Jam dva FOTEIJA, PEČ na olje SmPURLENA za izolacijo. Sušnik, raka 43. Kranj 12190 fodno prodam AKVARIJ z ribami. MOD 21-773 12207 Prodam suhe bukove BUTARE. Vr-ik. Ravne 11, Cerklje 12245 Prodam OJAČEVALEC grundig, W2xl50W. zvočnike 2xl00W; in žensko potovalno in dirkalno bobnastinfl zavorami, nemške imke. Andrej Starman, Godešič A, Škofja Loka 12246 ) mercury za centralno kurjavo, cal, malo rabljeno, prodam za. Bereant, Sp. Luša 24, Selca 12247 hodam SILOKOMBAJN MEX 2. > '-: Kidričeva 46, Škofja Loka 12248 rVodam TRAKTOR Tomo Vinkovič, KM, dobro ohranjen, registriran do 1985. Peter Potočnik, Selca 45, 12249 ŽREBICO haflinger, staro Tavčar, Sp. Danje 14, Sori-12250 ... PEČ na olje, ZNAMKE in £ Telefon 23-524 od 15. ure da- 12251 i prodam KRZNEN PLAŠČ št. M STROJ castor — Rade arman, Kebetova 18, Kranj 12252 lam STIKALNO URO. Telefon 12253 Prodam dobro ohranjeno SPALNI-|D, Begunje 45 12254 Prodam ZX 81 in 16 K RAM ter taobel TV šilia liz. Mihelčić, Ul. 1. tyusta3 12255 , Prodam barvni TELEVIZOR blau-piktSefket Krasnici, Valjavčeva 8, Kranj 12256 nov PLINSKI ŠTEDILNIK r. 13 kv. m hrastovega PAR ' ' dimenzije 25x5 cm. Češnje- 12257 —a6 tednov stare PUJSKE. Me-Selo 22, Žirovnica 12258 PUNTE. Anton Trstenjak, . Jska 29, Kranj ^259 ■'. ohranjen kompleten FA-ODER, višine 4 in 5 metrov. Prodam KRAVO simentalko s teličko. Telefon 69-602 12261 Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ. Potočnik, Begunjska 14, Kranj 12262 Prodam 12 »ANTEN« za zidarski oder, 10 —14 m dolgih. Stanko Dolžan, Tržič, Cankarjeva 25 12263 Prodam novo PEČ kuppersbusch in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika), malo rabljen. Telefon 50-260 - int. 235 dopoldan ' 12264 Prodam RADIO-GRAMOFON ste-reo,, popolnoma nov, ceria ugodna. Drago Ereiz, Erankovo naselje 74/A, Škofja Loka, tel. 60-889 ali 60-631 — int. 497 12265 Prodam dva kavča, pletilni stroj ter razno kosovno pohištvo. Informaciji zvečer po tel. 25-217 12266 Prodam dva BIKCA, stara 1 teden in 8 tednov. Papler, Vrbnje 14, Radovljica 12267 Poceni prodam PLINSKO PEČ in 3 PI<:ČI na olje. Telefon 21-340 od 18. do 20. ure 12268 KRAVO s teletom ali brez; in 126-P, dobro ohranjen, prodam. Habjan, Dra-žgoše 15 12269 IV Butique IV vas vabi k nakupu unikatnih izdelkov. Poletne obleke prodajamo z 20 % popustom. Po naročilu izdelujemo hlače, razne komplete, obleke itd. Odprto: sreda, četrtek in petek od 10. ure do 13.30 in od 15. ure do 18. ure. Butique IV, Huje 23, tel.: 22-333. va,Zg. Gorje 48 12260 Prodam 7 tednov starega BIKCA Telefon 62-854 — Vešter 12, Škofja Loka 12317 Barvni TELEVIZOR grundig, star 6 let, prodam za 4 SM. Podreča 40, Mavčiče 12318 -Ugodno prodam SPALNICO. Ogled možen od 14. do 18. ure v nedeljo od 10. do 14. ure. Ahmet Djedovič, Potoče 27, Preddvor 12319 Prodam KRAVO s teletom. Štefan Mencinger, Zgoša 49, Begunje 12320 Prodam dve leti staro SEDEŽNO GARNITURO, cena 3 SM. Ožek, tel 22-481 - int. 307 12321 Prodam nov diesel MOTOR 10 KM, znamke lombardini. Lesce, Šobčeva 17, Bled, tel. 74-009 12322 kupim_ Kupim dvoje VRAT, leva in desna, širine 80 in 85 cm. Telefon 064/60-734 zvečer ' 12270 ■SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVOSTVA , V SR SLOVENIJI Objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti SDK v SRS, podružni-| «51500 Kranj z dne 27. 9. 1984, prosta dela in naloge: v podružnici Kranj: neposredno vodenje kadrovske službe in splošnih opravil v or- aajiizacijski enoti podružnice Kranj za nedoločen čas s polnim delovnim časom — ponovna objava Kgoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri ali visoka šola za organizacijo dela in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; J opravljanje vplačil in izplačil - enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom, - enega delavca za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Pogoj: srednja šola ekonomske smeri ali gimnazija, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; \ zajemanje podatkov preko ekranov za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoj: poklicna šola, test; '> 4 razdeljevanje hrane za določen čas, za dobo 3 mesecev s skrajšanim delovnim časom od polnega — 2 uri dnevno Pogoj: osemletka in 1 mesec ustreznih delovnih izkušenj; v ekspozituri Škofja Loka: I predhodna kontro'Ia UDS in vodenje akreditivov za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoj: višja strokovna izobrazba, ekonomske ali pravne smeri in 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; l komisijsko prevzemanje gotovine iz DNT za določen čas s polnim delovnim časom (2 delavca za nadomeščanje v času porodniškega dopusta) ♦ Pogoj: osemletka in znanje blagajniškega poslovanju ter 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; I ekspozituri Tržič: opravljanje varnostne službe, hišniških nalog in nalog ogrevanja prostorov — /.a nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: osemletka in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Pnjav i dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SDK podružnicu 51500 Kranj, Irg revolucije 2, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh od izbire. ANDREJA PODLOGAH, odvetnica v Kranju, Gregorčičeva 2, obveščam, da imam s 1. oktobrom 1984 sedež odvetniške pisarno v ŠKOFJI LOKI, Blaže-va 2. V_J Kupim rabljen ŠTEDILNIK kuppersbusch s pečico. Telefon 064/65-000 _.., _____ 12271 vozila Prodam dobro ohranjen FIAT 125-P, letnik 1978. Pečoler, Lojzeta Hrovata 7, Kranj-Planina II. 12034 Prodam ZASTAVO 101, po delih, letnik 1977, motor, menjalnik, vrata. Hafner, Grenc 3, tel. 60-465 dopoldan 12039 Prodam MOTOR MZ 250 TS, letnik 1981. Volčjak, Grenc 17. Škofja Loka 12272 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, po delih in 15-colske »dromelne«, komplet z gumami. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca 12273 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do 9.8.1985 in MOTOR dvobrzinc. Slavko Žibert, Suha 24, Kranj 12274 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Franc Jenko, Zg. Brnik 93 12275 Prodam DIANO, letnik 1976, motor, gume v dobrem stanju, karoserija potrebna popravila, cena 2,5 SM. Vodo-pivčeva 10, Kranj 12276 t R-4 (katrco), v odličnem stanju, poceni prodam. Franc Rozman. Ogled vsak dan pri Jožu Jakša, Orehovlje 15/A — avtoklepar! 12277 MOPED skuter in dvobrzinc, v zelo dobrem stanju, prodam; ter razne dele z motorjem za 2.750 din. Avguštin Frankovo naselje 12, Škofja Loka 12278 BMW 2500 ccm, nevozen, prodam za 13 SM. Golubič, Kranj, Tončka Dežma-na 10 — popoldan 12279 Ugodno prodam ZASTAVA KOMBI 430 K, letnik 1975. Marjan Kodorovič Križe 7, Tržič. Ogled od 18. do 21. ure ' 12280 Prodam R-4, letnik 1976, cena 6 SM Točakovič, Frankovo naselje 66, Škofja Loka 12281 Prodam osebni avto RENAULT 4 vozen in 4 komplet KOLESA, zračnice in gume; ter PREDALNIK - skrinjo Sever, Lesce, Koroška 4, tel. 74-663 it a - * 12282 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LE OAnr!krf9,82J reeistrira™ do septembra 1985. Ogled vsak dan od 18. ure dalje Informacije po tel. 50-571 - int. 243 dopoldan. M. T., Fužinska 1, Tržič 12283 Ugodno prodam FORD CAPRI je. ♦ "io3 lh Silvo Miklavčic\ Mlaka 33/A tel. 24-751 popoldan 12284 Prodam rezervne dele za RENAUI T 4 special. Anton Trstenjak, Šempetr-Skac£»• franj 12285