Upravmštvo in uredništvo »DOMOVINUJ«, ujuDtjana, Puccinijeva ulica št. 5, O. nad., telefoni od 31-22 do 31-28 Račun Poštne hranilnica podruž v Ljubljani »t. 10 711 Pregled vojnih in političnih dogodkov DOMOVINA in KMETSKI LIST Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno e.— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L; za Inozemstvo: celoletno 30.40 L. — Posamezna številka 60 cent. Marmelade so nekak nadomestek zabele »pričo dobre sadne letine je priporočljiva napraviti si dovolj marmelade Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. avgusta naslednje vojno poročilo: Na fronti v Egiptu akcije izvidniških edinic. Naše letalske skupine so izvedle uspele napade v angleškem zaledju, zlasti na letališča v Bur el Arabu, Abukirju in Amiriji. Na področju ponovno zadetih objektov so nastali obširni požari in silne eksplozije. V teku borb so nemški lovci sestrelili dve sovražni letali, tretje pa je treščilo na tla, zadeto od protiletalskega topništva trdnjave Tobruka. Naše letalstvo je bombardiralo Mikabo. Napad številnih sovražnih letal na pristanišče Navarin v Grčiji ni povzročil nobene škode. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo 2. avgusta vojno poročilo, iz katerega povzemamo: Na jugu vzhodne fronte brzi oddelki in pehota neprestano zasledujejo sovražnika v smeri proti Kubanu ter so zlomili odpor njegovih zaščitnic. Številne obkoljene sovražne skupine so bile uničene. Oddelki letalstva podpirajo operacije vojske in bombardirajo zveze sovražnika v zaledju. V velikem loku Dona so nemške in italijanske čete zavzele sovjetsko mostišče. Pri nočnih napadih na sovražni ladijski promet je bilo pet sovražnih ladij potopljeno, pet nadaljnjih ladij in več brodov pa poškodovano. Severno od Rževa so sovjetske čete tudi včeraj ponovno napadale. V hudih borbah so bili sovražni napadi s krvavimi izgubami zavrnjeni. V Finskem zalivu so bojna letala poškodovala dva sovjetska tovorna parnika z bombami. Nekaj angleških letal je včeraj podnevi iz velike višine na svojih motil-nih poletih vrglo bombe na razne kralje v za-padni Nemčiji. Bombe so padle po večini na stanovanjske okraje. Nastalo je nekaj škode na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. V borbi proti Angliji so nemška letala v pretekli noči brez lastnih izgub bombardirala vojne cilje v Nonvichu. Iz Rima poročajo: Italijanska vojska spet nastopa ob boku nemških in zavezniških sil v veliki bitki, ki poteka na južnem odseku vzhodnega bojišča. V Vzhodni Evropi so se ponovila dejanja italijanskega orožja, ki se je v Rusiji borilo najprej skupno z Napoleonovo vojsko, nato pa v sijajnih bojih na Krimu. Junaštvo italijanskega vojaka je želo občudovanje zaveznikov, računati pa je moral z njim tudi nasprotnik sam vse od avgusta 1941. Danes zavzema sodelovanje fašistične Italije v odločilnem boju proti najsrditejšemu nasprotniku evropske omike čedalje večji obseg. Italijanska armada je vse od začetka svojega nastopanja na vzhodnem bojišču znala uveljaviti sposobnost svojih poveljnikov in ponosen zagon svojih čet. Agencija Domej objavlja izjavo, v kateri poudarja, da so bili vsemu svetu že sporočeni nameni, ki jih ima Japonska v zdajšnji vojni glede Vzhodne Azije. Zatorej je jasno, da Japonska nima nobenih poželenj po državah Južne Amerike. Izjava potem opominja vlado republike Peruja na dejstvo, da so bili navzlic temu stanju izdani ostri ukrepi proti Japoncem, ki bivajo v Peruju. X 9000 let star medvedji okostnjak. Nekje na Danskem so rezali šoto in so naleteli na medvedji okostnjak, star okrog 9000 let. Okostnjak je zelo dobro ohranjen. Skoro vse kosti so še cele. Okostnjak bo prepeljan v živalski muzej v Kopenhag-nu in bo pomenil zanj veliko pridobitev. Je to edini medvedji okostnjak, najden na Danskem, Pisali smo že o tem, da je najpreprostejši in tudi najzanesljivejši način shranjevanja sadja čez zimo sušenje. Skoro vse sadje se lahko suši, tako češnje, borovnice, jabolka, hruške, češplje, breskve ln marelice. Za sušenje niso primerne le sladke slive, višnje, vrtne jagode in nekateri drugi sadovi. Sušiš lahko na več načinov, katere smo že navedli v zadnjih številkah »Domovine«. Kdor pa more, naj shrani sadje čez zimo tudi na druge načine. V »Sadjarju in vrtnarju« je Fran Kafol objavil članek o vkuhavanju sadja in je rekel med drugim: • »Vsestranska poraba sadnega pridelka, kakor jo poznajo drugi narodi, je pri nas šele v razvoju. Večji del pridelka je naš sadjar predelal v sadno pijačo in tudi v žganje, nekaj malega pa v sadni kis. Vkuhavanje sadja so poznali samo imovitejši ljudje. Na ktnetih so to uporabo smatrali bolj za potratno. Tudi sušenju sadja se ni posvečala potrebna pažnja. Razen v dobrih sadnih letinah, ko je sadje obilno obrodilo, so starejše gospodinje na prav preprost način sušile predvsem hruške, jabolka in slive v krušnih pečeh. V zadnjih letih se je na prizadevanje obla-stev sušenje sadja bolj posplošilo, ker so sezidali veliko število dobrih sadnih sušilnic po deželi. Vse to je pa še premalo. Marmelada se je kot važno hranilo v zadnjem času udomačila tudi v naših krajih. Pomanjkanje v prehrani je naše ljudi prisililo, da si pripravljajo predvsem marmelado za nekako zabelo. Zdaj je čas, da se pripravimo na vkuhavanje marmelade iz raznega sadja, tako jabolk, hrušk, češpelj ali pa gozdnih plodov. Letos, ko je pričakovati razmerno dobro sadno letino, bodo prišla za napravo marmelade predvsem jabolka v poštev. Za vkuhavanje te marmelade nam služijo navadni kotli, če so le dovolj veliki. Najboljši so tisti, ki so vzidani kje pod kako streho z lastno kurjavo in dimnikom. Za silo lahko uporabljamo tudi brzoparilnike, ki jih je pri nas dovolj na deželi. Nekatere podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva imajo na razpolago tudi posebne bakrene kotle, ki so v notranjosti pokosi-treni (pocinjeni) in drže najmanj 70 do 80 litrov. V takih kotlih marmelado ni potrebno toliko mešati. Za kuhanje marmelade so potrebne lesene ku-halnice (greblje), večja ln manjša sita, strgulje, razne žlice, škafi in kadi ali pa škaf s pokrovom za shranjevanje marmelade, kakor prihaja marmelada k nam iz raznih tvornic. Za napravo marmelade uporabljamo le čisto zrelo sadje, čim slajše je sadje, tem boljša je marmelada, tem manj sladkorja je potrebno za dodatek. Ako vkuhavamo še nezrelo sadje, je samo po sebi umevno, da ostane marmelada kisla in da moramo dodati precej sladkorja, če hočemo, da bo taka marmelada okusna in užitna. Jabolka morajo čisto dozoretl (morajo se, kakor pravimo, zmediti) s tem, da jih pustimo vsaj pet do šest dni prizorevati na kupu. Hruške morajo tudi dozoretl (ne smejo pa biti zmehčane). Pri češpljah se mora kožica okoli pecljev nagu-bančiti. Naprava marmelade iz jabolk bo letos najvaž-zdrava jabolka. Sadje moramo odbrati, umiti in nejša. V ta namen bomo vzeli dobro zrela ln razrezati v dobro osnažen kotel, kjer ga počasi razkuhamo v kašo. Dodajmo malenkostno količino vode, še bolje kislega soka, ki smo si ga napravili iz nezrelega sadja med poletjem. Jabolčni sok dodamo, preden napolnimo kotel s sadjem, in sicer v količini, da komaj pokrije dno kotla. Sok iz nezrelega sadja, ki smo si ga napravili med poletjem (hranimo ga v steklenicah na hladnem), je zelo važen dodatek, da se marmelada potem strdi. Zraven kotla postavimo dve primerni kadi. V eno kad damo razkuhana jabolka, prazen kotel pa ponovno napolnimo 8 s sadjem. Med tem časom razkuhano sadno mezgo pretlačimo (pasiramo) skozi sito, da ostanejo na situ samo deli, ki so neprebavljivi (peščišča, koža, pečke in podobno). V kotlu razkuhano in pretlačeno mezgo neprestano mešamo, da se ne prežge. Počasi dodajamo k prvi mezgi še drugo, ki smo jo med tem časom pretlačili. Vkuhavanje marmelade traja približno osem do deset ur. Priporoča se, da si tisti, ki ima opravka pri kuhi marmelade, ovije roke s cunjami in pokrije delno tudi obraz, da se obvaruje opeklin. Sadno mezgo vkuhavamo toliko časa, dokler ne postane tako gosta, da se delajo kar kepe, odnosno dokler ne stoji kuhalnica v mezgi pokoncu, če jo postavimo vanjo. Navadno dodajo kuharice jabolčni marmeladi tudi barvila (žgan sladkor ali karamel, raztopljen v vodi, ali sok iz borovnic ali bezgovih jagod in podobno. Marmelada mora biti lepo rjavkaste prikupljive barve ter se mora dobro strditi. Ne sme se prelivati v posodi ohlajena. Dodatek sladkorja se ravna po okusu, seveda pa v današnjih časih po gmotnem stanju družine. Ni pa potrebno, da se doda ves sladkor k mezgi pri vkuhavanju. Glavno je, da sadno mezgo vkuhamo kot marmelado, ohranimo tako, da se ne pokvari. Običajno dodamo na 1 kg sadne mezge 25 do 40 dkg sipe. Uporaba raznih ohranjajočih sredstev (salicila, mravljične kisline, natrijevega benzota in podobnega) ne se priporoča, ker so to bolj ali manj strupena sredstva. Vkuhano marmelado napolnimo še vročo v lonce ali v kozarce s širokimi vratovi, ki jih zaveže-mo s pergamentnim papirjem in shranimo na hladnem prostoru. Nekatere gospodinje dodajajo marmeladi dišave, nageljnove žbice, cimet, limo-nove olupke. Sadna mezga ali marmelada je navadno tem boljša, čim gosteje je vkuhana. Važno je tudi, da dodamo sladkor pri vkuhavanju šele proti koncu, ko je mezga že precej strjena. To pa zaradi lepe barve, pa tudi zaradi dobrega okusa. Nekatere gospodinje vlivajo marmelado kar na krožnike ali v sklede ali v lonce, ki jih postavijo potem v krušno peč, ko so spekle kruh. Marmelada se tedaj še bolj strdi in napravi na vrhu skorjo. Taka mezga je potem zelo stanovitna. Pred uporabo tako sadno mezgo razredčimo z vodo, da jo moremo mazati na kruh ali testo. Na enak način vkuhavamo tudi ostalo sadje v marmelado. Priporočljivo je tudi, da se sadje meša, to je da vzamemo na polovico jabolk ali hrušk ali jabolk in češpelj in tako naprej. Razna barvila (anilinskih barv) za lepo barvo marmelade ni treba uporabljati, ker so zdravju škodljiva in tudi prepovedana.« K temu bi pripomnili, da gospodinje, ki na-pravljajo manjše količine marmelade, lahko to preprosteje store, vendar po istih načelih, kakor so gori opisana. Smoter vsake gospodinje pač mora biti, da pripravi čim več hrane za zimo. Ni treba, da si nakuha le marmelade, temveS vkuha tudi celo, odnosno razpolovljeno sadje. X Odpornost sadja je odvisna od prsti, kjer rase, in od gnoja. Danska kmetijska družba je naredila vrsto zanimivih poskusov, s katerimi ie skušala rešiti vprašanje, kako bi se dalo doseči, da ne bi sadje prehitro segnilo. Preiskali so zemljo, na kateri rase sadno drevje, pa tudi gnoj, s katerim so to prst gnojili. Ugotovili so, da je v veliki meri odvisno, koliko časa se sadie drži, od tega, kakšna je zemlja, na kateri je zraslo in kakšen gnoj so uporabljali. S tem, da so uporabili neka določena gnojila, se jim je posrečilo doseči dosti večjo odpornost sadja pred raznimi vplivi. GOSPODARSTVO Uničujmo jajčeca kapusovega belina Nad zelniki se spreletavajo beli metulji s črnimi pikami na krilih in odlagajo drobna zlatoru-mena jačeca na. spodnji strani zeljnatih listov. Jajčeca so v kupčkih in jih je lahko odkriti. Ako jih ne uničimo, se v nekaj dneh Izležejo majhne gosenice in obžro liste vprav do reber. Tako ob-žrte rastline se več ne opomorejo. Najpreprostejše sredstvo za uničevanje te nadlege so naši prsti. Treba je samo pregledati posamezne glave na spodnji strani listov in rumena jajčeca ugonobiš s prstom. Za uničevanje jajčec imamo tudi nekaj kemičnih strupenih preparatov. Ker pa je pokončavanje s temi sredstvi prav tako zamudno, je boljše, da jih uničujemo s prsti, kar je cenejše in prav tako učinkovito. Ce pa uničujemo gosenice s kemičnimi preparati, ne smemo uživati zelja, dokler ga temeljito ne opere dež. Ce pa nismo uničili jajčec in so gosenice že za- Kakor vse druge rastline, potrebuje tudi sadno drevje redilnih snovi. Ako so te snovi v zadostni množini in v lahko raztopni obliki v zemlji, bo drevje dobro uspevalo. Staro drevje, ki stoji leta in leta na istem prostoru, začne pešati in ni več rodovitno. Drevje je leta in leta sesalo iz zemlje snovi, ki jih je potrebovalo za rast in napravo plodov. Teh snovi zdaj primanjkuje. Najbolj pogosto manjka zemlji dušika, fosforove kisline, kalija in apna, Te snovi se najhitreje izrabijo in brez nadomestila teh snovi v obliki gnojil nimamo pričakovati, da nam opešano drevje spet dobro rodi in rase. Gnojenje sadnega drevja je prav tako potrebno, kakor gnojenje njiv, vinogradov in vrtov. Goveji gnoj je seveda tudi za sadno drevje najboljše gnojilo. V njem so vse potrebne redilne snovi; zraven tega goveji gnoj rahlja zemljo in pridržuje potrebno vlago in toploto. Z govejim gnojem je najbolje gnojiti jeseni, in sicer na ta način, da ga zakopelješ v 30 do 40 cm globoke jarke. Jarki se pa ne smejo napraviti blizu drevesnega debla, temveč pod kapom drevesne krone. Cim večkrat gnojimo, tem boljše je za drevje. Ako pognojimo z enim vozom gnoja osem doraslih dreves, približno zadošča. Gnojnica, pomešana s straniščnim gnojem, je za sadno drevje posebno izvrstno gnojilo. Gnojnica učinkuje hitro, zaradi tega z njo gnojimo najbolje pomladi. Priporoča se s takim gnojilom dva- | krat gnojiti, prvič pred cvetjem, drugič kmalu po- I Nevaren krompirjev škodljivec, tako imenovani koloradski hrošč, se doslej pri nas menda še ni nikjer razširil. Ker pa se je pojavil že na Gornjem Štajerskem, obstoji nevarnost, da ne pride tudi k nam. Nevaren je še zlasti zato, ker ga je težavno pokonča vati. Množi se izredno hitro. Dobro je, če tega nevarnega škodljivca nekoliko poznamo. Poznati moramo ličinko, bubo in hrošča. Prav je tudi, da poznamo jajčeca. Hrošč, zadnja stopnja razvoja, je precej velik, saj je dolg 10 do 12 milimetrov. Ima rumena in oranžna krila z desetimi podolžnimi črnimi črtami. To je največja značilnost hrošča in ga ne moremo zamenjati z drugimi hrošči. Težje je prepoznati ličinko, ker je zelo podobna drugim ličinkam, zlasti ličinkam koristne pikapolonice. Ličinka koloradskega hrošča je sicer podobna ličinkam drugih hroščev v glavnem samo po obliki, ne pa po barvi. Od Visokega komisariata odobrene najvišje cene, ki veljajo od 3. avgusta dalje, so: zelnate glave na drobno 2.50, zelnate glave na debelo 1.50, ohrovt 2.50, repa 0.75, kisla repa 2, karfiola brez listov 5, buče 1, bučke 3.50, kumare 325. kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 kosov, 8, majhne pa, ki jih na kilogram gre 125 kosov, 12. stročji fižol 4.80, grah 4.50. kolerabice 2.50, rdeča pesa 3. rdeči korenček brez zelenja 3, črna redkev t, redkvica 3, osnaženi hren 4, šopek zelenjave za juho 0.25, peteršilj 4, zelena 4, čebula 2.50, šalota 4, čele žretl listje, je najboljše, da oberemo vrhne liste in jih sežgemo, ker posameznih gosenic ne moremo uničiti. Gosenice tudi zamorimo, če jih poškropimo z vodo, toplo 55 stopinj Celzija. Ta toplota zelju prav nič ne škoduje. Dobro je, če dodamo tej vodi dva odstotka mazavega mila. Prav dobro sredstvo je tudi zmes 3 kg kuhinjske soli in 2 kg ugašenega apna na 100 litrov vode. Tudi polodstotna karbolinejska raztopina uniči gosenice. Kjer ni dobiti teh reči, lahko poizkusimo z dvoodstotnim tobačnim izvlečkom. Gosenice pa imajo tudi v živalskem in rastlinskem svetu svoje sovražnike. Med živalmi so zlasti gozdne mravlje njih hude nasprotnice. Nekateri priporočajo, da lastniki napadenih zelnikov prinesejo gozdnih mravelj, ki kmalu pokončajo gosenice, same pa odidejo po končanem delu v gozd nazaj. Med rastlinstvom pa moti duh paradižnika in konoplje samice kapusovega belina, da ne odlože svojih jajčec na njivo v bližini. tem, ko drevo odevete, toda le ob močnem deževju. Tak tekoči gnoj je treba zalivati v luknje, da ga zemlja hitreje vsrka. Gnojnica brez straniščnega gnoja učinkuje bolj na rast lesa, ker primanjkuje fosforeve kisline. Pri splošnem pomanjkanju gnoja je treba dostikrat tudi sadjarju seči po umetnih gnojilih. Kakovost in množina potrebnih umetnih gnojil za doraslo drevo je: 1 kg čilskega solitra, 2 kg su-per fosfata in 2 kg kalijeve soli. Čilski soliter lahko nadomestimo s Tomasovo žlindro (3 kg), kalijevo sol pa s kajnitom. Pognojiš lahko tudi z manjšo količino, vendar v Istem razmerju. Košči-často sadje potrebuje tudi apno, s katerim lahko gnojimo v gašeni ali neugašeni obliki. Čilski soliter je treba na pomlad v začetku in ob koncu maja v dveh potih raztrositi in na plitvo podko-pati. Z drugimi umetnimi gnojili se gnoji jeseni, najkasneje pa prav zgodaj spomladi. Z apnom gnojiš tako, da ga potrošiš samega in počakaš nekaj tednov, preden gnojiš z drugimi umetnimi gnojili. Kako učinkuje dušik, fosforova kislina, kalij in apno na drevo? Dušik povzroča bujno rast listja in lesa, fosforova kislina učinkuje na rodovitnost s tem, da pospešuje cvetni in sadni nastavek, kalij vpliva na tvorbo sadu in povzroča trd, čvrst les in s tem trpežnost drevja proti mrazu in boleznim. Apno pospešuje s kalijem vred tvorje-nje sladkorja v sadju, razkraja pa tudi redilne snovi v zemlji. C. D. Ličinka koloradskega hrošča je v začetku, ko se izleže, krvavo rdeča, pozneje pa rumena in z dvema vrstama črnih pik ob straneh. Buba tega hrošča je pa še mnogo bolj podobna bubi pikapolonice po obliki in po barvi: rumenkasta je z manjšimi in večjimi črnimi pikami in ovalne oblike. Zabubi se v list z zadkom. Lani je bilo in tudi letos je na krompirju mnogo pikapolonic, ki so se razmnožile zaradi uši na raznem zelenju. Pikapolonice pa so koristne uničevalke listnih uši in jih ne ugonabljajmo, kar so posamezniki že delali v domnevi, da so bili to koloradski hrošči. Kakor rečeno, so koloradski hrošči že v bližini naših mej, zato kar ni verjetno, da ne bi prišli k nam. Po Gornjem štajerskem uničujejo te škodljivce tako, da jih pobirajo s krompirjevlce in sproti ugonabljajo. česen 5, glavna solata 3.70, endivija 4, radič 3, mehka špinača 4, trda špinača 3, zelena paprika 7, rabarbara 4, novi krompir 2.25, namizna jabolka 4, jabolka za kuho 3, breskve in marelice 6, liter suhih bezgovih jagod 8, kilogram suhega sipka 8. kilogram suhega lipovega cvetja 20, liter lisičk 3, jajca 2 liri kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Drobne vesti Kaj se še seje na vrtu. Na vrtu se v avgustu še sejejo redkvica, motovileč, zimska solata, špinača, radič in drugo. Spraviti je treba čebulo in česen. Skrbeti je tudi za pravočasno obiranje semenja zelenjadi. Pameten gospodar pridela še otavič. Ko kmet pokosi otavo, vidi, ali je bilo obdelovanje travnikov pravilno. Dobro negovanim travnikom suša manj škoduje. Po dežju je treba navoziti na pokošeni travnik gnojnico ali pa pognojiti s hlevskim gnojem, če je na razpolago, in potem travnik pobranati. Na dobro negovanih travnikih se lahko dobi še izdaten otavič. Razumen gospodar mora skrbeti, da mu tudi v suhem avgustu ne primanjkuje zelene krme. Kdor v sili obsekuje turščico in obira vehovje zelja, da prehrani živino, se s svojimi gospodarskimi sposobnostmi ne more ponašati. 2e v avgustu je treba izprazniti gnojišča in izvoziti gnoj na določena polja, kjer naj se zloži v večje kupe ali pa raztrosi. Nato pa se mora njiva takoj plitko podorati. Setev ajde, repe in drugega. Kmetu pride v tem času prav, če ima gnoj že pripravljen poleg njive, posebno če je ta oddaljena od hleva. Vsak dan zakasnele setve se maščuje. Na preorane njive seje zdaj kmet ajdo, strniščno repo, turščico za zeleno krmo ali pa razne krmilne mešanice. Ajdo je treba gnojiti s superfosfatom, strniščno repo in turščico pa s hlevskim gnojem. Mešanicam za zeleno gnojenje ne kaže gnojiti pred setvijo, temveč je treba na posejano polje natrositi hlevskega gnoja tako na drobno, da pokrije celo polje in ščiti setev pred prehudimi sončnimi žarki. Poleg ajde, strniščne repe, turščice za zeleno krmo in krmilnih mešanic se-jemo po ponovnem preoranju prahe oljnato re-pico in inkarnatko. V krajih, ki trpe zaradi pomladne suše, se sejejo ob koncu avgusta tudi travne mešanice in detelje. Do mraza se rastline toliko razvijejo, da jim mraz ne more več škodovati. Tako imamo prihodnje leto več pridelka. Sejemo jih brez zaščitnega posevka žita. Strnišče je treba hitro preorati. Doba žetve se bliža zaključku. Cesto kmet še ni žita odpeljal s polja in že orje med kupi. K taki naglici ga priganja strah pred sušo. Saj vemo, da je žito izčrpalo iz gornjega sloja zemlje zadnjo vlago, ono v nižjih slojih pa lahko obvarujemo le, če strnišče čim prej prevrnemo ali vsaj razparamo. Strnišče je treba takoj prevrniti tudi zaradi tega, da se ne osuši vrhnji sloj zemlje, ki vsebuje največ koristnih bakterij, kajti v pre-sušeni zemlji preneha delo bakterij pri pretvarjanju težko topljivih snovi za prehrano rastline v iahko topljive. Ce to delo preneha, rastline ne dobe dovolj hrane za svojo rast, kar- se z ničemer ne da pozneje nadomestiti. Zemljo je treba tudi prašiti, da dobi pravilno drobno gru-dičavost, v kateri vsaka rastlina najbolje uspeva. Na sprašeni njivi izklije plevel, ki ga uničimo s poznejšim oranjem. X Sloni in konji so podvrženi morski bolezni. 2e pogosto so ugotovili, da so med živalmi, ki so jih kdaj z ladjami prevažali po morju, posebno občutljivi za morsko bolezen sloni. Vendar pa s tem še ni rečeno, da sloni, kadar se jih loti morska bolezen, tudi največ trpe. Pravijo, da ima morska bolezen neprimerno hujši vpliv na konje, čeprav se jih ne loti tako hitro. A med konji najhuje zadene ta bolezen dirkače. X Ljubezenska žaloigra v vodnjaku pred 130 leti. Pred 130 leti sta se ljubila v Tarragoni lepa trgovčeva hči Pasquita in mladi Juanito, ki mu pa starši niso hoteli dovoliti, da bi se oženil s svojo izvoljenko, čeprav je zaradi njega Pas-quita razdrla zaroko s svojim prvim izvoljencem Gomezom. Zaljubljenca sta se hotela poročiti poleti 1. 1811. Tedaj je pa vdrla v deželo Napoleonova vojska. Prišla je tudi pred Tarra-gono in zahtevala predajo mesta. Spanci so to zahtevo odklonili. Francozi so jih začeli oblegati in Spanci so jih pognali 20 km nazaj. V vojskovanju je nastal presledek, ki sta ga hotela mlada zaljubljenca porabiti za svojo pp-roko. Cez nekaj dni so pa Francozi zavzeli Tar-ragono. Španski vojaki so se razbežali in poskrili. Juanito se je rešil s svojo mlado ženo v prazen vodnjak. V njem je bil pa že skrit Go-mez, Juanitov tekmec. Nihče ne ve, kaj se je odigralo med njima v vodnjaku, ker so našli pozneje samo tri okostnjake, kraj njih pa dve bodali. Pijani francoski vojaki so bili namreč opazili v vodnjaku tri skrite begunce in so jih tako dolgo zalivali z vodo, da so utonili. X Čudno spačen teliček. V Taakemu v okraju Rottenburgu je povrgla krava nekega kmeta čudnega spačka. Gre za zarasli teleti z dvema glavama, dvema prsnima košema in po dvema zraslima prednjimi nogama, med katerimi je ena prednja in dve zadnji nogi. Spaček, ki je kmalu poginil, je Imel tudi tri repe. Vsi notranji organi so bili dvojni. Tudi sadno drevje ne uspeva brez gnoja Nevarni škodljivci krompirja se bližajo Najvišje dopustne cene na ljubljanskem trgu J FIELI> « ZGODOVINSKI ROMAN] DVE LJUBEZNI »Zdaj ne več,« se je zasmejal tudi on. »Da, nerodno je biti najmlajši in najmanjši. Takoj vam bom povedal, kako se vrstijo moji bratje in sestre: David, Emilija, Timotej, Matej, Jonatan, Štefan, Ciril, Martin in Marija.« Več pa vam bom povedal o njih v prvem pismu, ki vam ga bom poslal s prve postaje.« »Toda,« je hotela ugovarjati, tedaj pa sta pristopila brata Monoda. »Veseli me, da ste se zglasili pri meni s tem priporočilnim pismom,« ga je vljudno nagovoril Alfred Monod. »Sicer bi vas bili gotovo zgrešili.« »Rajši bi izpustil Anglijo s Škotsko vred, kakor pa obisk pri vas!« »In jutri greste že v Bruselj?« »Da, in potem dalje proti Nemčiji in Avstriji. Pet let sem štedil za to potovanje.« Ko se je z zadnjimi gosti poslovil tudi Fild, mu je Eliza prijazno ponudila roko. »Želim vam srečno pot in srečno vrnitev. Lahko noč!« Ko je šel, sta se Monoda še dolgo pogovarjala o njem. Hvalila sta njegovo iskrenost in nenavadno nadarjenost. Morda je malce preveč zgovoren, a je zato dobrosrčen in duhovit. V Ameriki velja za enega izmed najboljših poznavalcev grščine, hebrejščine in filozofije; gotovo ga čaka lepa duhovniška kariera.« Ko je šla Eliza po stopnicah v svojo sobo, je mislila na tega veselega in odkritosrčnega Američana. V zadnjih tednih se je bila ogradila z visokim zidom, da bi se laže skrila pred svetom. Njeni znanci so spoštovali to njeno zgradbo in so jo puščali samo. On edini je vedel, da je treba preplezati zid, in z enim samim skokom je bil pri njej. 14. TRETJI DEL Spet je stala Eliza navsezgodaj na palubi ter zrla proti daljnemu obrežju. Po štirih tednih vožnje je vrgel »Celtic« sidro v Staten Islandu. Bilo je pomladi 1. 1849. — osem let in pol od tistega dne, ko je prvič stopila v hišo vojvode Praslina. Takrat je bila pogumna in željna novih dogodkov. Danes je bila tisoče milj daleč od Pariza in vedela je, da ne sme zaupati novim dogodkom. Potniki so se zgrnili na palubo, da bi prvič pozdravili Ameriko. Mahali so z rokami, vpili in se smejali. Njihovi obrazi, ki so se zdeli Elizi med vožnjo starikavi in pusti, so naglo oživeli. Solze so ji stopile v oči ob pogledu na to izpremembo. Zavidala jim je. Kaj je bilo to, kar so imeli vsi ti ljudje, a kar je ona pogrešala ? »Vero,« je pomislila. Čedalje jasneje se je risala obala pred njimi. Nekaj potnikov, s katerimi se je bila seznanila, je prišlo mimo. Pozdravili so jo in se poslovili. Obrazi so jim žareli od radosti, da je smoter tako blizu. »Prosim, gospa,« je izpregovoril poleg nje visok Američan, s katerim je bila izpregovorila ves čas vožnje komaj pet besed. »Držite se mene, ko bomo izstopili. Ponesel vam bom kovčeg in upajmo, da pridemo srečno na čvrsta tla.« Smehljaje se mu je zahvalila. »Američani so res uslužni,« je pomislila. »Vedejo se nasproti ženskam povsem naravno spoštljivo, tako vse drugače kakor evropski kavalirji. Zdi se jim samo po sebi umevno, pomagati ženski, pa naj že potuje sama ali ne.« V gneči si je počasi utirala pot na kopno, v novi svet, misli pa so ji uhajale nazaj v Evropo, k njenim izgubljenim prijateljem, k Monodovim. Brez pomoči bratov Monodov ne bi nikoli dobila te službe. Pisali so vsem svojim vplivnim prijateljem na obeh straneh oceana, jih prepričevali o Elizini nedolžnosti ter jih prosili pomoči. In naposled se je zgodil čudež. Prišla je ponudba iz New Yorka, kjer so v neki višji dekliški šoli potrebovali učiteljico francoščine. Kočijai, ki ga je bila najela, jo je odložil pred velikim poslopjem, na katerem so blestele črke: Šola gospodične Hainesove. Zavese v dolgem in hladnem salonu so bile spuščene. Eliza se je komaj utegnila ozreti po okusnem mahagonijevem pohištvu. Vstala je, da bi podala roko gospodični Hainesovi, ki je pravkar vstopila. »Pozdravljeni, gospodična Deportova! Prišli ste ob pravem času. Upam, da zdravi. Ste imeli dobro vožnjo?« Na Elizo je napravila gospodična srednjih let, oblečena v okusno narejeno sivo obleko, prav dober vtisk. Njen glas je zvenel mirno in ubrano, oči so ji zrle mladostno. »Malo sem pač utrujena in zmedena po tako dolgi poti,« je dejala. »A verjemite mi, veselim se, da sem tu. In globoko sem vam hvaležna, da ste mi dali priložnost za novo delo.« »To ni le moja zasluga. Dolgo sem razmišljala in pretresala vaš primer, preden sem se bila odločila.« »Veseli me, da so vam znane vse podrobnosti tega — tega nesrečnega dogodka, v katerega sem bila žal zapletena. »Da, dobro mi je znana vsa ta Praslinova afera. A ko sem prečitala pisma Monodovih in drugih prijateljev, sem spoznala, da ste bili res le žrtev okoliščin. Vaša spričevala so odlična, vaši prijatelji so vas kar najtopleje priporočali, in vendar nii je bilo težavno, odločiti se. Bila je prava božja previdnost, da vas je našel mladi gospod Fild.« »Gospod Fild?« je presenečena vprašala Eliza. »Nisem vedela, da je imel on kaj skupnega z mojim odhodom v Ameriko.« Naš pastor mi ga je bil privedel, ko se je vrnil iz Evrope. To, akr mi je povedal on o vas, me je prepričalo bolj od vseh priporočil. Prepričal me je,« nasmehnila se je, »da ste kras vsakega mesta, ki ga dobite.« Preden je odšla Eliza v svojo sobo, ji je gospodična Hainesova izročila pismo, ki je bilo prišlo za njo. Prišlo je iz Missourija. Pošiljal ji ga je Fild. Spoštovana gospodična Deportova! Smem vas prvi pozdraviti na dan vašega prihoda v deželo, kjer boste, kakor upam, našli svojo srečo? Prijatelj Monod mi je sporočil, da se vračate k svojemu poklicu. Sreča je hotela, da sem lahko govoril z gospo, pri kateri boste nastopili službo. Žal mi je, da vas ne morem osebno pozdraviti, a kakor vidite, sem mnogo kilometrov daleč od New Yorka. Moja brata Ciril in David, ki živita v New Yorku, me že dolgo vabita k sebi. Upam torej, da vas bom čez nekaj mesecev pozdravil osebno. Za zdaj pa nestrpno pričakujem poročila, ali ste prispeli srečno in kako se počutite v novem položaju.« Dvakrat je prečitala Eliza ta kratki, a iskreni dopis. Kaj takega je pač lahko pričakovala od tega majhnega duhovnika. »Gospodična, v Ameriki živijo čudni ljudje!« se je spomnila zdaj besed, ki jih je bila nekoč izrekla Luiza o Ameriki. »Čudni ali ne,« je pomislila. »Sprejeli so me medse, in to je glavno. Dobro je, če ima človek prijatelje.« Šestkrat okoli Granimercy parka, proti le-xingtonski četrti in spet nazaj. Eliza se je bala teh sprehodov s svojimi trinajstimi učenkami. Bile so to deklice med desetim in enajstim letom, vsaka zase dobra in mila, ko pa so bile skupaj, jih je komaj krotila. Ta dopoldanski sprehod ji je bila najneprijetnejša učiteljska dolžnost. Paziti je morala, da so šle deklice lepo v vrsti, da se niso ustavljale in bile preveč razposajene. Tega jesenskega dne 1. 1850. je bila Eliza posebno zlovoljria. Pisma, ki jih je tako nestrpno pričakovala iz Francije, še vedno niso prišla, vreme pa je bilo hladno in megleno. In starejša dekleta so bila zadnje čase nemirnej- ša kakor običajno. Obsedlo jih je nekakšno nerazumljivo vznemirjenje. Ogledovale so si učiteljico francoščine in se pomenljivo spogledovale. »Marijana Hornova bo šla s Katjo Delan-cijevo, Izabela Loriljardova z Anko Brevur-tovo. Luisa Jumelova bo šla z menoj, nazaj grede jo bo zamenjala Lucija Šulerova,« jih je postavljala v vrsto. Na ta način je hotela ločiti najbolj nemirna dekleta. »Zagotovo vem to,« je zaslišala naenkrat za svojim hrbtom šepetanje. »Mamina postrež-nica si je shranjevala vse tiste dopise in mi jih je dala, da jih preberem. Pomislite, bil je menda lord ali vojvoda, pa je ubil... « Naprej ni slišala, ker je priropotal mimo voz. Skušala je ljubeznivo odgovarjati na vprašanja svoje sosede, medtem ko je z enim ušesom napeto prisluškovala šepetanju za seboj. »In ona je bila zapletena v ta umor, Emilija? Kako romantično! In zdaj je naša učiteljica! Je to mogoče?« »Če ti pravim, da vem zanesljivo. Pridi danes popoldne z Eleno in Luizo k nam, pokazala ti bom. Meni pa se to ne zdi prav nič romantično. Le počakaj, da se vrne moja mama iz Baltimora in izve, kakšno učiteljico francoščine smo dobile!« »Pst, Emilija! Gleda nas. Govori hitro po francosko!« »Qu' ce que c'est?« »No, to je dovolj. Ti že pokažem, če se boš še drla nad menoj pred celim razredom, da slabo izgovarjam! Pogledala ji bom v oči in jo nekaj vprašala.« »Tega si pač ne boš upala, Emilija!« »Pa bom! Vprašala jo bom, kako se izgovarja beseda Praslin in Concicrgerie, in videle bomo, kaj bo na to odgovorila.« Eliza je poklicala EmiHjo k sebi. Tako je za nekaj minut šepetanje prenehalo, toda dobro se je zavedala, da bo v najkrajšem času sleherna učenka izvedela za nesrečni dogodek iz njene preteklosti. Ko so se odpravljale domov, je eni izmed njih odvzela listek, ki so si ga bile na skrivaj pošiljale. »Dekleta, to se boste čudila, ko vam bo Emilija povedala, kaj so pisali časopisi o naši gospodični D.,« je bilo zapisano na listku. »Gospodična D.,« je pomislila Eliza trpko. »Torej je tudi ona prišla za menoj v Ameriko. Mislila sem že, da sem jo bila pustila v Franciji... « Vso noč ni Eliza zatisnila oči. Drhtela je od mraza in neprestano je razglabljala, kaj naj napravi. Težko ji je bilo, čutila se je postarano in zapuščeno. »Ali se osemintrideset-letna neporočena učiteljica lahko počuti drugače?« si je govorila. Vendar je zrla hladno v svojo bodočnost, čeprav je vedela, da bo pač vse odvisno od tega, kako se bo izmotala iz tega položaja. »Preveč sem izkusila, da bi mi bilo kaj do tega, kako sodijo ljudje o meni,« je razmišljala. »Odslej bom povedala vsakomur v obraz, kako in kaj.« Zelo skrbno se je zjutraj oblekla. Glavo je imela polno načrtov in stavkov, s katerimi bo začela danes pouk. Izpod priprtih trepalnic je zrla po razredu. Vzdušje v razredu je bilo napeto. Emilija De-lavanova je vneto nekaj pripovedovala Marijani Hornovi in pomenljivo prikimavala. »Odložite knjige in zvezke, danes se bomo razgovarjale,« je počasi izpregovorila učiteljica. »A ne o francoskem jeziku. Toda dobro pazite in pazljivo odgovarjajte na moja vprašanja. Pripovedovala vam bom resnično zgodbo, zato je važno, da dobro razumete. Ste pripravljene? Lahko začnem?« Po razredu je završalo. Oči so presenečeno zrle proti katedru. Nekaj v Elizinem uvodu je govorilo, da to ne bo ura običajnih recitacij. Potem je postalo v razredu tiho in modre, rjave in črne oči so radovedno zrle v učiteljico. »Predstavljajmo si torej, da smo v Parizu v mogočni in prekrasni palači v Ulici sv. Ho-, norija, na domu plemenitega vojvode Prasli-t na.« V razredu je znova nastal nemir. Emilija. Delavanova se je nervozno vrtela in spogledovala z Rebeko Javovo. NEKAJ ZA MLADINO Pvmš w S5w0i@ffDiiafl B@ ^edkiOf) ®D0w j«iijim«;m» umrasBmsunma bokem molku. Le redkokje se je utrgal list in strepetal na tla. Bila je taka tema, da bi bil tujec moral pač natanko paziti pred seboj in celo pozorno gledati, če bi hotel opaziti samotnega moža, ki je prežal v pesku tik ob vodi. Bil je zleknjen po tleh, kakor bi bil z zemljo združen v eno. Ležal je tam precej dolgo negiben. Nenadno pa je vzdignil glavo in prisluhnil. Vse je bilo tiho .. . Toda mož se ni dal prevarati... čulo se je vendarle lahno plahutanje ali pljuskanje. Mar je bila riba, ki je poskusila pobegniti z enim samim skokom iz objema vode ? Spet tišina ... Potem pa se je polglasno oglasil miren glas tam od brega, isti čas je drsela dolga senca čez temno vodo. »Ali je Leteča pšica zadela Kačo?« Iz čolna, ki se je bližal, je prišel odgovor: »Brat Kornstalk, prinašam sporočilo. Leteča pšica šavanov me je našla na označenem mestu.« Mož na bregu se je vzdignil, čolnič je pristal. Dve vitki postavi sta stopili iz njega. Eden izmed došlecev je lahkotno potegnil čoln iz bivolje kože na breg, drugi je pristopil h Kornstalku, kajti ta je bil tisti, ki je čakal ob reki in je zdaj začel izpraševati: »Kaj pravi poglavar rodu Leni Lenape?« »V treh dneh bo tu s svojimi štiristo bojevniki. Toda to je prepozno.« Kornstalk je premišljujoče zrl v tla, potem ni več dalje vprašal, že tako je izdal, da je preveč nestrpen. Ni mu bilo treba vpraševati, zakaj mrki poglavar rodu Leni Lenape ni utegnil prej prispeti s svojo vojsko. Glavar Bukongahelas je bil zvest, o tem ni bilo dvoma, toda kar je veljalo še več: črtil je bele bojevnike, kakor le lahko sovraži rdeči vojskovodja roparje svoje domovine. če Bukongahelas ne pride prej kakor v treh dneh, mu pač ni mogoče prej prispeti. Bržčas je za angleškim grofom, za lordom Denmo-rom, ki je bil s svojo vojsko na poti v čilikot. Verjetno pač Bukongahelas ni mogel prej sklicati svojih vojščakov. sicer vlagaj eno plast ene, drugo plast pa druge vrste zelja. Tudi ta način je priporočljiv. Koristni nasveti S pomočjo obročka se lahko pokvari vkuhana vsebina. Vlaga in plesen ne moreta do vkuhane-ga v dobro zaprtem kozarcu, lahko pa pokvarita gumijasti obroček. Na ta način utegne preko obročka vhajati vlaga v kozarec, ki se pokvari, če je klet zelo vlažna, je dobro, da jo prežveplamo ali postavimo vanjo posodo z neugašenim apnom, ki ga zmerom izmenjamo, ko se razkroji od vlage. Dobro je tudi, če pokrijemo kozarec še s časopisnim papirjem. Stare klobuke lahko uporabiš za copate in vložke v čevljih. Kot vložki varujejo nogavice, da se tako hitro ne strgajo, obenem pa so taki vložki pozimi dobra zaščita proti mrazu. Posušeno kremo za čevlje lahko napraviš za rabno. Če se ti je krema za čevlje posušila, da se ne da rabiti, kani vanjo nekaj kapljic terpentina, pa bo spet dobra. Kako povečamo trpežnost čevljev. Čevlji ostanejo dolgo v dobrem stanju, če jih enkrat na teden očistimo z glicerinom namesto s kremo. Od vrvic za čevlje prav rade odlete kovinaste konice, če konce vrvic potem zavijemo in pomočimo v redek klej, lep ali pečatni vosek, so še prav tako uporabne. Lesno oglje je dobro zdravilo, kadar napenja živino. Stolci v prah pest oglja, zmešaj z vodo in vlij živini v grlo. Oglje se spoji s plini v želodcu in živini odleže. Lesno oglje so uživali s pridom tudi ljudje ob času kolere. Domači zdravnik Pravilno dihanje proti slabemu spanju. Nova zapoved, kako si zagotoviš spanec, je naslednja: Stegni in nato popusti vse mišice, posebej mišičje, ki uravnava želodec in trebuh. Nato globoko vdihni, in sicer tako, da pri tem nobena mišica ne otrpne. Ko napraviš prvi vdih, globoko in počasi izdihni, da se tudi zadnji kotički pljuč napolnijo s krvjo in kisikom. Te dihalne gibe pa je treba izvršiti tako, da se hkrati gibljeta tudi prepona in spodnja polovica prsnega koša. Ko napraviš nekaj vaj, ti postanejo ti gibi povsem lahki in naravni, saj v ležečem položaju sami dihamo s prepono. Gre samo zato, da dihnemo globlje in mirneje, tako da nikoli ne skrčimo prsnih mišic. To je vse. Komaj osemkraj tako vdihnemo in izdihnemo, se nam zazeha, kar je znak da se je približal globok, dobrodejen spanec. Vsi, ki so preizkusili ta način, se hvalijo, da so z uspehom zadovoljni. Trenutek je žarel Kornstalk v divjem zmagoslavju: angleški grof pač ni opazil, da nima nobenih sovražnikov pred seboj in da je glavna moč šavanov izginila mimo njega v senci pragozda in da mu je zdaj za hrbtom. Toda ta zanos v Kornstalku je uplahnit Najtežja naloga šele čaka rešitve. Približuje se odločitev v vsej vojni, odločitev ... Toda vojščakov iz rodu Leni Lenape še ni tu. črna kača, kakor se- je imenoval eden izmed obojice, ki sta prispela s čolnom, je prekinil molk, medtem ko se je njegov tovariš Tekumze ponižno držal zadaj: »Prispel bo prepozno. Moj brat, ki je mezdnik pri velikem belem očetu, je prišel s poveljem k belim možem, ki taborijo tam preko. Naročeno jim je, da se dvignejo k pohodu in da se odpravijo v čilikot. Pred tvojo vasjo se morata obe beli vojski sestati — in potem bo šavanom za vekomaj zašlo sonce.« Poglavar Kornstalk je vprašal z eno samo besedo: »Kdaj?« Črna kača je razumal in odgovoril: »Jutri zjutraj moramo na pot. Ti veš, da so njihovi čolni zgrajeni in pripravljeni.« Kornstalk je stopil nekaj korakov ob bregu, potem se je vsedel na nekem mestu, odkoder je imel odprt razgled čez reko. Odtod je lahko opazoval žar stražnega ognja bele vojske. Odtod je lahko zdaj pa zdaj tudi opazil bežno svetlikanje čez vodo. Njegovim bistrim očem ni ušlo, kako drsijo čez reko čudne sence, kadar koli je straž-ni ogenj nekoliko bolj zaplapolal. Tam onkraj na drugem bregu taborijo beli voj-ščaki. Petnajststo bojevnikov in graničarjev. Jutri zarana se morajo odpraviti v čilikot, da se tam združijo s četami lorda Denmora. če jim to uspe, bo vsak nadaljnji odpor Indijancev zaman. Poglavar Kornstalk se je znova vsedel na breg in je strmel v oni žar na drugi strani reke. Molčal je, ni se ganil, črna "kača in Tekumze sta stala nedaleč stran. Tudi onadva nista črhnila besede. Poglavar je strmel in strmel. Bukonga- Džiu-džicu se na Japonskem splošno poučuje V športnem življenju je potrebna za dosego posebnih športnih uspehov tudi posebna telesna moč. Slabiči redko dosežejo večje uspehe. To pa ne velja za najznačilnejši japonski šport džiu-dži-cu. Kdor goji ta šport, ne potrebuje posebne moči, ker gre pri njem bolj za spretnost kakor za moč. Komur so znana osnovna pravila tega športa, se lahko uspešno bori tudi proti mnogo močnejšemu nasprotniku. Džiu-džicu goje zdaj milijoni Japoncev. Njegov glavni zagovornik je profesor Ji-garo Kano. On je dosegel Izredno usposobljenost in na osnovi nje je postavil nova pravila za dosego največjih uspehov. Posledica njegovega prizade-vanja je bil enoten način, ki se zdaj splošno poučuje. Profesor Jigaro Kano je ustanovil tudi največjo in zdaj vodilno ustanovo športa džiu-džicu »Kodokan«. Pod okriljem te ustanove sa izobražujejo tudi novi učitelji- te športne panoge, Džiu-džicu se pa na Japonskem poučuje tudi v šolah, kjer se uči na tisoče fantov in deklet že od zgodnje mladosti džiu-džica na čisto znanstveni podlagi. Po pravilih »Kodokana« je v tej športni panogi 10 stopinj napredka in kdor doseže deseto stopnjo, velja skoro za nepremagljivega. Toda le redki dosežejo najvišjo stopnjo. Celo sami učitelja »Kodokana« so komaj na šesti stopnji, Lev je pobegnil v cerkev V Sittardu na Nizozemskem je bil ži valski cirkus. Nekega dne so pazniki čistili kletke in doživeli pri tem veliko presenečenje. Lev, ki je bil sicer vedno krotek, se je nenadno postavil pred paznikom na zadnje noge, ga podrl in jo mahnil v svobodo. Bilo je to zgodaj zjutraj, ko ja bilo na ulici še malo ljudi. Lev se je mirno sprehajal po mestu in spravil v velik strah vsakogar, ki ga je zagledal. Lev je med tem mirno stopil v neko mesnico, vzel tam kos mesa, ne da bi se bil zmenil za mesarja, se zleknil potem pred mesnico in pozajtrkoval, nato pa jo mahnil v cerkev, kjer je bila pravkar maša. V cerkvi je šel med klopmi naravnost proti oltarju, kjer je obstal. Verniki se niso upali niti ganiti ob tem prizoru in so samo čakali, kdaj bo lev začel svoj krvavi ples. Duhovnik ni bil preveč plašljiv mož in se je ob pogledu na zver hitro znašel. Ni začel klicati na pomoč, ker se mu je zdelo, da bo še najboljše, če levu ne da nobenega povoda za vznemirjenje. Nadaljeval je mašne molitve, kakor da se ni zgodilo nič. S tem je tudi vernike v cerkvi opogumil. Neprijetnega pričakovanja, kdaj bo lev koga naskočil, pa je bilo na srečo kmalu konec. Cirkuški pazniki so hitro izvedeli, kam se je zver zatekla. Prišli so za njo v cerkev in jo brez večjih težav ujeli in odvedli nazaj v kletko. helas s svojimi štiristo Lenapi prispe šele v treh dneh. To je prekasno. Po daljšem presledku se je Kornstalk vzdignil, oddaljil se je za nekaj korakov od brega proti gozdu in je tiho poklicali »Katahekasa!« Nekaj trenutkov je poteklo in Katahekasa je stopil iz gošče z nekim drugim Indijancem. Kornstalk jima je pripovedoval, kakšne novice je prinesel črna kača. Preden je poglavar končal, ja Katahekasa že rekel: »Boriti se moramo!« »Da, prišlo je tako daleč. .Takoj zbudite speče bojevnike in zberite čolne! Voditelji, pojdite k svojim ljudem. Borili se bomo, kakor je bilo sklenjeno na našem zadnjem posvetu. Črna kača na desnem krilu, Tekumze spredaj, Modri jopič na levi. Katahekasa, ti se boš peljal navzgor po reki šavanov in boš zahrbtom napadel bele čete. Va!« (Reka šavanov se imenuje Ohajo. »Va« pa je indijanski bojevniški pozdrav.) Kornstalk je nato šel po bregu zaliva k reki, ostali štirje pa so pohiteli v gozd. Vrhovni poglavar je pričakoval odločilnih ukrepov. Njegova pest je bila čvrsto stisnjena okrog bojevniškega bata. Njegove prsi so globoko zajemale zrak. Da, prišlo je do odločitve. Zdaj ne bo več borbe z uničevanjem lesenih kolib in s pobijanjem posameznih belih lovcev, zdaj je prišla ura velike bitke, s katero se bo odločila vsa vojna med belci in rdečekožci. Kornstalk je pomišljal samo še to, da so bele čete na oni strani reke za kakih dvesto do tristo mož močnejše od njegove vojske. Vse to so mu natanko povedali njegovi zvesti in pogumni ogleduhi. Toda nič ni pomagalo. Treba je bilo poizkusiti ... Kornstalk je bil prepričan, da je zmaga na njegovi strani. Najprej je treba pokončati vse bele čete, ki taborijo onkraj reke. Potem bo tudi lord Denmor, guverner vse te pokrajine, pogubljen z vso svojo glavno vojsko vredf. Njegova vojska je neokretna, z njo si je loM Denmor upal .nekoliko predaleč v te divjfe gozdove. ^ Dalje) S^@bo OiS(y)lb<§2(n)8 »Imate še kakšne želje?« je vprašala gospa Blažičeva, vdova v najlepših letih, svojega podnajemnika zdravnika Vrabiča. »Saj vam zmerom ustrežem, če je le mogoče. Gospodje imajo y službi dosti dela, zato se spodobi, da jih doma rešimo vseh skrbi.« »Ne, ne,« je v zadregi odgovoril doktor Vra-bič. »Preveč ste ljubeznivi...« Zdravnik je umolknil; ni vedel, kaj naj bi ge rekeL Način, kako je gospodinja z njim govorila, in sploh ves njen nastop nasproti njemu sta ga bila zmedla, saj doslej skoraj še ni imel izkustev z ženskami. Spoštoval je svojo gospodinjo, in to spoštovanje se je zadnje čase skoro že izpreminjalo v plaho ljubezen. Gospa Blažičeva ni pokazala, da bi bila kaj opazila; bila je z njim vedno enako prijazna. Ko ie zdaj odhajala iz sobe, jo je doktor Vrabič spremil do vrat. Take pozornosti ni izkazal svoji gospodinji še nikoli. Iz njegovih misli, ki so veljale gospe Blaži-čevi, ga je zbudil šele vstop služkinje, okorne ženske, ki ji je le redkokdaj privoščil kako besedo. Medtem ko je služkinja pospravljala spalnico, je doktor Vrabič gledal skozi okno, potlej pa je pobral svoj časopis in šel na ju-trnji izprehod. * Nekega dne ga je gospa Blažičeva spet vprašala na svoj nežni in obzirni način, ali se dobro počuti, ali česa želi, ali služkinja v redu pospravlja sobo in ali je vobče zadovoljen s sobo. »O, že dostikrat sem vam hotel nekaj reči, gospa,« se je ojunačil mladi zdravnik. »Prosim,« je krotko rekla gospa Blažičeva, »kaj vam je na srcu?« »O, nič hudega,« ie dejal mladi zdravnik po daljšem premišljanju, »hotel sem samo vprašati, ali je vaša služkinja radovedna. Meni se zdi, da prisluškuje pri vratih, kadar pride kak moj prijatelj k meni na obisk. Takrat vselej čujem korake v sosednji sobi. Seveda je še nisem zalotil, ker se lahko zateče v kuhinjo.« »Mislite torej, da prisluškuje v predsobi?« je vprašala gospa Blažičeva in pokazala na steno. »To je zelo nerodna reč. Sicer pa,« je nadaljevala z ljubeznivim nasmeškom, »menda nimate skrivnosti v pogovorih s svojimi prijatelji... No, da, nerodno je pa le. Saj pravim, te služkinje! Takoj ji bom prepovedala. Ce bi vi to storili, bi najbrž ostalo brez uspeha. Na žalost je človek na služkinje navezan, in mora pač te njihove slabe lastnosti vzeti v račun.« Minili so tedni, ko je proti večeru stopal doktor Vrabič s svojim prijateljem inženjerjem Mi-lavcem proti domu. »Kako pa si s svojim stanovanjem zadovoljen?« ga je vprašal inženjer. »O, prijetno je!« je odgovoril doktor Vrabič. »To že vem,« je menil Milavec. »Mislim namreč, kako si zadovoljen z ljudmi, Menda si v gospodinjo nekoliko zaljubljen?« »Lepo te prosim,« ga je zavrnil Vrabič. »Kako pa prideš na tako misel?« »Samo zdelo se mi je. Ko sem bil zadnjič pri tebi in sva jo srečala, kar nisi mogel odtrgati oči od nje. Pa pustiva to. Vidim, da ne spravim besedice iz tebe. Ali nisi zadnje čase nekaj tožil. da imate v hiši zelo radovedno služkinjo?« »Da,« je prikimal doktor Vrabič vesel, da se je pogovor obrnil v drugo smer. »Kakor sem ti že pravil, je zraven moje sobe predsoba, iz katere prideš v kuhinjo. Ta predsoba je z mojo sobo zvezana z vrati, ki so prevlečena s platnom. Vselej, kadar me kdo obišče, začujem v predsobi tihe stopinje in na vratih opazim majhno vzboklino — znamenje, da služkinja prisluškuje. Zadnjič ji je menda gospodinja to prepovedala, ker zdaj ne slišim več korakov, toda vzboklino še zmerom opažam.« »No,« se je zamislil inženjer. »Za tako reč bi vedel učinkovito sredstvo. Poslušaj!« Začel je vneto nekaj pripovedovati prijatelju, ki ga je pozorno poslušal, na koncu pa mu je navdušeno segel v roko: »Da, to bo najboljše!« Zdaj sta prispela do hiše. Zdravnik je povabil prijatelja k sebi in oba sta stopila v njegovo sobo. Spustila sta se v glasen pogovor, medtem pa sta napeto gledala v tista prevlečena vrata. Zdajci je inženjer vzdignil roko in pokazal na vzboklino, ki se je prikazala na vratih. »Zdaj!« je zašepetal in skočil na noge. Tudi zdravnik je vstal. Sicer neodločno, toda ko mu je prijatelj zašepetal na uho: »Spomni se, kaj si rekel!« je stopil k vratom in udaril s plosko dlanjo po vzboklini. Trenutek nato je tudi inženjer udaril po vratih. .Vzboklina je izginila in prijatelja sta se na glas zasmejala.. »Jutri bo imela služkinja oteklino na licu,« je menil mladi zdravnik. d)f)0 2f}&0Š(fi)0