POROČEVALEC GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ ■g ŠT. 2 ES PTUJ, MAJA 1965 gg LETNIK II Glasilo »Poročevalec« KK Ptuj izdaja delavski svet. Urejuje aredniški odbor: predsednik Ciril Kolarič; člani Starki Milan, dipl. inž. kmet., Valentin Viktor, Glušič Miran, ing kmet., Mlakar Jurij, Grabrijan Maruša, in Guštin Stane, dipl. ing. kem. Odgovorni urednik: Oton Polič Uredništvo in uprava: Ptuj, Muzejski trg 2. List izhaja mesečno. Rokopisov ne vračamo, lisk: Ptujska tiskarna, Ptuj Delavski svet je sprejel zaključni račun za leto 1964 Ali je potreben Močno znižana izguba kmetijstva Dne 3. III. 1965 je zasedal v dvorani občinske skupščine v Ptuju delavski svet kombinata ter je obravnaval zaključni račun za leto 1964. Že pred to sejo so obravnavali zaključni račun, posebno del, ki se je nanašal na delovno enoto, tudi sveti delovnih enot. Razen tega so razpravljali tudi občni zbori sindikalnih podružnic o doseženih rezultatih preteklega leta. Večkrat slišimo, da vsi ne vedo za te rezultate, zato bomo objavili v našem časopisu bistvene sestavke iz finančnega in poslovnega poročila k zaključnemu računu. Uvodoma je naveden v poročilu obseg in vrste poslovanja. Registrirani smo za kmetijsko dejavnost, gozdarstvo, predelavo lesa, predelavo mleka, obrtno in uslužnostno dejavnost, predelavo mesa in za zunanje trgovinske posle. Organizacijskih sprememb v letu 1964 ni bilo. Imeli smo dva-najst kmetijskih ter osem delovnih enot ostalih dejavnosti. VSAK 5. ČLAN KOLEKTIVA V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA V preteklem letu smo sprejeli statut podjetja ter volili po njegovih določilih organe upravljanja. Delavski svet šteje 32 članov, upravni odbor 11, sveti delovnih enot 140 ter razni odbori in komisije v podjetju in v delovnih enotah okrog 100 članov, skupno torej 283 članov. To pomeni, da je vsak 5. zaposleni aktivno sodeloval pri samoupravljanju. VELIKO GIBANJE DELOVNE SILE V letu 1964 smo imeli povprečno 1497 zaposlenih. Med letom je odšlo 448 delavcev (všteti so tudi sezonci), na novo pa jih je prišlo 363. Po sporazumu je odšlo 61, po odpovedi delavca 32, po odpovedi podjetja 6, prenehanje delovnega razmerja, sklenjeno za določen čas 127, po samem zakonu 93, samovoljna zapustitev dela 52 in zaradi odcepitve delovne enote 77 zaposlenih. Gibanje delovne sile je zelo veliko, saj je odšel povprečno vsak 3. do 4. delavec, na novo pa je prišel tudi vsak četrti. Tudi to je eden izmed vzrokov, da naša storilnost ni višja. Vzroki odhoda so različni, predvsem pa ta, da so pri drugih podjetjih' boljši delovni pogoji (8 urni ali celo 7 urni delovni čas), ter večji osebni dohodki. Konec leta 1964 je bilo 1445 zaposlenih, od tega 469 žensk in 997 moških. ZNATNO ZVIŠANJE OSEBNIH DOHODKOV V preteklem letu je bilo izplačanih 628 miljonov din, v letu 1963 pa 452 milijonov din neto osebnih dohodkov. Navajamo povprečne mesečne osebne dohodke po kva-lilikacijah: ti so bili pri delavcih večji za 43 %, pri uslužbencih za 16%, v kombinatu pri celoti pa za 37 % večji kot v letu 1963. Kvalifikacija ' napram 1. mes. uu i qk' ,, o* Povečanje 1963 v % I. Delavci: Visoko kvalif. Kvalificirani Polkvalificirani Nekvalificirani Skupno povpr. 32.190 44.780 32.295 26.540 33.220 17% 30% 53% 34_% 43 % II. Uslužbenci: Z visoko strok, izobr. 57.030 10% S srednjo strok, izobr. 47.274 9% Z nižjo strok, izobr. 35.460 17 % Skupno povpr. 43.415 16 % Povprečje kombinata 34.980 37 % 7,287.000.-- DIN ZA VZGOJO KADROV V podjetju smo imeli lani 24 tečajev z 877 udeleženci. Izven podjetja je bilo na strokovnem izpopolnjevanju 43 zaposlenih, izredno je študira- lo 36 delavcev, od tega jih je 7 končalo višjo agronomsko in 6 srednjo ekonomsko šolo. V rednem šolanju smo štipendirali 44 dijakov in študentov. Skupni stroški izobraževanja in štipendij so bili 7,287.000.— din, 4,884.000.— din pa smo prispevali v sklad za šolstvo občinske skupščine Ptuj. KMETIJSTVO — NAJMOČNEJŠA PANOGA Na površini 4.790 ha, ki se razprostira od hrvaške meje do Slovenske Bistrice, je u-stvarilo kmetijstvo 75 % celotnega dohodka kombinata. Tudi napram letu 1963 je rezultat kmetijstva zelo ugoden, saj je bila izguba v letu 1963 117 milijonov din, v letu 1964 pa samo še 17 miljonov din. Če upoštevamo, da je v teh 17 milijonih 6,8 milijonov din izgube kobilarne v Turnišču in 6 miljonov din izgube delovne enote za krčenje gozdov in melioracije, vidimo, da nam je uspelo v kmetijski panogi (v to uvrščamo tudi enoto »Slovenske gorice« in mehanično delavnico »Tehnoser-vis«), zmanjšati izgubo na najnižjo možno mero. Od panog je bilo poljedelstvo visoko aktivno. V vinogradništvu je bil (110 vagonov mošta) rekorden pridelek, žal pa je ob trgatvi deževje občutno zmanjšalo kva-Nadaljevanje na 2. strani Volili smo 15. maja 1965 smo že drugič volili svoje predstavnike v svete delovnih enot in v delavski svet podjetja. V delavski svet smo izvolili 15 članov za 2 leti in 2 člana za 1 leto, v svete delovnih enot pa 71 članov za 2 leti in 5 članov za 1 leto. Tako tudi določa naš statut. 8 ovih polovico članov cd = 5 og o § •S-g «) > že v Zgodnjih jutranjih urah je bilo živahno na vseh voliščih. Tudi v Turnišču so pohiteli z volitvami. Posnetek: O. Polič Volitve so začele na nekaterih voliščih že ob 5. uri zjutraj. Vse delovne enote so končale volitve že dopoldne, razen enot, ki delajo v izmenah. Delovna enota »Slovenske gorice« je končala z volitvami že ob 8. uri; sledile so ji enote mizarstvo, »Tehnoser-vis«, uprava in druge. I I! > 61) O "3 O Volivcev je bilo 1564 (lani 1524); volilo jih je 1497 ali 95,7 %. Lani jih je volilo 1479 ah 97,1 %. Udeležba po delovnih enotah je bila sledeča: I. Kmetijska dejavnost Starše 86 86 Pragersko 54 54 Kidričevo 151 .141 Turnišče 59 52 Farma bek. 49 46 Podlehnik 191 180 Zavrč 182 180 Dornava 78 78 Sobetinci 51 51 »Osojnik« 139 125 100,0 100,0 93,4 88,1 93.9 94,3 98.9 100,0 100,0 89.9 Skupaj 1040 998 95,5 Mlekarna 78’ 75 96,2 Mizarstvo 37 32 86,5 Skupaj 115 107 93,0 UL Ostale dejavnosti »Tehnoservis« 52 52 100,0 »Slovenske gorice« 98 97 99,0 Gozdarstvo Obnova in 131 126 96,2 melioracije Klavnica 21 21 100,0 z mesnicami 16 15 93,8 Uprava 91 86 94,5 Skupaj 409 397 97,1 Skupaj kombinat 1564 1497 95,7 Nadaljevanje na 2 strani delavcu topel obrok? Ne želja, temveč potreba po družbeni prehrani na našerp obratu nas je prisilila, da smo o tem problemu začeli resno misliti oziroma razpravljati že v lanskem letu. Od takrat pa do danes smo obravnavali to vprašanje na vsaki seji sveta delovne enote, na vsaki seji izvršnega odbora sindikalne podružnice ter na vseh sestankih kolektiva. Na vprašanje članov kolektiva pa res ne moremo dati pozitivnega odgovora, ker »obljuba dela dolg«. Do danes smo vse to pisali na zapisnike ler s tem seznanili vodeče osebnosti kombinata, žal pa tudi s tem nismo mnogo dosegli. Odgovor uprave se glasi »ni sredstev«. Smatram, da bi se ta odgovor lahko drugače glasil. Vprašamo se, od kod so se jemala sredstva za druge obrate? Tam, kjer že menza obstoja, ni več zainteresiranosti za druge prizadete obrate. Naš obrat je edini v kombinatu, ki še nima menze. DELAVCI PRIHAJAJO OD DALEČ NA DELO V seznamu delavcev vidimo, da je večina iz daljnje okolice, n. pr. juršinski delavci, ki imajo do delovnega mesta 12 km, delavci iz Podgorc (ko nimajo dela v vinogradih) 10 km ter vsi ostali 5 — 8 km. Večina teh delavcev mora poleg koles še pešačiti čez hribe. Na delovno mesto pridejo že utrujeni s skromno malico v aktovki. Vprašanje je, ali je sploh imel zajtrk. Ali je delavec potem sposoben opravljati težaška dela? To so problemi, ki se z njimi vsak dan borimo, kar se izraža tudi v proizvodnji. Kako naj doseže tak delavec zaželjeni efekt pri delu? Kako naj dela 10 ali celo (v sezoni) 12 ur? Odločili smo se, da bi preuredili dosedanje skladišče na vrtu v kuhinjo, dvorano ter sobe za sezonce. Ko smo izdelali predračun stroškov, so ti znašali 9,700.000.—. Razume se, to je nemogoče! Nadalj-e je uprava predlagala, da bi kupili novo barako za ceno 3,200.000.— din brez montaže. Tu se je po tem vse ustavilo. Bc ali ne bo? S I. in z II. predlogom ni bilo nič, zato smo poiskali prostor, ki bi bil še najcenejši; po najkrajši poti bi le prišli do prepotrebnih prostorov in menze. Rešili bi vse probleme in težave ter u-stvarili vsestransko zadovoljstvo. Izboljšali bi se odnosi med ljudmi, kar je najvažnejše tudi v prizvodnji. O zdravstvu sploh ne govorimo. Spomnimo se samo na zgubljene ure in na bolniške izostanke, ki jih je največkrat kriva neredna prehrana. Omenil sem, da je to problem celotnega kombinata, u-prave in obratov. Skrajni čas je že za odpravo teh problemov. To bi naj bil naš skupni interes, da se res poiščejo sredstva ter da se ustreže po trebi in želji našega delovnega človeka. Anton Jurič Močno znižana izguba kmetijstva Nadaljevanje s 1 strani liteto mošta. Sam mošt izkazuje izgubo, v kompenzaciji s kletjo »Slovenske gorice« pa je rezultat pozitiven. Govedoreja tudi v letu 1964 ni bila brez izgube. Kljub temu, da je bila proizvodnja na enoto v vseh kategorijah večja, so povečane cene krme, povišanje osebnih dohodkov in povečane cene storitvam, povzročile slab finančni rezultat. Tudi sadjarstvo ima izgubo. Sodobno, plantažno sadjarstvo na »Osojniku« je sicer doseglo dobiček, zaradi izmenične rodnosti pa je extenziv-no sadjarstvo v Halozah imelo okrog 5 milijonov din izgube. Haloško sadjarstvo nam povzroča vedno več težav, žal pa še v doglednem času ne bomo sposobni v Halozah pripraviti z lastnimi sredstvi sodobnih sadovnjakov, kreditov pa tudi ne dobimo. NAKUP ZEMLJIŠČ ZAOSTAJA ZA PLANOM Po 7-letnem planu bi naj odkupili 1.1964 1000 ha zemlje, dejansko pa nam je uspelo odkupiti 368 ha njiv, 272 ha travnikov, 41 ha pašnikov, 21 ha vinogradov, 17 ha sadovnjakov in 67 ha ostalih površin, skupaj torej 786 ha. Od tega smo oddali KZ »Haloze«, GG Maribor in Agrokombinatu Maribor 126 ha tako, da znaša dejansko povečanje za 660 ha zemljišč. Regulacija Pesnice nam narekuje pospešeni odkup zemlje, omejena sredstva pa nam to onemogočajo. Še slabše je za leto 1965. Premalo je namreč, če dobimo samo sredstva za odkup zemlje. Veliki stroški šele nastanejo z urejanjem in arondiranjem teh zemljišč. Nepravilno je tudi zahtevati, naj vrne kolektiv kredite za zemljo v 30 letih. Podružblja-nje zemljišč je dolžnost celotne družbe, ne pa samo kolektiva, ki že itak ne more doseči dovolj sredstev niti za enostavno reprodukcijo. Tega ni sam kriv. UGODNI REZULTATI OSTALIH DEJAVNOSTI Zaključni račun vsebuje razen kmetijske bilance tudi bilance delovnih enot ostalih dejavnosti. Posebni obračuni so bili napravljeni za mlekarno z dvema dejavnostima — za mlečno in kemično, za gradbeno ekipo, za klavnico z mesnicami, za gozdarstvo, za mizarstvo ter za lesno predelavo. Uredba o zaključnem računu zahteva od sestavljalcev bilanc mnogo kompliciranega Obrat Kmetijstvo Mlekarna Klavnica Gozdarstvo Lesna predelava Mizarstvo Gradbena ekipa Skupaj kombinat Po solidarnem pokrivanju 17 milijonov izgube kmetijske dejavnosti so dosegli obrati naslednje ostanke čistega dohodka (v 000 din). Mlekarna 69.531 Klavnica 5.062 Gozdarstvo 32.642 Lesna predelava 10.552 Mizarstvo 5.29a Zidarji 262 Skupno 123.344 in nepotrebnega dela. V realizacijo ni priznana realizacija med obrati (interna realizacija), a dohodek se formira iz zunanje realizacije, pa še to samo iz plačane. Zato je bilo tukaj mnogo računanja, seštevanja in odštevanja, da so dobili razne količnike (teh je menda kar pet). S temi so potem izračunani deleži v plačani realizaciji in tudi dohodki posameznih obratov. Ker je znan ta izračun več ali manj samo tistim, ki so ga delali, bi bilo brez pomena o njem pisati. Ugotovili so, da je bilo medobratnega prometa 406 milijonov din ter da je oddalo največ kmetijstvo (308 milijonov), največ pa je prejela te medobratne realizacije mlekarna (170 milijonov). Ravno tako je ugotovljena in dosežena naslednja realizacija (v 000 din): Fakturirana realizacija Plačana realizacija Struktura v % 2,926.962 2,705.234 75,2 475.285 441.455 12,3 88.852 86.550 2,4 237.034 224.041 6,2 61.781 57.645 1,6 66.267 58.349 1,6 25.686 24.685 0,7 3.881.868 3,597.959 100.0 Od tega smo morali dati v obvezni rezervni sklad podjetja 50%, to je 61,672.000.— din, za prispevek v obvezne rezerve 3,084.000.— din, z ostankom pa smo pokrili obveznosti iz izplačanih osebnih dohodkov nad pravilnikom v letu 1963 ter za kritje neindividualizira-nih osebnih dohodkov 58 milijonov 588 tisoč din, kar znese skupaj 123,344.000.— din. — op — Volili smo polovico novih članov Nadaljevanje s 1 strani V delavski svet so bili izvoljeni za naslednji 2 leti sledeči kandidati. V oklepaju je število dobljenih glasov. Putora Tomaž, Zavrč (92); Janko Kodrič, Kidričevo (90); Helena Goričan, uprava (58); Cvetko Doplihar, farma beko-nov (46); Jože Križančič, Podlehnik (162); Ivan Trafela, Podlehnik (157); Stanko Žun-kovič, Starše (49); Franc Medved, »Slovenske gorice« (86); Ignac Kranjc, Mizarstvo (28); Avgust Ivanuša, Sobetinci (47); Marko Štrafela, Obnova in melioracije (21); Janez Šeruga, »Osojnik« (116); Ivan Planinšek, Klavnica z mesnicami (15); Ivan Lah, Mlekarna (69) in Ivan Kolar, Gozdarstvo (93), Za dobo enega leta sta bila izvoljena Matko Zemljič, u-prava (33) in Maks Vaupotič, Turnišče (49). V svete delovnih enot pa so bili izvoljeni naslednji kandidati: DE Starše za 2 leti: Martin Pernek (71); Ivan Tivadar (68); Berta Šlamberger (61) in Anica Avguštin (59). DE Pragersko za 2 leti: Simon Falež (52), Jože Frangež (52), Barbara Sire (52) in Rudolf Srež (54). DE Farma bekonov za 2 leti: Elizabeta Murko (44), Ivan Ropič (46) in Danica Vukovič (45). Za 1 leto: Stanko Gajšt (45), Marija Nahberger (44) in Franc Viher (45). DE Kidričevo za 2 leti: Stanko Dobnik (127), Martin Lozinšek (118), Jože Einfalt (113), Anton Jurič (102) in Franc Rihtarič (72). DE Turnišče za 2 leti: Mihael Pajnkiher (44), Anica Šeruga (44) in Ivan Vidovič (38). DE Podlehnik za 2 leti: Ana Cafuta (167), Ivan Fajferič (166), Lizika Herga (168), Julijana Horvat (162), Leopold Rodošek (165), Janez Šeruga (166) in Maks Kranjc (166); za 1 leto: Ivan Cafuta ml. (156). DE Zavrč za 2 leti: Anton Furjan (124), Stanko Jaušovec (163), Jožef Kelc (116), Anton Kokot II (112), Tomaž Putara (114) in Anton Vesenjak (114). DE Dornava za 2 leti: Franc Vršič (67), Mirko Rep (65), Franc Lajh (59) in Štefan Zver (46). DE Sobetinci za 2 leti: Anton Fijačko (46), Janez Muršič (25) in Anka Muršič (24). DE Osojnik za 2 leti: Franc Veršič (109), Avgust Sakelšek (99), Anton flec (85), Franc Žitnik (66) in Marija Jakulič (68). DE »Slovenske gorice« za 2 leti: Lovrenc Kostanjevec (81), Aleksander Cipot (80), Ivan Zavec (72), Franc Mlakar (69) in Dragica Tasovec (69). DE Mizarstvo za 2 leti: Janez Čeh (31), Slavko Dindič (31) in Stanko Vidovič (27). DE Tehnoservis za 2 leti: Stanko Petek (33), Franc Čuš (29) in Ivan Lah (29); za 1 leto: Franc Štrucl (30). DE Obnova in melioracije za 2 leti: Franc Lendero (21), Stanko Pintarič (20) in Matevž Murko (11). DE Mlekarna za 2 leti: Jožica Gobec (45), Ivan Gojkošek (61), Franc Lah (59) in Alojz Murko (52). DE Gozdarstvo za 2 leti: Ivan Kolar (111), Jožef Kos (98), Vlado Kavčič (83), Fanika Rajh (90) in Stanko Topolovec (71). DE Uprava za 2 leti: Matko Zemljič (67), Marija Magdalene (61), Franc Majcen (60) in Marija Bačani (47). Prepričani smo, da bodo do- sedanje izkušnje pomagale novim članom samoupravnih organov pri njihovem odgovornem delu. Pričakujemo in želimo jim mnogo uspehov. — op — Prodaja lemenske živine V letu 1961 smo uvozili iz Zahodne Nemčije 140 simentalskih plemenskih telic. Nekaj teh je že kmalu po prispetju moralo v prisilni zakol, največ zaradi težkih porodov ter drugih nesreč. Po dokončani selekciji je ostalo od teh uvoženih živali le 60%. Že v letu 1.962 smo prodali 30 plemenskih bikcev, potomcev teh uvoženih živali, za potrebe živinorejskih zavodov in prirodnega pripusta. V letih 1963 in 1964 ni bilo prodaje. Letos pa smo spet prodali na območje bivšega okraja Celje 9 plemenskih bikov. S tem smo ustvarili 630.000.— din pozitivne razlike v korist podjetja. Cena za plemensko živino je bila mnogo višja od cene zaklane živine. Istočasno kot mi, je uvozilo plemenske telice iz Zahodne Nemčije tudi Kmetijsko posestvo Rakičan. Trenutno smo edini od vseh posestev, ki redijo svetlo lisasto pasmo in ki imajo za prodajo plemenske biKe. Zdaj imamo nekaj krav, katerih telice bi lahko prodali za pleme, breje ali mlajše; o tem bi morali obvestiti širšo javnost. S tem poslom bi se morala pomuditi komerciala, saj bi lahko s to prodajo dosegli u-goden finančni rezultat v živinoreji. Ing. Blagoje Vukovič Preizkušnja škropilnice na terasali. Posnetek: I. Skočir Pridelek odvisen od pravilne zaščite^ Današnja vinska trgovina zahteva kvalitetno vino s primernim odstotkom alkohola in kisline ter po nizki ceni. Vse te pogoje bo mogoče izpolniti poleg agrotehnike z dobro zaščito vinske trte proti bolezni in škdljivcem. Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da nam je v prejšnjih letih zaradi nepravilne zaščite vsako leto propadlo povprečno 30 % pridelka. Če to izrazimo v številkah, vidimo, da propade na 1 ha s pridelkom 60 hi vina 30 %, to je 18 hi po din 200.—, kar znese 360.000,-din. Konkretno znese v našem primeru pri 100 vagonih pridelka 30 vagonov po 200.— din, kar znaša 60,000.000.— din. Enkratno škropljenje na območju našega kombinata stane cca 6,000.000.— din ali 25.000.— din po ha. Zgornje številke prepričljivo dokazujejo, kako važna je pravilna zaščita vinogradov in da je eden izmed glavnih faktorjev za pocenitev pridelka in povečanje sladkorne stopnje. Pri intenzivnem vinogradništvu, kjer želimo, da bi bila trta zelo bujna in da bi dala 5 — 6 kg grozdja, je jasno, da je zaradi intenzivne rasti zelo nežna in mnogo bolj občutljiva proti boleznim, kot druga. Taka .zahteva intenzivnejšo zaščito. Še pred štirimi leti smo povprečno le 3 krat škropili, danes pa že kar sedem krat in je verjetno, da bomo morali v doglednem času vključiti še eno. Koliko škropljenj bo, je močno odvisno tudi od vremenskih pogojev in od intenzivnosti bolezni in škodljivcev. Vsekakor pa manj kot 6 škropljenj. v nobenem primeru ne bi smelo biti. LE PRAVOČASNO ŠKROPLJENJE USPEŠNO Pri _ zatiranju bolezni in škodljivcev je zelo važen čas in pa kvaliteta škropljenja. Če ne upoštevamo obeh faktorjev, se nam zgodi, da ostanemo brez pridelka. Posebno važen je čas škropljenja proti peronospori. Če tega zamudimo le nekaj ur, se kaj rado zgodi, da nam bolezen uniči ves pridelek. Peronosporo lahko preprečimo le med njeno inkubacijsko dobo, to je od okužbe do izbruha. Ko se je peronospora že pojavila, je vsako zatiranje zaman. To se pravi, bolezen lahko preprečimo, ne moremo pa je zdraviti. Nič manj važna ni kvaliteta škropljenja, to je, da škropimo od spodaj navzgor tako, da je poškropljena spodnja stran lista. Listne reže, skozi katere prodirajo trosi v list, so le na spodnji strani lista. Škropljenje po zgornji strani listja nima skoraj nobenega učinka. Zaradi neznanja, kako se razvija peronospora, nekateri škropijo kar po vrhu in še tako, da škropivo teče kar po trsju. Tak način škropljenja je samo razmetavanje škropiva brez potrebe. Dovolj je, da je škropivo dobro razporejeno na spodnji strani lista ter po kabernkih in mla- dih poganjkih. Vse to pa dosežemo, če imamo dobre razpr-šilne kapice, ki napravijo nekako meglo okoli listja. Raz-pršilne kapice, ki imajo že preveliko odprtino, dajo prevelike kapljice, ki pa se ne razporedijo enakomerno po listju, pa tudi poraba materiala je več kot enkrat večja. ODLOČILNA JE KONCENTRACIJA ŠKROPIVA Za preprečitev bolezni je koncentracija škropiva pri večini škropilnic enaka, le pri raznih molekulatorjih se koncentracija škropiva poveča. Pri škropljenju je načelo, da mora pasti na primer na ha določena količina aktivne snovi, ne pa količina vode. Pri koncentraciji škropiva se moramo držati navodila, ki je natisnjeno za vsako škropivo. N. pr., če škropimo z modro galico, je dovolj 1 — 1,20 % ali z dihtanom z 0,24 — 0,30 % koncentracijo. 1 % modre galice ima ravno tak učinek, kot pa če bi je dali 1,5 %; poleg tega ožge tako močna koncentracija navadno mlade liste in vršičke, kar ima zä posledico, da zaostane trta ravno takrat, ko bi morala najbujnejše rasti. Zaradi boljšega razumevanja, zakaj in kdaj škropimo, bomo navedli koledar škropljenja za leto 1965. Prvo ali zimsko škropljenje je proti akarinozi in trtni pršici; škropimo z žveplenimi pripravki; v našem primeru z O, 75 % cosanom. Drago škropljenje je sredi maja, ko so poganjki dolgi 10 — 15 cm, proti oidiju, rdečemu listnemu užigu, sušici kabernikov in rdečemu pajku, z 0,30 % dihtanom z dodatkom 0,30 % cosana in 0,20 % phenkamptona. Tretje škropljenje pred cvetenjem koncem maja ali v začetku junija proti peronospp-ri, sušici kabernikov, oidiju in grozdnemu sukaču z 0,30 % dihtanom, 0,30 % cosanom, 0,15% sevin 50 ali z 0,40% svinčenim arzenalom. V kolikor se bo pojavil še rdeči pajek, dodamo 0,20 % phemkap-tona ali 0,1 % metasystoka. Četrto škropljenje po cvetenju v juniju, proti peronospori in oidiju z 0,30 % dihtanom in z 0,30 % cosanom. Peto škropljenje koncem junija ali v začetku julija proti peronospori in oidiju z 1 % modro galico in 0,30 % cosanom. Naslednji dve škropljenji proti peronospori in oidiju si sledita sredi julija in zadnje koncem julija ali v začetku avgusta z istimi škropivi in koncentracijami kot pri petem škropljenju. Ivan Skočir Mnogostranska pomembost gozda v narodnem gospodarstvu Rezultati gospodarjenja gozdarskega obrata v letu 1964 pokažejo na določen napredek v primerjavi z letom 1963 glede na ko je ostala fizična realizacija finančno realizacijo, med tem na isti višini. Fizična realizacija v letu 1964 je za 9 % višja, finančna pa za 43 % višja od planirane. Ob primerjavi planirane in dosežene prodajne cene za en m’ lesnih sortimentov vidimo, da smo en m3 prodali za 32% dražje kot je bilo planirano. Vzroki za višjo doseženo ceno za en m3 lesa ne ležijo morda v zvišanju cen za posamezne Sortimente, saj so cene lesa določene v zveznem merilu in se že več let nazaj niso skoraj nič spremenile. Višjo prodajno ceno smo dosegli zaradi izboljšane sorti-mentacije in s tem višjega o-vrednotenja lesnih sortimentov, vsled strokovnejšega krojenja posekanega drevja, k čemer so pripomogli strokovni tečaji za gozdne delovodje in delavce, ki jih je med letom prirejalo strokovno osebje obrata v okviru IC. KAMIONSKE CESTE ZNIŽUJEJO STROSKE Na znižanje polne lastne ce-nc za en m3 lesnih Sortimenten je vplivalo znižanje prevoznih uslug z vprežno živino vsled podaljšanja kamionske ceste v Tisovcu za 1 km. Dolžina te je sedaj cca 7 km, vsled dograditve kamionskih cest v Doleni in Bolečki vasi, v skupni dolžini 1,3 km ter vsled izkopa več km gozdnih poti in izvlak. V letošnjem letu nameravamo podaljšati cesto v Tisovcu še za en km in deloma rekonstruirati, deloma pa na novo zgraditi cesto v revirju Vur-berg, kar že izvajamo. S tem bomo omogočili dostop k velikim površinam gozdov, zrelih za posek. V lanskem letu smo obnovili s sadikami 19,75 ha gozdov, s semenom.Pit 12 ha, med-•tem ko je bilo nege deležno 392 ha gozdov. Za to smo porabili skupno 21,306.011.— din. Krili smo jih iz sredstev biološke amortizacije. Letošnjo pomlad smo obnovili s sadikami 27 ha gozdnih površin. Naš obrat teži k čim več ji mehanizaciji poseka in transporta lesa. Tako bomo lahko zvišali fizični in finančni obseg proizvodnje, ne da bi obenem zvišali število zaposlenega o-sebja in polno lastno ceno. Izpopolnjevanje mehanizacije poteka postopoma. Vse več je motornih žag na sečiščih. Stremimo za tem, da bomo ves posek lesa opravili z motornimi žagami. Čeprav se zavedamo, da vprežnega prevoza in izvlake lesa iz gozda do kamionske ceste po neugodnih terenih, posebno v Halozah, ne bo mogoče popolnoma nadomestiti z mehaniziranim transportom lesa, smo po sklepu DS podjetja nabavili traktor Ferguson 35 z vitlom in vlačilnim jarmom. Ta nam omogoča izvlako lesa iz do sedaj nedostopnih jarkov in globeli s pomočjo vitla, nakar iz-viači traktor les, pritrjen na jarem, po traktorski vlaki do kamionske ceste. Uporaba traktorja nam je omogočila posek lesa v gozdnih sestojih, kjer je bilo spravilo lesa zaradi težavnega terena z živino nemogoče in je drevje zaradi starosti že propadalo. Mehanizacijo obrata je o-krepil nadalje anglodozer TG-50, ki nam ga je odstopil o-brat melioracije in ga uporabljamo za izkop trase pri gradnji gozdnih cest, za izvlako zelo debele hlodovine do kamionske ceste in za oranje snega na naših gozdnih cestah. Nadaljni cilj obrata je čim kakovostnejša proizvodnja gozdnih sortimentov. Ta se pripenja že pri čiščenju kultur in poznejših redčenjih sestojev, konča pa s posekom, krojenjem in spravilom lesa. Vsa ta dela morajo biti strokovno opravljena in s čutom odgovornosti. V nasprotnem primeru bi nastala nepopravljiva škoda. Gozd ni enoletna kultura, temveč potrebuje za svojo zrelost 80 do 100 let. Pri proizvodnji gozdnih sortimentov se moramo zavedati, da je za sečnjo določen les le del gozdno-gojitvenih rezultatov in da je drugi večji del, vzgojeni gozd, ki ostane po sečnji na mestu z nalogo, da producira čimveč kakovostnega lesa, ščiti tla pred erozijo, regulira klimo in služi ljudem -i , za rekreacijo v okviru turi-zma, ki postaja vse važnejša veja našega gospodarstva. ir POTE NAŠIH KRAJEV IX GOZDOV Naša dežela se hitro industrializira. Hrup, odpadni plin, dim, prah in zožitev celotnega prostora, kjer se giblje človek, ustvarjajo v vse večjem obsegu nezdrave življenske razmere. Naglica in razburjanje obdajata človeka od jutra do večera. Delo postaja vse bolj enostransko, bolj naporno in vse bolj utrujajoče kljub tehničnemu napredku, kljub uporabi strojev in kljub skrajšanemu delovnemu času. Čim bolj izgublja neka kulturna pokrajina svojo prirodnost in čim bolj se ljudje oddaljujejo ort narave in od prvotne proizvodnje, to je od kmetijstva in gozdarstvi, tem bolj pridobivajo gozdovi kot najbližji prostor za počitek na svojem pomenu in dajejo pokrajini .'izrazito obeležje, pestrost in lepoto, kar je predpogoj za turizem. • V zvezi s tem naj omenim, da se odlikuje bližnja in dal-nja okolica Ptuja z mnogimi kraji, privlačnimi za turista. Čisto planinski značaj ima pogorje Plešivec, kamor prispe turist iz Makol po lepi gozdni cesti, last KK Ptuj, na vrh 900 m visokega gorskega hrbta, obraščenega z bukovimi in jelovimi gozdovi, od koder je lep razgled na Poso-telje. Edinstven razgled se nudi turistu z vrha Donačke gore (883 m), ki je na severu ob-raščena s 300 let starim bukovim gozdom. Tu je edini o-hranjeni pragozd v Panonskem območju, zaščiten in proglašen za naravno znamenitost. Vzpon na vrh Donačke gore iz Čermožiš pri Stopercah, po prijetnem gozdnem hladu, traja VA ure. Turist, ki se zanima za rastlinstvo in živalstvo, bo lahko na pobočjih blizu vrha in na prepadnih stenah občudoval zelo redke, rastline in če bo imel srečo, se bo srečal tudi z divjimi kozami, ki se tod stalno zadržujejo. ^ _ K razgledni stolp vrh Grmade (404 m), od koder je krasen razgled na celotno Dravsko-plujsko polje, na Haloze, Pohorje in Kozjak na jugu in zahodu, na Slovenske gorice ter na avstrijske planine na severu. Če upoštevamo vse naštete koristi, ki jih daje gozd, se moramo zavedati, da je naša naloga ohraniti svojo pokrajino tudi v bodoče in preprečiti uničenje skladnosti gora in gozdov. Čeprav si moramo vsestransko prizadevati, da bomo pocenili proizvodnjo, tega ne smemo storiti na račun pretiranega povečanja sečenj in skrajšanja obhodnje ter veliko-površinskega gospodarjenja z gozdom. S tem bi zmanjševali delež debelejšega lesa, katerega proizvodnja je cenejša od proizvodnje drobnejšega lesa, mimo tega pa s skrajšano obhodnjo pridelamo precej manj lesa, kot z normalno obhodnjo 80 do 100 let. Delež skorje in količinska izguba pri drobnem lesu t. j. pri kratki obhodnji je veliko večji kot pri debelejšem lesu. Vidimo torej, da upada izkoristek lesa s skrajšano obhodnjo. Iz vsega navedenega sklepamo, da moramo storiti vse tam, kjer pravi, klasični gozd še raste in so zanj dani tudi vsi pogoji, da takšen gozd o-hranimo in še izboljšamo. Na Kdor si zaželi tišine in miru velikih gozdov, se bo odpravil na pogorje Macelj v gozdni revir Tisovec - Log, kamor vodi iz Stanošine gozdna kamionska cesta, last KK Ptuj. ZA IZLETNIKE IN TURISTE Turist, ki si želi krajših in manj napornih izletov, se bo odpravil v prijazen svet položnih Slovenskih goric, na primer v Vurberg, kjer mu omogoča gosto omrežje gozdnih cest in poti sprehode po senčnih bukovih in smrekovih goz- tu/lf dovih, ali pa se potrudi na / Posnetek: A. Kropej področjih, kjer ne obstajajo ekonomski pogoji za klasičen gozd, bflnrap lahko osnovali lesne nasade» s kratko obhodnjo, ki bojtiw služili samo komercialni fosili proizvodnji po načelih poljedelstva za potrebe kemične vndustrije. Pred namr^Ktorej precejšnje nalogCfiläde na vsestransko važnasbjTbzda in njegovo pomembno mešlo v našem go-spodarsty^r AL Ing. Albert Kropej V sindikalne podružnice več aktivnosti tz V našem listu smo zelo malo pisali o delu sindikalnih po--družnic. To ni samo posledica redkih sestankov, temveč tudi mnenja, da nimajo ob neposrednem upravljanju sindikati več tako odgovornih nalog, kot so jih imeli. Da temu ni tako, vidimo iz poročil na občnih zborih podružnic. Tudi v Dornavi so o nalogah na čistem, saj je dalo poročilo občnemu zboru obilo gradiva za razpravo. Buldožer pri gradnji gozdne ceste v Tisovcu. Posnetek: A. Kropej Predsednik Šafranko je ugotovil v referatu, da so pokazali večletni rezultati vedno večjo sposobnost delavcev za neposredno upravljanje. To upravljanje pa ne sme biti samo odločanje, ampak se morajo posledice tega odločanja tudi čutiti. Zato smatra, da ni odigral svet delovne e-note svoje vloge, kot mu je zagotovljena v statutu. Posebno malo je razprav o medsebojnih odnosih zaposlenih, o stanovanjskih vprašanjih ter o delitvi osebnih dohodkov. Ni samo razprava o proizvodnji in sredstvih že samoupravljanje; nujno je razpravljati tudi o proizvajalcih. Tukaj pa se vse premalo čuti vpliv sindi- kalne podružnice. Veliko pa j;e greši, ko še o teh redkih razpravah in sklepih ni obveščen kolektiv. V nagrajevanju je stanje kot je bilo pred leti. Niti sindikat niti svet delovne e-note nista storila nič v tej smeri. Ali je upravičijivo, da ni bil v preteklih dveh letih niti en delavec pohvaljen, še manj pa nagrajen, čeprav so ljudje, ki bi to zaslužili. Samo graje ne bodo odkrivale skritih rezerv, ampak predvsem pravilna delitev osebnih dohodkov po delu. Novi traktor IMT 555 Tovarna motorjev in traktorjev v Beogradu je prenehala izdelovati po licenci Massy FE traktor IMT 551 (MF 65), ki se je pri nas odlično obnesel za oranje in ostala poljedelska dela, pa tudi za prevoze z 1 osnimi prikolicami. V jeseni 1963 je začela tovarna proizvajati novi traktor IMT 555, ki bi naj imel po tehničnih podatkih tovarne prednosti (višji klirens, sprednja prema je cevne konstrukcije, da se širiti in ožiti kolotek, spremenjen krmilni mehanizem, zavore čeljustne). Tehnični podatki: motor: IMT 034 TA moč motorja: 50 KS/2.000 o/minuta, sklopka: 2 stopen-ska, suha za pogon koles in ključne gredi, menjalnik: 6 br-zin naprej, 6 zvratnih, regulator menjalnika: planetni s prenosnim razmerjem 4:1, diferencial: prenosno razmerje 6,166 : 1, reduktor na zadnjih poloseh: prenos razmerje 1,73 : 1, število obratov priključne gredi: 144, 540, 720, število obratov pri motorni gredi: 400 : 1.200 : 2.000, teža traktorja: 1.870 kg, traktor IMT 555 je od I do VI hitrosti hitrejši od MF 65 (v prvi hitrosti 2,4, v šesti hitrosti 26,3 km/ura.) Teoretično so ti podatki o zmogljivosti traktorja boljši od MF 65. V zelo kratkem času pa smo ugotovili, da ima traktor vrsto napak. Motor pri IMT 555 je zelo slabo tesnjen. Že. po nekaj urah dela se pojavijo iste napake tudi na diferencialu in reduktorju na zadnjih poloseh. Vijaki na zadnjih kolesih se lomijo že pri poljskih delih, kjer je zadnji osni pritisk minimalno povečan. Močnega povečanja osnega pritiska, na primer pri prevozih z enoosno prikolico, pa ti traktorji sploh ne vzdržijo. Večina teh novih strojev je že v defektu. Deloma se je mogoče izogniti tem lomom le na ta način, da se uporablja traktor izključno za dela na polju. 7 URNI DELAVNIK IN SPECIALIZACIJA Tudi tako važno vprašanje, kot je 7 urni delavnik, je bilo zapostavljeno. Rešitve tega ne bo ni kdo prinesel na krožniku, ampak jo mora najti vsak obrat sam. Zelo važen pogoj za prehod na 42 urni teden pa je specializacija proizvodnje. O tem je vse premalo predlogov. V referatu so kritično ocenjeni odnosi med delavci. —RrepirL in. obreko.vanja-.-zel©-kvarijo storilnost, zato bo nujno pravočasno urediti odnose. V danem slučaju je treba tudi disciplinsko ostreje ukrepati, vinjenim delavcem pa prepovedati delo. Dornava je eden izmed redkih obratov, ki še nima urejene družbene prehrane. Razprav je bilo mnogo, iskali so razne možnosti, slišali smo obljube delavskega sveta in vodilnih oseb kombinata, vendar menze še danes ni. V razpravi so člani povedali, da je vse premalo zanimanja za navedene pereče probleme. Da je to res, potrjuje komaj 48% udeležba na občnem zboru sindikata. Pomenili so se tudi o letnih dopustih na morju in v Varaždinskih toplicah ter sklenili, da bodo prispevali vsi zaposleni zaslužek 8 ur za ureditev doma na Pohorju. Mnenja so, naj se tudi proizvajalec primerno odpočije, ko je na dopustu. Po V. kongresu Zveze komunistov Slovenije Tov. Tito je v zaključnih besedah na VIII. kongresu ZKJ meseca decembra preteklega leta dejal, da kongres ne postane zgodovinski samo zato, o čem so na njem govorili in kakšne sklepe so sprejeli, marveč po tem, kako se bodo ti sklepi izpolnjevali. »Tako naj postane tudi ta kongres zgodovinski z izpolnjevanjem zastavljenih nalog v naši vsakdanji dejavnosti. To pomeni, da moramo preiti od besed k dejanjem. 20. marca t. 1. pa je končal delo V. kongres ZKS v Ljubljani s še novejšimi, konkretnejšimi nalogami in smernicami za naše nadaljne delo. Komunisti moramo biti tista gibalna sila, ki bo nenehno skrbela za dosledno izvajanje teh nalog v prid vsestranskega gospodarskega in družbenega razvoja. Uresničiti moramo geslo »iz besed na dejanja«. Da bi spoznali najnujnejše s področja idejno-političnega dela med člani Zveze komunistov, je sklenil komite ZKS pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, da bodo sektorske konference osnovnih organizacij ZK na terenu z delegatom V. kongresa, da študijsko predelajo gradivo V. kongresa ZKS in na osnovi tega tudi problematiko v našem podjetju. Imeli smo tri takšne konference in to za osnovne organizacije Dornava in Zavrč v Sobetincih, za OO Kidričevo, Podlehnik in Turnišče v Turnišču, za OO Mlekarna, »Slovenske gorice«, Gozdarstvo, »Osojnik« in uprava pa v Ptuju. Na teh konferencah smo se zedinili za nove naloge in smernice za reševanje naše vsakodnevne problematike. Razprave so se nanašale na dve‘področji in to na: — področje notranjih odnosov in na organiziranost komunistov s konkretnim izvrševanjem nalog in akcij ter — na področje ekonomskih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva s posebnim pov-darkom na kmetijsko proizvodnjo v družbenem sektorju. Če bi hoteli analizirati in pregledati te razprave na konferencah ter sploh razgledanost in sposobnost komunistov za reševanje problemov v današnji situaciji, bi ugotovili naslednje: V naših osnovnih organizacijah ZK skoraj ni komunista, ki ni aktivno spremljal dela "kbTTgfesa, ki mu niso znana stališča, smernice, sklepi in naloge terda~je~Vseui TtSbro znana splošna situacija, v kateri smo danes. Vse bolj odprto, javno ip konstruktivno so začeli razpravljati o neskladnostih, o-pozarjati na nepravilnosti in obsojati samovoljo. Manj je nergaštva, nezadovoljstva in neutemeljene kritike. Namesto tega je zdrava in utemeljena kritika. Na sestankih so ugotovili, da izvajanje nalog ni samo obveznost delavcev, ampak tudi vodilnih organov in to od podjetja pa vse do naj višjih vodilnih organov v oblasti in družbeni skupnosti. Spričo sedanjega gospodarskega stanja se zavedamo, da bi navzven težko vplivali na vsestranske izboljšave, da pa lahko v podjetju marsikaj storimo za skladnejši razvoj in za boljše gospodarjenje in odnose. V kmetijstvu je še mnogo specifične problematike, zato se komunisti zavzemajo za izvedbo nalog, ki so za naše razmere najnujnejše in najpotrebnejše. Komunisti zahtevamo, da pričnejo organi delavskega samoupravljanja misliti in delati v smislu gospodarskega razvoja. Delavski svet in sveti delovnih enot naj ne bodo aktivni samo v razpravah o osebnih dohodkih, temveč naj več skrbi posvečajo materialni bazi za gospodarjenje ter iskanju takih oblik organizacije dela in gospodarjenja, ki bodo omogočile izboljšanje življenskega standarda. Na vseh sestankih mnogo slišimo o odnosih med upravo in delovnimi enotami. Tu še ni sodelovanja in urejenih medsebojnih odnosov. Vprašanje »ali je uprava zaradi obratov ali obrati zaradi uprave« ni vedno umestno, ker mora biti oboje. Odpraviti moramo tista malenkostna nesoglasja, ki še danes ne predstavljajo problema, bi pa lahko jutri ovirala nadaljnji skladni razvoj našega podjetja. Ta stališča in sklepi sektorskih sestankov OO ZK KK Ptuj potrjujejo, da so naše oblike dela enotne in da bo izvajanje le teh uspešno, če bomo združili moči in naloge z vso resnostjo tudi opravljali. Program dela ZK, gospodarska situacija in ukrepi notranje ekonomike nam nalagajo v tem obdobju, da moramo: — najti najboljše metode in oblike za intenzivnejše gospodarjenje; — znižati proizvodne stroške; — kjer so le dani pogoji in potrebe, uvajati poslovno sodelovanje v in izven podjetja; — odločneje opuščati razne oblike drobne in neracionalne proizvodnje in preiti, kjer se to da, na specializirano proizvodnjo; — doseči večjo povezanost z rezultati sodobne tehnologije in praktično uporabljati izsledke raziskovalnega dela; — najti sodobne metode organizacije dela; — utrjevati in širiti materialne pogoje in večati materialne možnosti; — doseči večjo kolektivno odgovornost; — urediti delovno in poslovno disciplino; — od slehernega člana kolektiva doseči vsestransko in strogo VARČEVANJE z repro- dukcijskim materialom, proizvodnimi sredstvi in delovnim časom; — revidirati obstoječe normative ter uvesti merjenje dela tam, kjer se še dela po času, mesečarje pa nujno vezati na storilnost in rezultate dela delovnih enot, katerim pripadajo; — vsako preseganje norm progresivno nagrajevati (postopno rastoče) zaradi večje izpodbude in — kar je najvažnejše, POSVETITI NAJVEČJO POZOR NOST ZMANJŠANJU STROŠKOV. Uresničitev teh nalog ni lahka, je pa v naših pogojih izvedljiva; zahteva velike napore od celotnega kolektiva in od slehernega člana delovnega kolektiva, še posebej pa od članov ZK. Izvrševanje nalog se mora takoj začeti brez o-klevanja, da si bomo čimprej izboljšali stanje in da bomo dosledno izvedli naloge in zaključke VIII. kongresa ZKJ in V. kongresa ZKS. Resolucija V. kongresa ZKS velja tudi za nas. Ta med o-stalim posebno povdarja naslednje: »Ena izmed osnovnih nalog komunistov je, da smo nepre-slano v središču družbenih dogajanj, da pogumno proučujemo prakso in da v njej preverjamo svojo zamisel in načrte. Čeprav smo dosegli v samoupravnem obdobju, v katerem sta se spreminjala tudi vloga in delo komunistov, odločilne uspehe, je še vendarle marsikaj, kar bo š^e treba premagati. Organizacije ZK in vodstva se še vedno preveč ukvarjajo s stvarmi, z ustanovami in organizmi in premalo z razpoloženjem delovnega človeka in z odnosi med delovnimi ljudmi. Kongres zato povdarja, da je prvi pogoj za uspešno delo komunista zavest o doseženih družbenih spremembah in to takih, ki zahtevajo od nas čedalje višjo idejno raven in čedalje večjo samostojnost in ustvarjalnost.« (.K?- Miran Glušič Kako smo gospodarili^ Obrat Dornava ima precej pisano proizvodnjo, od pridelovanja krmskih rastlin za živino do krušnih žit za trg. Površine obrata ležijo v poplavnem območju Pesniške doline: le vinogradi in okrog 20% poljedelskih površin je izven tega območja. Z regulacijo Pesnice bodo izboljšani pogoji za proizvodnjo. Na kratko bi rad opisal uspehe in neuspehe v proizvodnji v 4 obračunskih enotah: poljedelstvo s strojnim parkom, govedoreja, svinj ere j a in vinogradništvo. Povprečna lastna cena efektivne ure traktorjev je znašala 2007 dinarjev ne glede na priključek. Poseben obračun smo imeli le za tarup (na uro 690 dinarjev), in kombajn 780, pri katerem znaša cena efektivne ure 10.037 dinarjev. Vsaki traktor je delal v povprečju 1806 efektivnih ur in sicer posamezni zelo različno, od 1435 do 2126. Te številke povedo, da niso bili posamezni traktorji dovolj zaposleni, kar je vsekakor vplivalo na lastno ceno. Žitni kombajn je delal v letih 1962 in 1963 po 310 efektivnih ur. To je tudi omogočalo nizko ceno, zaradi vremenskih prilik, starosti in okvar pa je dosegel lansko leto le 256 ur. Celotni strojni park z delavnico je bil obračunan v proizvodnji po lastni ceni, zato ne prikazuje rezultata. Poljedelstvo je v končnem rezultatu sicer aktivno, vendar so rezultati posameznih kultur zelo kritični. Najbolj kritični so: oves z visoko lastno ceno po kg, pšenica z LC 75,30 din po kg ter seno z LC 28.— din. Končni rezultat poljedelstva je 1,100.000.— dinarjev dobička brez hmelja, ki je sam imel 1,6 milijona din čistega dohodka. Drugačno sliko pa nam dajo vinogradi; lastna cena mošta je bila 197,86 dinarjev za 1 liter, a prodajna 157 din po litru. Ta obračunska enota prikazuje 1,918.527.— din izgube. Ker nismo veliki proizvajalci, tega ne bom podrobneje obravnaval. Naj slabša na našem obratu je govedoreja z 5,719.000.— dinarjev izgube. Vzroke je mogoče hitro najti, vendar jih je zelo težko odpraviti. Lastna cena 1 litra mleka je 120 Nadaljevanje na 5 strani V Zavrču so lani imeli najnižjo lastno ceno mleka. K temu je tudi pripomogla paša. Posnetek: J. Reisman izguba v govedoreji iz leta v leto manjša x V Že v dosedanjih številkah našega časopisa smo dosti pisali prav o živinoreji, ki nam povzroča že vsa leta doslej kar precejšnje izgube. Zato je prav, da si ogledamo nekatere podatke o gospodarjenju govedoreje v letu 1964. ŠTEVILO ŽIVALI POČASI RASTE Izkušnje in rezultati preteklih let so naučile naše živinorejce, da pomeni vsaka glava živine v hlevu določeno izgubo, ki se z večjim številom glav veča in z zmanjšanjem števila manjša. Zato ugotavljamo od leta 1961 stalen padec staleža živine. Tudi v letu 1964 sprejeti zvezni ukrepi niso ugodno vplivali na živinorejsko proizvodnjo — celo o-bratno. Premija za mleko se je sicer zvišala za 5.— din, med tem ko se je zvišala cena močnih krmil kar za okrog 30 %. To pomeni, da tudi v letu 1964 nismo bili gospodar- sko zainteresirani za povečanje števila goveje živine. Tako smo imeli naslednje letno povprečje glav goveje živine: 1961 1962 1963 1964 vsega glav: 2.621 2.171 1.954 2.103 od tega krav 1.228 1.042 958 901 Naj večje znižanje števila je bilo leta 1963; v letu 1964 se število nekoliko poveča, vendar na račun pitanega goveda in mlade živine. Konec leta 1964 smo imeli najmanj krav od nastanka kombinata naprej. Finančni rezultat govedoreje pa je bil naslednji: (v 000 din) 1962 1963 1964 Kombinat — 50.237 — 57.828 — 34.270 od tega obrati: Starše — 1.956 + 2.767 + 263 Pragersko — 14.705 — 6.289 — 4.092 Kidričevo — 24.107 — 28.977 — 15.013 Turnišče — 2.158 — — 1.133 Podlehnik — 4.269 — 7.384 — 5.156 Zavrč + 5.290 — 5.907 + 2.223 Dornava — 3.383 — 1.334 — 3.613 Sobetinci — 2.734 — 4.480 — 9.628 Osojnik — 2.215 — 6.224 — 1.879 Iz tabele je razvidno, da sta 1963 zmanjšalo izgubo za 14 dosegla obrata Starše in Za- milijonov din. vrč v govedoreji v letu 1964 Ti rezultati so posledica več dobiček, da pa so v Dornavi ali manj smotrne porabe moč- in Sobetincih zelo povečali iz- nih krmil in različne proiz- gubo. Vsi ostali obrati so iz- vodnje. gubo zmanjšali, posebno Ki- dričevo, ki je napram letu Letna molznost na kravo: Obrat L polletje Skup. v 1964 letu 1964 Kombinat • 2.714 2.920 2.778 Starše 2.957 3.285 3.212 Pragersko 2.847 3.358 3.358 Kidričevo 2.811 2.738 2.665 Turnišče — 3.833 3.723 Podlehnik 2.811 2.701 2.482 Zavrč 3.285 3.431 3.278 Dornava 2.336 2.227 1.861 Sobetinci 2.227 2.555 2.300 Osojnik 2.409 3.139 3.030 Polletni rezultati so vzbujali 53 organizacij, za katere ve- upanje, da bomo v letu 1964 mo za lastno ceno, na 33. do le dosegli v povprečju 3.000.1 38. mestu. Tako ima 32 po- mleka na kravo, . žal je proiz- -sestev nižjo lastno ceno in to: vodni a v zadnjih mesecih 13 posestev do 80- - dm za 1; padla ter smo končno letno 5 od 81,— do 90,— din in 14 povprečje povečali od leta od 91.— da 100.— din. Višjo 1963 le za 64 1. ceno ima 15 posestev, katerih Naša lastna cena za 1 1 mle- lastna cena se giblje od 105.— ka je bila v tem letu 101,4.— :do 161.— din za 1 1 mleka. V din (najnižja 83,6.— din v Za- letu 1965 se bomo morali po- vrču, naivišja 128,5.— v Sobe- truditi, da bomo prišli v zgor- tincih). Ako se i primerjamo z njo polovico posestev. drugimi kmetijskimi organiza- Skupno smo imeli naslednjo cijami, ugotovimo, da smo od proizvodnjo: 1963 1964 Proizvod plan real. plan real. mleko v hi telice, prirast v q teleta 3 — 12 mesecev, prirast v q teleta do 3 mesecev, prirast v q pitanci, prirast v q 22.123 25.865 277 357 348 226 519 557 1.716 1.168 24.576 25.319 4i0 480 452 605 627 537 2.093 1.534 Izguba v govedoreji iz leta v leto manjša y Nadaljevanje s 4. strani Napram letu 1963 postopno raste skupna proizvodnja, kar je delno posledica večjega števila živali in delno povečane proizvodnje na 1 krmni dan. STROŠKI IN PORABA KRME Za govedorejsko proizvodnjo smo imeli 483,868.929.— din stroškov, od tega samo krma 301,117.559,— din (ali 62%) ter direktni osebni dohodki 66,737.573.— din (ali 14%). Kot vidimo, je strošek krme največji, zato mu moramo posvetiti vso skrb. Količinsko pa smo porabili sledečo krmo (količine so izražene v vagonih). Krma Vagonov Vred. v 000 Koncentrati razni 198 114.005 suha krma 308 56.319 sveža krma 1.113 38.408 siiaža 960 56.495 mleko 27 18.803 minerali 1 1.379 stelja 208 15.709 Porabili smo kar lepo število vagonov krme in krmil. Posebno krepko smo trošili koncentrate, in to nekaj manj kot 200 vagonov. Vsak še tako mali prihranek nam bo zmanjšal stroške prehrane za lepe milijone. Zato priporočam živinorejcem, naj skrbno ravnajo s krmo. - ŠE NEKAJ BESED O STORILNOSTI DELA Storilnost ali produktivnost je merilo, ki nam pove, koliko smo imeli proizvodnje na 1 uro direktno vloženega dela. Tako smo na 1 uro dela dosegli: 1963 1964 litrov mleka 13,5 16,6 kg prirasta pitancev 3,4 4,3 Storilnost je torej napram letu 1963 porasla kar za 23 % pri mleku in za 25 % pri reji mesa, kar je vsekakor lep uspeh živinorejcev. Slabša produktivnost je pri mladi plemenski živini, ker so te kategorije živine raztresene po vseh hlevih ter je tako oteženo racionalno delo. S predvideno rejo telet in druge plemenske živine na enem krogu (specializacija) se bo produktivnost dvignila tudi tukaj. Tako prikazano gospodarjenje v govedoreji nam kaže določeno izboljšanje napram preteklim letom. V kolikor nam bo uspelo v letu 1965 izboljšati proizvodnjo na obratih v Dornavi, Sobetincih in Podlehniku, ostale, obrate pa vzdržati vsaj na dosedanji ravni proizvodnje in stroškov, potem se lahko veselimo, da bomo proizvodnjo mleka zaključili z dobičkom. To pa je tudi naš cilj. V, — op — Kako smo Nadaljevanje s 4. strani din. Če bi to znižali vsaj za 20 din, bi se ti milijoni izgube skrili. To ceno bi lahko znižali, če bi pri istem obroku dobili več mleka. Je nekaj tudi objektivnih činiteljev, saj je v čredi cca 60 % prvesnic. Veterinarski zavod Ptuj je lani izdelal v sodelovanju z našimi strokovnjaki obširno a-nalizo in ugotovil najrazličnejše pomanjkljivosti v prehrani in v kadru, ki oskrbuje živino. Takoj smo pristopili k izpolnjevanju teh navodil, tako da upamo letos na boljši uspeh. Lani smo imeli tudi obračunsko enoto svinj ereje, ki ni dala preveč zadovoljivih rezultatov. Tako smo imeli s plemenskimi svinjami 4,555.878.-dinarjev izgube, z beconi pa 1,959.033.— dobička. Svinjereje ne bom na široko opisoval, gospodarili ^/y ker bo to verjetno naredil specializirani obrat bekonske farme. Po rezultatih posameznih obračunskih enot vidimo, da smo poslovali z 6,126.000,— dinarjev izgube. Takoj pa moramo pristaviti, da smo plansko izgubo zmanjšali za 19 milijonov dinarjev. Ko gledamo in analiziramo svoje delo, se moramo vprašati, ali smo gospodarili kot dobri gospodarji. Ne moremo trditi, da smo izkoristili res vse možnosti, lahko pa rečemo, da se je celoten kolektiv trudil in premagoval dnevne težave ter sproti odpravljal napake. Vemo, da nismo imeli povsod srečne roke, da je naša proizvodnja zelo muhasta in da bo potrebno vložiti še ogromno truda za dosego najboljših rezultatov. Tudi teorija je potrebna Kot vsako leto je tudi letos v februarju organiziral IC seminar za vinogradniške in sadjarske delovodje. Trajal je 7 dni ter je imel zelo pester program. Udeleženci so razpravljali o sodobnih dosežkih v vinogradništvu, o vzgojnih sistemih za terasne nasade, o oskrbi za nasade, o zaščiti in o strojni službi. Analizirali so tudi lanskoletne rezultate v je bilo tudi o planiranju, o evidenci ter o odnosih delovodja — delavec. Seminar je bil dobro pripravljen, vodili pa so ga znani strokovnjaki: Jože Colnarič, dipl. ing. agr. in Stojan Vrabl, dipl. ing agr. iz Višje agronomske šole v Mariboru, Aleksander Kravos, dipl. ing. agr., Ivan Skočir in Filip Pisar, inženirja kmetijstva, strokovnjaki našega kombinata. V drugo veliko akcijo izobraževalnega centra štejemo vinogradništvu. Več raznrav tečaje in izpite za polkvalifi-kacijo v poljedelstvu. Ti tečaji so bili v Pragerskem — 6 udeležencev, v Kidričevem (22), v Staršah (19), v Sobetincih (9), v Turnišču (22) in na Osojniku (9). Vsi so uspešno opravili izpile razen. 3, ki jih bodo ponavljali. Med tečajniki je bilo precej odličnjakov, posebno v Kidričevem, v Staršah in v Turnišču. Snovi je bilo kar dosti, saj so morali tečajniki obvladati splošno in posebno poljedelstvo, zaščito, mehanizacijo, travništvo in pašništvo ter melioracije. Vsi so bili zadovoljni s tečajem, saj so dodobra spoznali teoretično plat del, ki jih nekateri mehanično opravljajo že več kot 15 let. Ni dvoma, da bo sedaj njihovo delo še kvalitetnejše. S tem bodo povečali dohodek obrata, sebi tovili višje prejemke. — op- la zagp 1'/ -O’ Kandidati za polkvalifikacijo pred izp. kom. na »Osojniku«. Pos.: A. Kravos Gnojenje s sečnino Pri nas je urea — sečnina manj znano dušično gnojila. Uporabljamo ga šele dve leti. Vsebuje 46% dušika, je lahko topna, precej higroskopi-čna, je v amidni obliki in se. v tleh najprej mikrobiološko predala v amonijak, nato pa v-nitratno obliko. V trdnem stanju nima nobenih prednosti-pred ostalimi dušičnimi gnojili in se počasneje topi. Tro-_ simo jo na tleh, ki ne vsebujejo preveč apna; zemlja mora biti dovolj vlažna in ne pre hladna. Po trošenju jo zadelamo s krožno ali vsaj klinasto brano, sicer amonijak izhlapi. Foliarno gnojenje lahko izvajamo v kombinaciji z zatiranjem plevelov, ker se sečnina lahko meša skoraj z vsemi zaščitnimi sredstvi (razen žveplenih pripravkov in DNC preparatov). Pri tej kombinaciji je treba najprej razstopiti sečnino, nato pa dodati zaščitno sredstvo. Upoštevati je treba, da ne moremo z gnojenjem skozi list v celoti zadostiti potrebam po dušiku; vsekakor je treba mladi rastlini dodati predhodno dušik, že v sestavi, da ga lahko črpa skozi list. Moramo pa upoštevati koncentracijo, ki jo prenesejo posamezne rastline. (Žita od 5 — 10 %). Priporočljivo je, da ne škropimo z ureo ob sončni pripeki, ker povzroča ožig. V Kidričevem smo foliarno dognoje-vali cca 160 ha žit, v kombinaciji z deherbanom. Koncentracija sečnine je znašala na po-pesameznih parcelah od 5 — 10% (30 — 50 kg), na poskusni parceli, kjer je bila pšenica slaba pa smo dognojili tudi z 12% koncentracijo (60 kg/ ha), čeprav predvideva literatura maksimalno 10% koncentracijo za žita. Po škropljenju so, posebno pri večji koncentraciji, konice rastlin porumenele, vendar se je odmrlo tkivo že po 4 — 6 dneh ponovno regeneriralo. žita, poškropljena z ureo, so dobila že po 8 dneh temno zeleno barvö in so postala mnogo bolj izenačena. Sedaj foliarno dognojujemo pašnike z 4, 6, in 8 % koncentracijo; rezultati bodo pokazali, če ne bi kazalo tako do-gnojevati tudi travnikov. Tako dognojevanje je gospodarno v kombinacijah z zaščitnimi sredstvi in s strojem, ki ima veliko kapaciteto. Najprimernejši stroj, ki ga imamo trenutno na razpolago, je traktor Unimog s škropilnico PLATZ, ki ima delovno širino 8 metrov. Unimog s škopilnico PLATZ lahko dognoji 18 do 20 ha pri porabi 300 — 350 litrov vode na ha, in 14 —16 ha pri porabi 400 — 450 litrov vode na ha. M. M. // KAJ SMO VIDELI x>y V času od 8. —18. 5. 1965 je bil v Novem Sadu XXXIII. Mednarodni kmetijski sejem, na katerem je sodelovalo okrog 1303 razstavljalcev, od tega okrog 250 inozemskih. Ta sejem je obiskala tudi manjša skupina članov našega kolektiva (tov. Glušie Ing. Miran, upravnik obrata Osojnik, Boldirev Vlado — upravnik obrata Pragersko, Verlič Leopold, referent za mehanizacijo in podpisani). Imenovani smo odpotovali tik pred zaključkom sejma z javnim prevoznim sredstvom v srce naše žitnice, v Novi Sad. Ko smo v zgodnjih jutranjih urah prešli pri Bogojevu reko Donavo, se je odprla pred nami ravna Bačka z bogatimi njivami. Bistro oko lahko takoj opazi lepe posevke pšenice in ostalih ozimin, med tem ko- je setev j arin tudi v teh krajih v zaostanku in je setev koruze v tem času še v polnem teku. Vzrok tej zamudi so vremenske neprilike. V opazovanju vsega tega smo kaj hitro prispeli v Novi Sad in se podali na sejemski prostor, da bi tako čimbolj izko- ristili odmerjen čas za ogled sejma. Sejem sam je na obsežnem prostoru, saj meri celih 36 ha površin na prostem in v 20 paviljonih. Na odprtem prostoru je pred vsem vsa kmetijska mehanizacija domače proizvodnje '(Zmaj, Pobeda, OLT, Kmševac, Poljo-privrednik in druge), in inozemska (SSSR, Češka, ZR Nemčija, DR Nemčija in druge). Tu smo videli razne traktorje gurnaše in goseničarje vseh mogočih konjskih moči, sejalnice od najmanjših do 48 vrstnih za žita, ki imajo kapaciteto 15 — 18 ha v 10. urah. Nadalje smo videli razne kul- tivatorje, škropilnice in kombajne. Mnoge od teh že poznamo, med njimi so pa tudi novi, o katerih smo zvedeli tudi nekaj več. Videli smo tudi več manjših rezervnih delov za stroje, ki jih na trgu ni mogoče dobiti in so se razstavljalci taki trgovini čudili. Na drugi strani so bili spet prototipi strojev večjih dimenzij. Nadalje n. pr. 8 vrstna sejalnica za koruzo, 12 vrstna sejalnica za peso itd. Ti stroji so bili prodani v Bolgarijo in bodo kmetijski strokovnjaki, ki so lansko leto obiskali to deželo, lahko razumeli, kje in na kakšnih površinah bodo uporabljali te stroje. Seveda taki stroji zahtevajo za vleko primerne traktorje, široke ceste, v polju široke mostove, itd. Med novimi stroji smo videli kombajn za koruzo znamke Pobeda; to je dvoredni pobi-rač, ki obenem tudi koruzo o-robka; njegova kapaciteta je 0,4 — 0,5 ha na uro. Jugoslovanski kmetijski inštitut je prikazal kompletno linijo za mehanizirano proizvodnjo koruze. Značilno je: mehanizirana proizvodnja omogoča, da za 1 uro ljudske delovne sile pridelamo 146 kg namesto 14 kg koruze. Inozemske firme so razstavljale predvsem kompleksno mehanizacijo za proizvodnjo sladkorne pese, koruze in krompirja in pa mehanizacijo za obdelavo vinogradov. Sadjarjem je padel v oči ličen holandski sortirnik za jabolka. Karakteristika živinorejske razstave je predvsem visoka kvaliteta razstavljene živine, saj je od 201 plemenskih goved 34 prejelo oceno I a. Med razstavljalci goved je bilo tudi posestvo Kočevje, ki je prodalo vse razstavljene plemenske telice po 500.000.— din. Poleg govedi so bili razstavljeni konji, svinje, ovce in perutnina. V paviljonih je razstavljala svoje proizvode predelovalna industrija, med njimi tudi naš obrat Mlekarna čajno maslo, in kazein, za katerega je prejela zlato medaljo. Videti je bilo mnogo panojev s podatki o proizvodnji kot n. pr. da proizvajamo 45 % več krušnih žit kot pred vojno, ali tudi, poraba je za okrog 2 milijona ton večja. Velik interes vzbujata dve veliki maketi: maketa kanala Donava—Tisa—Donava, ki je vsa prepletena s kanali in maketa Hidrocentra-le Džerdab na Donavi. Mnogo vsega je bilo mogoče videti na sejmu. Tu si srečal kmeta, študenta, šolske otroke, dijake srednjih šol, kmetijske strokovnjake in vse, ki se zanimajo za to panogo gospodarstva. V nedeljo, 16. 5. 1965 je bil rekorden obisk; cca 100.000 obiskovalcev. Nekdo se zanima za pridelke poljedelstva, drugi za kmetijske stroje, tretji za kvalitetno živino in živalsko krmo itd. Za vsakega obiskovalca je bilo nekaj zanimivega in sem mnenja, da bi si moralo v bodoče takšen sejem ogledati več direktnih proizvajalcev iz našega kombinata. Matko ZemljiS/ SPREJEMANJU PLANOV VEG POZORNOSTI Na kmetijskih obratih so obravnavali sveti delovnih enot, ponekod pa celoten kolektiv finančno proizvodni plan za 1.1965. Finančni plan je sicer v zamudi zaradi nujnih korektur stroškov in dohodkov. Zaradi tega še ni bil v obravnavi v obratih kot je bilo prvotno predvideno. Fizični plan proizvodnje je bil izdelan že v jeseni leta 1964. Osnovo za izdelavo tega plana so dali obrati; sodelovala sta tehnični in planski sektor. Fizični plan je obravnaval odbor za program, plan in delitev dohodka, delavski svet kombinata pa ga je potrdil dne 5. 12. 1964. V statutu podjetja je določeno, da obravnavajo plan zbori delavcev obrata. Zaradi dela v proizvodnji in manjše izgube časa so obravnavali plan le nekateri zbori delavcev, sicer pa so o tem razpravljali sveti delovnih enot. Naj omenim, da je bila obravnava zelo živahna predvsem tam, kjer je bil navzoč celoten kolektiv. Pravilno je, da je s planom seznanjen celoten kolektiv, ne pa samo člani sveta delovnih enot in vodilni na obratu. vlaganja, ker so ponekod previsoka napram pričakovanemu pridelku. Iz obravnave plana sklepamo, da je svet delovne enote dobro razumel vlogo plana. USPEH ODVISEN OD VSEH KAKO VREDNOTITI KRMSKE RASTLINE? Tudi na ostalih obratih so bile slične obravnave, vendar brez konkretnih sklepov. Največ razprav je bilo zaradi krmskih rastlin. Mnenja so, da so prenizko vrednotene kot reprodukcijski material za govedorejo. Verjetno je res, da so planske cene rastlin prenizke napram realiziranim cenam iz leta 1964. Obremenitev govedoreje s krmskimi rastlinami bi morala biti praviloma po planski lastni ceni. Vendar mislim, da moramo prej iskati vzroke visoki proizvodni ceni krmskih rastlin. To so lahko tudi previsoka vlaganja napram pričakovanemu pridelku. Kljub temu, da izkazuje govedoreja manjše izgube, pa ni ^ fCly rečeno, da naj krije pod vsa-^ kim pogojem izgubo krmskih rastlin. Pri proizvodnji krmskih rastlin se bomo morali omejiti na kulture, ki so cenejše in bogate na beljakovinah in škrobu (detelje, lucerne). ZNIŽATI TUDI REŽIJSKE STROŠKE Pri obravnavi planov je bila živahna razprava o splošni režiji, ki je velik strošek v strukturi cene. Pri tem smo ta strošek razčlenili na režijo obrata in uprave podjetja. V diskusiji je bilo povdarjeno, da morajo biti ti stroški čim nižji. Člani kolektiva so se zanimali tudi za osebne dohodke m za nagrajevanja. Mislim, da je najvažnejše za znižanje proizvodnih stroškov ravno pravilno nagrajevanje. S tem se veča storilnost, ta pa občutno vpliva na znižanje lastne cene. Iz vseh obravnav finančnih planov na obratih lahko sklepamo, da se zanimajo kolektivi, kako se gospodari, kakšni rezultati se pričakujejo, kako se jih nagrajuje in kolik bo delež od ustvarjenega čistega dohodka. Filip Pisar, ing. agr. «S 7 Ves proizvodni proces in končni uspeh gospodarjenja na obratu je odvisen od celotnega kolektiva. Sicer je res, kar nekateri trdijo, da plana ne morejo popolnoma razumeti vsi delavci, vendar se da s preprostimi besedami marsikaj razložiti. Vsekakor pa morajo biti seznanjeni s planskimi rezultati za posamezno vrsto proizvodnje. Kmetijska proizvodnja je zelo zamotana in težka; zahteva precej truda in znanja, če hočemo, da bo uspešna in rentabilna. Poleg tega pa so težave tudi s klimatskimi či-nitelji. Kmetijstvo ni tovarna pod streho, ampak je brez strehe v živi naravi. Ravno zaradi tega je nujno, da vedo vsi, ki v njem delajo, kakšen uspeh pričakujejo od vloženih sredstev in dela ter kaj bodo imeli od tega. Iz obravnave na obratih bi omenil obrat Starše. Tu so obravnavali plan pred svetom delovne enote. Planski rezultat obrata je sicer pozitiven, ima pa tudi kulture, ki so pasivne in občutno kvarijo aktivno proizvodnjo. Pasivna panoga na tem obratu je n. pr. vrtnarstvo. Svet delovne enote je pretresel vse vzroke te izgube. Precej kultur ni rentabilnih zaradi visokih stroškov in malega pridelka. Svet je sklenil, da bodo opustili vse nerentabilne kulture, ki niso nujno potrebne za obrat. Tudi pri ostalih kulturah bodo omejili Hmeljišče v Zavrču, kjer so lani pridelali 21 q hmelja po ha. Pos.: J. Reisman Hmelj je zadnja leta kljub močnemu porastu stroškov proizvodnje še vedno visoko rentabilna kultura, zato ni čudno, da se je kolektiv našega obrata potrudil in dodatno u-redil k obstoječemu hmeljske- 5 ha, tako da bo sedaj skupno 13 ha hmeljevih površin. Dohodek obrata se bo povečal, oziroma pomagal bo kriti zgubo pri pasivnih kulturah (trav-ništvo, mlado plemensko govedo in krmne rastline - sila- mu nasadu 8.10 ha še novih ža). Leto proizv. Po v. Donos po ha v kg Stroški v 000 Dohodki v 000 PLC v din Prod. cena Čisti dohod. Čisti dohod, po kg 1961 8.10 2.324 13,855 16,399 738 871 2,544 135 1962 8.10 2.437 15,281 23,558 774 1.193 8,277 419 1963 8.10 1.830 16,878 18,668 1.138 1.258 1,790 121 1964 8.10 2.100 23,176 29,692 1.383 , 1.771 i v ^ i 6,515 598 -Ul Kulturno življenje v^Zavrču V Zavrču imamo vsakodnevne skrbi s proizvodnimi, s stanovanjskimi vprašanji in z vprašanjem obnove šole. Po leg vsega tega se včasih tudi razvedrimo, predvsem ob nedeljah v kinodvorani. V Zavrču imamo kinodvorano s 325 sedeži in s cinema-skopskim platnom. Vsako nedeljo se zbere v njej mnogo ljudi, zlasti ko so kinopred-stave ali kake druge prireditve. Pred predstavo lahko opazujete obiskovalce in ugotovite, da vidite vsako nedeljo iste »abonente«. Pri popoldanski predstavi so večinoma šolski otroci, (k večerni predstavi nimajo vstopa), zvečer pa odrasli. Seveda prednjači mladina od 17 — 20 let. V lanskem letu je bilo skupno nekaj nad 14.000 obiskovalcev, v letošnjem letu pa se je (zaradi mile zime), v primeja-vi z istimi meseci lanskega leta obisk povečal. Leta 1963, ko je bila pridelana podpovprečna kvaliteta hmelja predvsem zaradi nerešenega vprašanja hmeljskega skladišča in muhaste letine — debeli storžki so bili povprečni ha donosi več kot zadovoljivi. Upajmo, da nam bo tudi letos uspelo pridelati povprečne pridelke navedenih let. V letošnjem letu se nadejamo tudi iz novega msada cca 1.000 kg/ha, skupaj 5.000 kg ali 8,0 milj ona bruttoprodu-kta pri nivoju lanskih odkupnih cen. Pri skupni količini hmelja na 13 ha bi se dohodek povečal na cca 37 milijonov, kar je več kot zadovoljiv izplen na tako mali površini. Računamo, da bomo lahko čez leto ali dve vsaj četrtinske dohodke po ha izračunavali tudi v vinogradništvu na obnovljenih nasadih — terasah ob sedanjih prodajnih cenah vinskemu moštu in nižjimi proizvodnimi stroški. sili/ Jože Reisman 1 Značilno je, da vojni filmi več ne vlečejo mladih niti starih obiskovalcev, razen filmi s tematiko NOV (»Kozara« in drugi). Za mladino so zelo privlačni kavbojski filmi, za odrasle pa zgodovinski spektakli. Vsak drugi mesec gostujejo razna kulturno — umetniška društva z dramskimi deli ali ansambli z domačimi vižami. Doslej je pri nas najuspešnejše gostovala 35 članska folklorna skupina iz Don j e Du-brave pri Čakovcu, ki je plesala narodne plese iz Medži-murja. Dvorana je bila nabito poina (400 obiskovalcev). In člani kolektiva? Žal moramo ugotavljati, da jih ne vidimo mnogo pri kinopredsta-vah. Pride jih komaj 15 do 20 % vseh obiskovalcev. Tega prav gotovo ni kriva previsoka cena kinovstopnic (povprečno 90.— din), niti slaba izbira filmov. V mestih so dražje vstopnice. Slabe udeležbe je prej kriva oddaljenost od kinodvorane in slabe ceste. S kolesom se lako malokdo pripelje. Pomanjkljivo kulturno-prosvetno delo sindikalne podružnice ima slabe posledice. Povprečna starost članov našega obrata je 39 let. Mladine, ki je najbolj živahna, pri nas ni. Slaba zainteresiranost za kulturne j še izživljanje ima potemtakem tudi svoje opravičilo. Članek ima namen vzpodbuditi člane kolektiva, ki ne gredo nikoli ob prostem času od hiše, da bi razmislili o tem, če le ne bi kazalo od časa do časa potisniti vsakdanje skrbi v ozadje in se za nekaj ur sprostiti, se sestati s svojim sosedom ali znancem in se z njim razgovoriti. Poiskusite nekajkrat in ugotovili boste, da ste prišli sledeči dan boljše rapoloženi na delovno mesto. Rad bi izzval tudi člane iz ostalih obratov, naj še oni povedo, kaj delajo na kultumo-prosvetnem področju. \^[J J-R- S POTI PO Nadaljevanje iz 1. številke PROIZVODNJA! Italija je agrarno-industrij-ska država. Je prva na svetu v proizvodnji vina z 3,841.299 ha vinogradov (Jugoslavija 273.000 ha) in proizvede letno 52.760.000 hi vina (Jugoslavija 4.210.000 hi), poleg tega pa še proizvedejo 335.800 ton namiznega grozdja in 516.200 ton specialnega namiznega grozdja za rozine in podobno. Letno pridelajo 2,787.300 ton jabolk (Jugoslavija 250.000 ton), 790.500 ton hrušk (Jugoslavija 56.000 ton) in 1,016.000 ton breskev (Jugoslavija 33.939 ton). Najvažnejši pridelek v Italiji je pšenica, saj jo pridelujejo na 4,665.131 ha in proizvedejo letno 8,292.300 ton. Odtod so tudi k nam prispela semena visokorodnih pšenic. Mnogo pozornosti polagajo na proizvodnjo sladkorne pese, ki jo gojijo na 286.906 ha, na katerih pridelajo 11,428.000 ton pese, kar da 903.000 ton sladkorja. Italijani celo pravijo, da se odraža merilo življen-skega standarda v prehrani v neki deželi po količini proizvedenega sladkorja. Naj še navedem, da pridela Italija 50 % evropskega pridelka stročnic in čebulčnic v vrtnarski proizvodnji. STOPNJA RAZVITOSTI TRGOVINE S KMETIJSKIMI PRIDELKI. Že teh nekaj skromnih podatkov nam pokaže, da je kmetijska proizvodnja poleg intenzivnosti tudi zelo velika in če hočejo to proizvodnjo plasirati na zelo zahtevnem TALyj trgu, potem ni slučajno, da imajo visoko razvit trg kmetijskih pridelkov, v predelani in nepredelani obliki, da imajo moderno urejen transport kmetijskih pridelkov ter da so sposobni kvalitetno pripraviti blago za tržišče. Tudi takšen specializiran sejem, kot je bil v Parmi, ni slučajen, temveč je za njim velika potreba. Le prek tako organiziranih oblik prikazovanja lahko plasirajo svojo proizvodnjo. RAZSTAVA V PARMI Razstava v Parmi je bila na mednarodnem nivoju, v dveh smereh in to v predelavo sadja in zelenjave v konzerve z obsežno razstavo mehanizacije za te namene, ter kakšno embalažo uporabljati in načine pakiranja sadja in zelenja- ve za trg in potrošnika. Ne bi se dalo opisati vse, kar smo tukaj lahko videli; ugotovili smo predvsem le eno, da imajo pri visoki jm> TzvodnjTj sorazmerno visokem standardu in ostri konkurenci primeren posluh in da poznajo potrošnika. Razstavljeni eksponati so bili takšni, da se mora potrošnik odločiti za nakup sadja, pijače in zelenjave, ne samo zaradi kvalitetnega blaga, ampak tudi zaradi okusne in praktične embalaže. Blago je v taki embalaži lepo aranžirano. Poleg svoje visoke kvalitete pridobiš še na videzu z embalažo in načinom pakiranja. V zabojček so na primer jabolka zložena in sortirana po sorti, velikosti, kvaliteti in barvi; nekaj plodov je zavitih v svilen papir. Taka kompozicija je izredno efektna. Ne morem trditi, da je tak način pakiranja mnogo dražji. Takšne odpreme sadja, kot ga imamo mi, tamkaj proizvajalci in trgovci ne pozna- jo. Ko smo si ogledali to razstavo, smo spoznali sledeče: Če bomo hoteli globlje poseči v tržišče, se bomo morali že v zelo kratkem času zavzeti za višjo stopnjo odpreme. Naj naveden še eno ugotovitev. Lesen lepo izdelan zaboj-"Tek, bolj globok kot je naš plitev platonček 1/12, je o-premljen z naslednjo vsebino: 2 steklenici vina (belo in črno), steklenico sladkega soka, po nekoliko plodov jabolk, hrušk in oranž ter steklenico odn. konzervo vloženih jagod, kar je pripravljeno za enodnevno potrošnjo povprečne italijanske družine. Takih enot je več načinov in vrst. Cena se giblje od 1000 do 1500 lir. Nekdo bi rekel; to za nas ne pride v poštev ali pa da je to samo razstavni predmet. Take načine prodaje sadja, zelenjave in pijač smo videli v vseh italijanskih mestih in pravijo, da se poslužujejo potrošniki takega načina embaliran j a in aranžmaja v veliki RAZŠIRJENA SEJA DELAVSKEGA SVETA O Za torek, 8. junija 1965 ob 8. uri so povabljeni v sejno dvorano podjetja vsi člani delavskega sveta, direktor podjetja, vsi vodje sektorjev, predsednik upravnega odbora in predsedniki 'ostalih odborov ter komisij. Za to sejo delavskega sveta je pripravljen obširen dnevni red, ki se bo nanašal na minule volitve v delavski svet podjetja in v svete delovnih enot, na izvolitev predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika, na določitev števila članov upravnega odbora in njihovih namestnikov ter sprejem kandidatne liste za volitve za upravni odbor. Na tej seji bo poročal o dosedanjem delu predsednik dosedanjega upravnega odbora ter predsedniki ostalih odborov. Po razpravi o teh poročilih bo razrešen dosedanji upravni odbor in ostali odbori. Predlog dnevnega reda za to sejo vsebuje vabilo, ki so ga prejeli vsi imenovani. NALOGE DELAVSKEGA SVETA IZ NOVIH GOSPODAR SKIH UKREPOV Predsednik delavskega sveta je sklical za sredo, dne 9. junija 1965 ob 8. uri 9. redno sejo, ki bo v občinski dvorani v Ptuju. Na seji bo poročal direktor podjetja tov. Janez Petrovič o položaju našega podjetja glede na sedanje gospodarske ukrepe in omejitve. Tokrat bi naj bilo na dnevnem redu tudi poročilo, razprava in sklepanje o proizvodno finančnem planu za letošnje leto. Predlog dnevne ga reda vsebuje tudi točko razno za vprašanja in predloge članov delavskega sveta. Glede na važnost vprašanj, ki jih bo reševal tokrat delavski svet, se bodo morali seje udeležiti vsi člani. Vabila so pravočasno prejeli. Krompir ni rentabilen Zadnja leta smo precej zmanjšali površine pod krompirjem. To je razumljivo, saj smo ga prodali n. pr. lani za 6.— din ceneje, kot so naši pridelovalni stroški. Vsega smo prodali lani 114 vagonov krompirja. Nezgodno zavarovani vsi zaposleni Delavski svet je sklenil nedavno, da bodo vsi zaposleni zavarovani za primer nesreče in smrti. Mesečna premija je 262.— din, od tega plača vsak sam 131.— din. Iz dosedanjega zavarovanja so dobili naši delavci za utrpele nezgode v letu 1963 in 1964 2,660.894,— din odškodnine. Stroj za mletje koruznice Koruza je postala zelo zanimiva kultura. Tudi naš kombinat je bo posejal letos več kot v preteklih letih. Težave so s spravilom in skladiščenjem storžev in koruznice. Zato so izdelali v »Majevici« iz Bačke Palanke stroj, ki zmelje v moko v eni uri od 500 do 1000 kg sveže ali suhe koruznice. Prvih 100 strojev bodo poslali na trg že letos. Letos bodo na hajdinski žagi razžagali okrog 2600 m3 hlodovine. Pos.: O. Polič Problemi lesne proizvodnje Žaga v Hajdini je letos delno prispevala k pokritju potreb tudi v trdih listavcih |hrast in bukev), ker je izde-‘ala iz lastnih surovin nekaj bukve za mizarstvo in hrast za obrat »Slovenske gorice« za obnavljanje lesne embalaže. Pri današnjem stalno večjem povpraševanju po žaganem lesu pa je potrebno mi-šliti na povečanje proizvodnje Analitično ncenjevanje del. mest Z momentom, ko je prevzelo lani žago v Rogoznici podjetje »LES«, je ostala kombinatu le žaga na Hajdini. Podjetje »Les« je postalo bazensko podjetje za listavce, ki ima možnost nabave po celi državi, iz Bosne predvsem bukovino, in si je s tem zagotovilo zadostne količine surovin za dve izmeni. Kombinatu je ostalo cca 2500 m3 iglavcev, v glavnem iz naših predelov Vurberga, Boča in Tisovca. Ti ravno zadostujejo za normalno obratovanje našega obrata skozi celo leto. Iz te količine je predvidenih 1600 m3 žaganega lesa — iglavcev. Potrebe znašajo za naše oblate letos 1500 m3, torej 95 % celotne proizvodnje. Največja odjemalca sta bekonska farma v izgradnji in mizarstvo. Slednji obrat je letos povečal potrošnjo lesa v primerjavi z lanskim letom za 200 %, seveda z nabavo novih strojev in s povečanjem delovne sile. Njihova naročila za gradbeno pohištvo in inventar segajo že v prihodnje leto. na žagi Hajdina ter na pre-.y hod na dve izmeni. Dobro bi ŽAGANEGA LESA PRIMANJKUJE Žaga v Hajdini zato ne more zalagati vseh ostalih podjetij v Ptuju in v okolici z žaganim lesom iglavcev, ker so zasedene vse kapacitete. V bodoče bomo morali stremeti za tem, da bodo vse količine iglavcev rezervirane le za domače potrebe, izvzemši tako blago, ki ga rabi tržišče iz tankega okroglega lesa, iz katerega se dajo žagati morali in polni orali za gradbena in večja trgovska podjetja. Privatnik iz Ptuja in iz okolice skoraj nima v Ptuju ni-kakšne možnosti nabave potrebnih količin, niti pri nas, niti pri »Lesu«, ker so vsa prodajna skladišča slabo založena z žaganim lesom iglavcev. ____________1 bilo zagotoviti surovine s tem, da bi dodeljevali žagi iglavce po povečanem planu redne sečnje in redčenja gozdov, že od debeline 16 cm navzgor in z dodatnimi nabavami surovin s Pohorja in iz Slovenskih goric. Temu bi morali prilagoditi registracijo poslovanja in obratovanja. Ptujski potrošniki žaganega gradbenega lesa, predvsem gradbeni podjetji »Drava« in »Gradnje«, kakor tudi maloprodajna poslovalnica »Lesa«, nimajo pri vedno večjem številu gradenj nikakšne možnosti za reguliranje nabave ter iščejo les povsod po vseh mogočih kanalih in virih. Vse bi mi lahko oskrbovali, kot smo jih že nekoč, ko je obstojala še lesna predelava kombinata. Dohodek obrata bi se s tem podvojil, obrat gozdarstvo bi se tako okrepil ter povečal svoje dohodke. Oto Velunšek Upravniki obratov so živahno razpravljali o razliki med deli v vinogradništvu in t poljedelstvu. Posnetek: O. Polič Že več časa razpravljamo o tem, da so nam potrebni,razni pravilniki, posebno pa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in odbor za osebne dohodke je že začel s tem delom. Imenoval je komisijo, ki bi naj na tem konkretno delala. Takoj v začetku so naleteli na težave. Smatrali so, da ne morejo sestaviti pravilnika, ker ni gotov finančni plan in ker še niso analitsko ocenjena delovna mesta. Plan je sedaj končan. Na meri, saj je povprečni družini najlažje izbrati za dnevno potrošnjo tako vrsto blaga, ki ga najbolj potrebuje. V njem najde vse osnovno; kupi tako enoto bruto za neto t. j. z embalažo vred. Tako je sadje najbolj čisto in kvalitetno prispelo na mizo potrošnika. Trgovine za promet s sadjem in zelenjavo so lepo in higiensko urejene in to z veliko izbiro vseh vrst proizvodov, preko celega leta enako. Sadje ali pa zelenjava se tamkaj ne pojavljata samo v sezonah (kot pri nas breskve), temveč je možno posamezne vrste dobiti preko celega leta, ker imajo Italijani zelo gosto mrežo velikih hladilnic in skladišč. Tako so v stanju preskrbovati tržišče res kontinuirano. Za prodajo sadja in grozdja sjno opazili v vseh mestih izredno mnogo stojnic. V turističnih krajih, kot je to n. pr. Cortina d’Ampezzo, so stojnice po ulicah morda celo na vsakih 50 m. Ena je bolj pomoč pri analitski ocenitvi delovnih mest pa smo poklicali strokovnjake iz Zavoda za ekonomiko iz Murske Sobote. Ti so pripravili ocene delovnih mest tudi za KIK »Pomurko« in za Vinogradniško posestvo Ljutomer. Vse delovne enote so imenovale komisije. Delovodji in upravniki so vsklajevali v preteklem tednu razne skupine del. Tako je akcija v polnem teku ter lahko pričakujemo, da bo tudi ta pereči problem kmalu rešen. .. — _____________IG tl* 3^ okusno urejena in dobro založena od druge (glej sliko). Tako si lahko potrošnik — turist postreže na vsakem koraku z visokokvalitetnim in groz- prikupnim sadjem in djem. Če primerjamo valuto, ki se prosto menja 100.— din za 60,-lir, potem moramo reči, da je tamkaj sadje za naše pojme zelo drago. Nekaj primerov: jabolka 140 do 220 L, grozdje 250 do 350 L, oranže 180 do 200 L, hruške 100 do 200 L. Razlike v ceni se ne nanašajo na kvaliteto sadja, ker mora tako na trg, temveč so razlike v sorti, vrsti lokala in konkurenci. Potrošnja sadja je tamkaj mnogo večja kot pa pri ZAKLJUČEK V Italiji imajo okusno urejene stojnice za prodajo sadja kar na ulici. Posnetek: M. Glušič 7 V S poti po Italiji (ogled in spoznavanje maloprodajne mreže sadja in zelenjave, razstave sadne in zelenjavne embalaže ter priprave te za trg v Parmi, mednarodnega posvetovanja o plasiranju sadja in zelenjave v predelani in nepredelani obliki) smo udeleženci te ekskurzije lahko prinesli spoznanje: za nas ne morejo in ne smejo biti samo osnovne naloge proizvesti mnogo kvalitetnega sadja in zelenjave, čeprav je to osnov- no, temveč bomo morali vzgajati kadre, ki bodo v stanju te pridelke tudi kvalitetno pripraviti za trg ter da bomo gradili vzporedno z obnovo nasadov tudi objekte (hladilnice in skladišča) in si organizirali transport, zlasti pa dobro komercialno službo. Sprijazniti se bomo morali s spoznanjem, »da ni lahko pridelati, še težje pa je prodati«, sicer ne bomo v korak z modernimi koncepti trgovine kmetijskih pridelkov. Kmetijstvo je najtežja, vendar naj lepša panoga gospodarstva, če se obravnava vsestransko strokovno in ekonomsko v prid proizvajalca in potrošnika. Na tem mestu tudi izražam našemu podjetju zahvalo, da nama je omogočilo ogled tako pomembnega področja proizvodnje in prodaje sadja ter zelenjave in upava, da bova lahko v kratkem času svoje vtise prenašala v našo konkretno prakso. Glukfč Miran ing. kmet. L » ' Ghjšfč s KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ RAZ Pl S U J E 5 štipendij za študij na Vinarsko-sadjarski šoli Svečina Pogoj: uspešno dokončana osemletka. Prednost imajo otroci delavcev, zaposlenih v podjetju in v bližini obrata »Osojnik«. Prijave pošljite naj po zneje do 15. julija 1965 na upravo podjetja v Ptuju, Muzejski trg 2. Tudi letos na izlet 0 Poplave povzročile škodo Poplave so povzročile v Srbiji za cca 50 milijard din škode. V kmetijstvu je škode vsaj za cca 28 miljard din. Pod vodo je bilo 118.000 ha zemlje, od tega okrog 50.000 ha najbolj rodnih njiv. Mleko za potrošnike Zvezni izvršni svet je sprejel odlok, s katerim je zagotovljena proizvajalcem najnižja cena za mleko in to 23.— din za tolščobno stopnjo. Posestva, ki prodajajo mleko za preskrbo potrošnikov, dobijo še 30.— din premije za 1 liter mleka. f~'x Mnogo mleka Naj večji proizvajalec mleka je v državi Kmetijski kombinat Beograd. Lani je namolzel od 9400 krav (rdeče danske in belo — črne frizijske pasme) 27,880.000. litrov mleka. Krave redijo na farmah za 1000 do 1800 glav. Lani so imeli samo 72,3 din stroškov na 1 1 mleka. Veselo razpoloženje kolektiva iz Pragerskega na lanskem izletu. Sindikat KK Ptuj je ponudil članom naše sindikalne podružnice, ki šteje 53 članov, razpoložljiva mesta v počitniških domovih v Poreču in Biogradu za čas letnega dopusta. Na sestanku smo o ponudbi razpravljali, vendar se noben član ni odločil za daljši oddih na morju. Nastane vprašanje, zakaj ? Nekateri iz zdravstvenih razlogov ne prenesejo velike vročine. Drugi imajo zopet preštevilne družine. pa ni toliko denarnih sredstev, da bi lahko vsi preživeli letni oddih na morju. Največ je takih, ki preživijo dopust doma, saj uživajo v svojih vrtičkih in na krajših sprehodih na vznožje Pohorja, ki je zelo blizu. Prav vsi pa se navdušujejo za krajše izlete, ki bi jih naj priredil kolektiv. Če smo zbrani pri delu, se lahko zberemo tudi pri oddihu in razvedrilu. Po daljši razpravi smo se odločili za dvodnevni izlet, ki bi naj bil v juliju in to čez Gorenjsko, na Vršič, Vrata, Trento, po dolini Soče do Ijano domov. Vsak član sindikata se je obvezal, da bo dvodnevni zaslužek odstopil za kritje stroškov. Tako smo rešili problem najnujnejših sredstev. Komisija, ki je bila imenovana, da bi uredila vse potrebno za izlet, je sestavila sledeči načrt: Najprej bi se ustavili v Lescah pri Bledu, kjer bi si ogledali tovarno verig in poljedelskih strojev. Nato pohitimo na Vrbo, kjer bi obiskali Prešernov rojstni dom. Sledil bi ogled Vintgarja, Blejskega jezera in gradu. Nato bi nadaljevali pot na Vršič, Trento, se ustavili v Bovcu ter potovali po dolini Soče do Gorice. Od tod bi nadaljevali pot do Kopra, kjer bi si ogledali znamenitosti mesta, luke ter tovarno motornih koles »Tomos«. V Postojni bi še videli jamo, nato bi v Ljubljani o-biskali muzej NOB in po možnosti še Litostroj. Ker ima obrat Pragersko v gradnji pitališče za mlado govedo, nas zanima še pitališče morja in čez Postojno in Ljub-_mlade govedi v Čmelem, ki si ga bomo spotoma ogledali ter se zanimali za rentabilnost. Prepričani smo, da bo izlet uspel; omogočen bo vsakemu članu sindikalne podružnice. Izkušnje iz lanskega leta to potrjujejo, ko smo imeli prav tako dvodnevni izlet v Istrsko Primorje. . j ! Franc Stij/štik V Lani 194 vagonov žit V 1964 letu smo poželi na 696 ha zemljišč 194 vagonov žil:, od tega je bilo pšenice 145 vagonov, ječmena 28, ovsa 20 in rži 1,3 vagone. Najvišji povprečni hektarski pridelek je bil pri pšenici s 37 q/ha na obratu Pragersko, pri ovsu pa s 32 q/ha na obratu Kidričevo. £ Najrentabilnejša kultura — hmelj Hmelj je dosegel lani najboljši finančni rezultat. Stroškov je bilo na 1 ha 2,264.000,-din, skupni dohodki pa so znašali 3,121.000,— din ali 857.000,-din čistega po 1 ha. Povprečni pridelek je bil 18 q/ha. KIDRIČEVO V sušilnici »alvan blanch« v Kidričevem sušijo predvsem žita, ki imajo več kot 14 % vlage. Posebno v lanski vlažni jeseni je opravičila sušilnica svoj obstoj, škoda, da je sušenje zelene krme zelo drago, sicer bi imeli ob letošnjem neugodnem vremenu manj skrbi s sušenjem sena. Sušilnica v Kidričevem V NAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU spremembe L OD 1. JANUARJA DO 30. APRILA 1965 Novi člani delovnega kolektiva so postali: Emeršič Janez, delavec, Nah-berger Marija, delavka, Plajn-šek Ivan, delavec, Rosenfeld Frančiška, delavka, Tobijas Marija, delavka, Veronek Jožef, kovač, Erjavec Ana, delavka, Mlakar Matilda, delavka, Repič Alojz, delavec, Ro-ganov Marija, delavka, Mlakar Marija, delavka, Nadelsber-ger Marija, delavka, Krajnc Vinko, delavec, Zupanič Franc, veterinarski tehnik, iz delovne enote farma bekonov; Murko Alojz, šofer, Erjavec Jože, mizar, Horvat Leopold, delavec, Rašl Janez, delavec, Čeh Rudolf, delavec, Sok Jožef, kurjač, iz delovne enote Mlekarna; Kunstek Jože, šofer, Selin-šek Jožef, delavec, Breg Alojz, (iz sezonca v stalnega) delavec, Strelec Simon, buldožerist, iz delovne enote gozdarstvo; Kunstek Rudi, traktorist, Petek Franc, kovač, Ekart Anton, kmet. tehnik, Tetičkovič Henrik, traktorist, Šimenko Friderik, traktorist, Bohak Jožef, nočni čuvaj, iz delovne enote Starše; Lah Ivan, mehanik, Golob Franc, delavec, Črnila Friderik, elektroinštalater, Majerič Franc, avtoelektričar, iz delovne enote Tehnoservis; Cafuta Jožef, delavec, Rep Jožef, delavec, Šeruga Ivan, delavec, Kokol Franc, delavec, iz delovne enote Podlehnik; Bedrač Terezija, delavka, Vindiš Ivana, delavka, Milošič Elizabeta, delavka, iz delovne enote Turnišče; Železinger Stanislav, delavec, Tomašič Matija, delavec, Tomašič Vaskrsenija, delavka, Ivanovič Miladin, delavec, Ivanovič Rosanka, delavka, Kovačič Alojz, traktorist, iz delovne enote Pragersko; Kokot Erna, delavka, Majcen Franc, delavec, iz delovne enote Sobetinci; Kopušar Marija, uslužbenka, Petek Marica, delavka, iz delovne enote »Slovenske gorice«; Ciglar Milan, delavec, Majcenovič Franc, delavec, iz delovne enote Zavrč; Štumberger Henrik, mesar, Tuš Elizabeta, vajenka, iz delovne enote Klavnica z Mesnicami; Murko Franc, delavec, Zamuda Alojz, mizar, Šeruga Anton, delavec, iz delovne enote Mizarstvo; Podhostnik Fčliks, iz delovne enote Dornava; Mohorko Stanko, delavec, Kmetec Ivan, delavec, Strnad Alfonz, kmetijski tehnik, iz delovne enote Kidričevo; Grabrovec Franc, pravnik, iz delovne enote Uprava. Novim članom delovnega kolektiva želimo, da bi se na svojih delovnih mestih dobro počutili in da bi z zadovoljstvom opravljali svoje naloge. Podjetje so zapustili: Trofenik Martin, delavec, Kirbiš Matilda, delavka, iz delovne enote Farma bekonov; Habjanič Ludvik, delavec, Zelenko Ozvald, mizar, Sok ložef, kurjač, iz delovne enote Mlekarna; Bele Vencelj, delavec, Kise-lak Vinko, delavec, Nedeljko Alojz, delavec, Korošec Rok, delavec, Kropeč Peter, delavec, Marin Franc, delavec, Bračko Matilda, uslužbenka, Zajšek Jože, traktorist, iz delovne enote gozdarstvo; Klajderič Danilo, kmet. teh- nik, Murko Katarina, delavka, Žumer Jožefa, delavka, Kirbiš Marija, delavka, iz delovne enote Starše; Kokol Anton, delavec, Meznarič Janez, električar, Meglič Adolf, ključavničar, Vidovič Franc, priučeni klepar, iz delovne enote Tehnoservis; Gabrovec Franc, knjigovodja osebnih dohodkov, Rep Angela, delavka, Boršič Vili, hlevar, Boršič Ljubica, hlevarka, Cafuta Jožef, delavec Perger Jožef, delavec, iz delovne enote Podlehnik; Čeh Stanko, delavec, Križanič Milan, delavec, Makovec Anton, delavec, Brlek Albin, delavec, Mihelač Ignac, dela-iavec. Zajec Zdravko, delavec, iz delovne enote Turnišče; Mar Marija, delavka, Vojsk Franc, delavec, Bezjak Konrad, kmetijski tehnik, iz delovne enote Sobetinci; Pestotnik Leopold, honorarni uslužbenec, Ljubeč Franc, delavec, iz delovne enote »Slovenske gorice«; Vidovič Jožef, delavec, Vidovič Štefan, delavec, iz delovne enote Zavrč; Babosek Feliks, mesar, Pernat Rozalija, blagajničarka, iz delovne enote Klavnica z mesnicami; Bezjak Jožef, delavec, Čeh Slavko, mizar, Robin Martin, mizar, Murko Franc, delavec, iz delovne enote Mizarstvo; Tivadar Mihael, delavec, Vidovič Marija, delavka, Gajser Jožefa, delavka, Rihtarič Janez, delavec, Ekart Elizabeta, delavka, Zajc Simon, kmetijski tehnik, iz delovne enote Kidričevo; Valentin Viktor, inštruktor, Rojko Milena, strojepiska, Bosnič Dragan, dipl. ing., referent za živinorejo, iz delovne enote Uprava; Krajnc Alojz, delavec, Vičar Alojz, delavec, iz delovne enote Krčitve; Kumer Terezija, delavka, iz delovne enote Osojnik. Vsem, ki so odšli s podjetja, želimo mnogo uspehov v delovnih kolektivih, kjer so sedaj zaposleni. Starostno ali invalidsko upokojeni: Rebernak Maks, uslužbenec, Zorko Helena, uslužbenka, iz delovne enote Uprava; Majhen Jakob, delavec, iz delovne enote Podlehnik; Pernek Ivan, gozdni delavec, iz delovne enote gozdarstvo; Polajšer Alojzija, delavka, iz delovne enote Pragersko; Hentak Anton, kolarski mojster, iz delovne enote Kidričevo. Našim sodelavcem, ki so u-pokojeni, izrekamo zahvalo za požrtvovalno sodelovanje ter želimo, da bi se po dolgoletnem delu odpočili in v zadovoljstvu uživali pravice upokojencev. Umrli: Trope Pavla, uslužbenka, iz delovne enote Uprava; Sirk Alojz, delavec, Stergar Avgust, delavec, iz delovne enote Pragersko. Preminule bomo ohranili v trajnem spominu, njihovim svojcem pa naše iskreno sožalje. NAGRADNA KRIŽANKA ..KOMBINAT« Iz pravilnih rešitev nagradne križanke »Kombinat« so bile izžrebane: Ljubica Turin, Ptuj Dragica Toman, Starše in Štefana Arnuš, Ptuj Izžrebanke dobijo po 1000.— din nagrade.