Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številki 91.
JOLIET, ILLINOIS. 10. OKTOBRA 1916
LETNIK XXT.

iraševo na Erdeljskem zopet vzeli Avstrijci.
Rumuni se umikajo ob celi sedmogra-ški fronti baje iz strategičnih o^irov.
Krvavi boji na ruski fronti.
Malo važnih novic z laške, zapadne in makedonske fronte.
Rim, 5. okt. — Izgubo neke postojanke v dolini Piccolo prijnava vojni urad. To prednje stražišče v smeri Sore Colbrican so Italijani osvojili v torek.
Včeraj pa so dospele avstrijske pomožne čete in se po silnem topniškem streljanju zagnale naprej in so zopet Pridobile strelske jarke.
Avstrijsko topništvo je poškodovalo vasi Sano v Adiški dolini, Forni Avol-!ri v zgornji Deganski dolini, Timao Pajitaro v Butski dolini ter tudi G0rico.
Laške baterije so razdejale sovražna taborišča pri Hrušici in v Zilski do-
lini
ter poškodovale sovražne linije
"a Krasu.
Boji v gorah.
Rim, 6. okt. — Osvojitev močne avstrijske postojanke na slemenih Cima Costabella' v Dolomitskih planinah 111 ujetje 102 mož naznanja vojni urad danes. Na ostali fronti je bilo topni-streljanje, ki je bilo silnejše na Krasu.
Lahi povsod odbiti.
i i
8, okt. — Vojni urad je no-1 sleiiece poročilo o vOjško-ftjirtiHKiiž	'•'i*^ ...
Nedavno začeto silno bombardira-
badin so bili kakor v ponedeljek krvavo odbiti."
Rumuni zopet poraženi.
Sofija, S. okt. — Šestnajst romunskih bataljonov (kakih 15,000 mož), ki so prekoračili Donavo med Tutraka-nom in Silistro v Bolgarijo, je bilo po-končanih, kakor danes uradno naznanja bolgarski vojni urad.
Poraz, ki so ga utrpeli Rumuni, je največji izza pokončanja rumunske armade pri trdnjavi Tutrakan, ko je bilo 23,000 Rumunov zajetih in ujetih južno od Donave.
Avstrijci zmagoviti.
Berlin, 6. okt. (Čez London.) — U-radno poročilo najvišjega vojnega vodstva:
"Sedmograška fronta: Včeraj so bili Rumuni zopet poraženi. Avstro-ogr-ske čete so jih prepodile v odseku Georgeny iz njih postojank jugoza-padno od Libanfalve, so odbile napade dalje južno na Ba,lkeoške višine in zopet osvojile na obeh straneh ceste Magyaros-Parajd v sredo izgubljene postojanke. 'Nad 200 ujetnikov je bilo dosedaj dovedenih.
"Po ulspešnih bojih blizu Repsa, Koehaloma in Kiralyhalme so združene avstro-nemške čete pod vodstvom generala von Falkenhayna pognale sovražnika čez Alt in Homorod. V odseku Sinca je bila neka postojanka, branjena z veliko trdovratnostjo, vzeta z bajbnetom. Več sto ujetnikov je bilo dovedenih in vojni plen obsega dva težka topa, 28 lahkih topov in 13 |strojnih pušek. Sovražnik je bežal skozi Geister-gozd in je zasledovan."
Iskr^i popravlja cenzuro.
-t .
Berlin, 6. okt. (Brezžično v
a pravi, da so se Rumuni umeknili do meje pred močnejšim sovražnikom v zagotovitev boljše obrane gorskih prelazov.
V Dobrudži je bilo včeraj vse mirno.
Makedonska fronta.
Pariz, 5. okt. — Zavezniške čete na zapadnem koncu makedonske fronte še potiskajo bolgarske čete nazaj pred Bitoljem (Monastir).
Berlin, 5. okt. — Vojni urad je naznanil danes:
"Nižja Planina (obvladujoča dolino reke Cerna vzhodno od Bitolja) je v posesti sovražnika. Sicer je položaj neizpremenjen od Presbiškega jezera do Strume. Vas Yenikeul je zopet izgubljena."
Bolgari se umaknili.
Berlin, 6. okt. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes objavil o vojaških podjetjih na makedonski fronti sledeče poročilo:
"Tekom noči na sredo so bolgarske čete zapustile nekaj najbolj oddaljenih, v frontni liniji ležečih krajev brez vsakega sovražnega motenja."
Ljuti boji južno od Bitolja. Pariz, 6. okt. — Bolgari na fronti ob Strum i v grški Makedoniji se umikajo pred Britanci, je naznanil vojni urad danes. Naznanilo se glasi:
"Ob Strumi se je sovražnik umaknil pred britanskimi četami.
"V okrožju reke Cerne so. bili ljuti boji ob celi fronti Mesdžidli-Kenali-Gradešnica (južno od Bitolja v Srbiji). Naši zrakoplovci poročajo veliko delavnost na sovražnih železniških progah."
Ruska fronta.
nje našili r,	i . ville.) — Včeraj v Sofiji objavljeno u-
^ :nas,h postojank na Kraški planot; ^ dney
Berlin, 5. okt. — Rusi nadaljujejo obupne napade ob avstro-nemški fronti zapadno od Lutska v Volhiniji, je naznanil vojni urad danes. Na edini točki, kjer so prodrli v avstro-nemške linije, severno od Zublina, so bili pozneje zopet izgnani.
Petrograd, 5. okt. — Napredek za Ruse v njih napadih ua_ a\;itro-n.£fl}ške gay_ čete od Volhinlje južno do Dnjestra
3y^a'ievilo v5eraj ves dan s pol pine	otl Vodavasi so sku-
šal SOvrazne pehote opoldne posku-* Prodirati. Pognane so bile na-aJ Po topniškem streljanju.
Gard3 fleimltalski fronti je bil odsek r inal-Coldose posebno izpostavljen ^Prestanemu sovražnemu ognju. Mo-
odb-n»Skok "a te višine bil krvav0
I	Rumunska fronta.
lik^rlin. 5. okt. (Čez London.) - Ve-
.■2gavni stan je naznanil danes: š|(emapadno od Parajda na Sedmogra-
0(lbiti.S
"D Ponedefi
ofenziv0l
i j«
Dalje severno se je tudi
bili ponovni rumunski napadi
ruf?i rumunski vojni zbor, ki je v ek v odseku Bekoktcn začel nil „"' se je v Altski dolini umak-
a Sinon.
f
"mikati.
•■■ik'gorah se umika so-skusih brezuspešnih napadnih po-
strangij ", P0 težkih izgubah na obeh •"eihii, ^trcitske doline v smfcri ob-
U2ii p, „
ursave je
napad
itkolik" Uršave J'e rumunski "An ° pr'dobil na ozemlju.
*kupinn feldmaršala von ieic.Se.1a: Sovražui napadi zapadno 2n»ske proge Cara Orman-Ko-
no poročilo vsebuje sledeče nove podatke o grozovitostih, izvršenih po Rumunih:
"Rumunske čete so napadle v zasedenih krajih civilne prebivavce, jih poklale na stotine in zažgale poslopja— sramotni čini za narod, ki trdi, da je omikan."
Tudi tega dostavka ni bilo v bolgarskem poročilu, brzojavljenem čez London.
Le nekaj Rumunov uteklo.
Berlin, 6. okt. (Čez London.) — Uradno nemško dnevno poročilo pravi:
"Po zakesnelo dospelih poročilih je samo majhen del romunskih čet, ki so prekoračile Donavo pri Rahovu, utegnil dospeti zopet na severni breg, do-čim se je ostanek umaknil vzhodno, pa je prišel v roke od Tutrakana prihajajočim bolgarskim četam, ki so ga uničile."
Braševo zopet osvojeno.
London, 8. okt. — Braševo (Kron-stadt), glavno obrtno in trgovinsko središče v jugovzhodnem delu Sedmo-graškega, ki so je zavzeli Rumuni kmalu po svojem vstopu v vojno, so zopet osvojile avstro-nemške čete, po nemškem uradnem poročilu.
Izgubo Braševa priznava Bukurešt,
v Galiciji poroča vojni urad danes. So vražne postojanke na raznih točkah so bile zavzete.
Nemško vojno naznanilo.
Berlin, 6. okt. — O položaju na vzhodni fronti poroča veliki glavni stan danes:
"Armada princa Leopolda: Na fronti zapadno od Lutska je izpehana sovražna armada včeraj mirovala. V tem bojnem odseku sino v zadnjih dneh ujeli 6 častnikov in 622 mož ter uplenili 8 strojnih pušek
"Med mestom Brody in železniško progo, ki drži iz Zborova v Lvov, jp delavnost topništva zopet živahnejša. Po močni topniški pripravi je sovražnik ponovno podjel močne napade blizu Wysocka, Dubja in Zarkova. Napadi so se izjalovili pod našim ognjem
"Blizu Batkova ob Seretu po sovražniku podjeti napadi so bili odbiti. U-jeli smo pri naših protinapadih 3 čast nike in 120 mož.
"Armada generala von Bothmerja: Rusi so zopet začeli napadati na obeh straneh Zlote Lipe. Nemške, avstro-ogrske in turške čete so se uspešno u-stavljale in vsak naskok gostih kolon sc je izjalovil. Na nekaterih točkah so prodrli sovražni oddelki v naše linije, da so bili takoj zopet izgnani. Prizadeli smo sovražniku nele težkih izgub na mrtvih in ranjencih, marveč
Nemški vojni U-čoln napada ob Z. D. brezini.
Doplul v soboto v Newport, R I., in na povratku pogreznil najmanj šest ladij.
Washington, D.C., razburjen.
Zavezna vlada v novi zadregi glede primernega odgovora.
Neuport, R. I., 7. okt. — Kakor naznanja pomorska brezžična postaja, je dospela zgodaj popoldne neka nemška submarinka v tukajšnjo luko. Gre za nemško vojno submarinko U-53, ki je iz Wilhelmshavena prevozila ocean v sedemnajstih dneh. Submarinka kaže nemški vojni prapor in ima na svojem krovu en top. U-53 je pod poveljstvom kapitanlajtnant Hans Roseja. Ladja je obilno založena z živežem in kurivom za tri mesece ter nosi poleg povelfvika 4 častnike in 33 mornarjev. Poveljnik je izjavil, da je pristal v a-meški.; luko samo v svrho izročitve u-radnih,. pisanj za nemškega poslanika. Subm;irinka je bila v ameriškem vodovju, nekaj nad tri ure. Med tem časom j j nemški poveljnik uradno pose-til podadmirala Austin M. Knighta in podaiimirala Gleavesa, ki sta obisk takoj v ■nila.
Pet tujih ladij pogreznjenih.
New York, 8. okt. — Nemška sub-marinska vojna je bila raztegnjena do ameriške brežine danes in brezžične' brzoj;\/ke poročajo potop peterih ladij, poškodbo šeste po izstrelku ter u-Btavite.- in preiskanje najmanj sedme ladje.
NaJŠkii so bili izvršeni prav blizu 'adje ■ >■ . i-H pri X min :ketu, Mass., *iu na Vozni progi vsVri Vtlikih parni-
kov, ki plovej6 med Evropo in ameriškimi lukami. Brezžična svarila bila poslana kakim dvanajsterim velikim atlantskim parnikom, svareč jih pred navzočnostjo submarink.
Rešeni po Američanih.
Nocoj prejete brzojavke pravijo, da dosedaj ni bilo človeških žrtev. Zahvaliti se je za to Združenih Držav pomorski in carinski službi. Na lice mesta^ so bile odposlane vse ameriške torpedovke in ladje v carinski službi.
Te ladje, kakih štirideset skupaj, kri-žarijo po morju in pobirajo čolne, v katere so se zatekli mornarji in potniki parnikov, ko so jim nemški poveljniki ukazali zapustiti svoje ladje
Američani so že rešili večino tistih, ki so se zatekli v čolne.
Imena pogreznjenih ladij.
Brezžična poročila, dosedaj prejeta, kažejo potop treh ladij pod vpisom vojskujočih se dežel in dveh nevtralnih ladij. Žrtve so sledeče ladje:
"Stephano", britanska, pogreznjena.
"Strahdene", britanska, pogreznjena.
"Kingston", britanska, pogreznjena.
"Christian Knudsen", norveška, /pogreznjena.	^
"Bloomersjilk", holandska, pogreznjena.
"West Point", britanska, poškodovana po izstrelku in po zadnjem poročila pogrezajoča se.
Američani v nevarnosti.
Največje zanimanje v tem mestu je bilo nocoj osredotočeno v napadu na parnik "Stephano" zaradi dejstva, da so bili njegovi potniki — parnik je vozil 158 potnikov in mornarjev skupaj— večinoma Newyorčani na povratku iz St. Johnsa, N. B. Natančno število Američanov na krovu ni bilo navedeno.
Uradna brzojavka pravi, da so vsi na krovu "Stephana" na varnem. Rešila jih je ameriška torpedovka "Balch" in spravila na rušivca "Jenkins", ki jih izkrca prejkone v Newportu.
Submarinka U-53 sama?
Nemška submarinka U-53, ki je do-plula v Newport včeraj, oddala pisanje za nemškega poslanika v Wash-ingtonu in potem odrinila, prejkone vodi napade.
Ali dejstvo, da je nosila manj nego tucat torpedov, in dodatno dejstvo, da so bili napadi dano fevfffltfti v tako gli zaporednosti, upravičuje domnevb, da so se pridružili submarinki U-53 drugi podmorski brodi nemške mornarice v napadih ob ameriški brežini.
Zavezna vlada v zadregi.
Washington, C., 8. okt. — Vladni uradniki so splosno sklepali nocoj, da doslej ni bilo ničesar v postopanju nemške submarinke U-53, kar bi nasprotovalo mednarodnemu zakonu ali obljubam napram Združenim Državam po Nemčiji v zvezi s submarin sko kampanjo zadnje.
Vkljub temu-je bila vidna velika bo jazen v vladnih krogih, kakor tudi v britanskem in nemškem poslaništvu. Združene Države so v novi ,krizi in se utegnejo zaplesti v vojno.
Požar zahteval devet žrtev.
St. Louis, Mo., 5. okt. — Devet moških je umrlo v požaru, ki je razdejal osrednji del glavnega poslopja Christian Brother College-a tukaj danes. Dva izmed mrtvih sta bila priletna člana reda krščanskih bratov, dolgo v zvezi z učiliščem, toda upokojena in zadnje mesece bolehna. Zajeta sta bila na četrtem nadstropju. To sta bila Rev. Brother Cormac, 93 let star, in Rev. Brother Clement, 72 let star. Med mrtvimi je tudi pet ognjegascev, in sedem drugih je ranjenih. Mrtva sta tudi strežnica priletnih duhovnikov in hišni čuvaj. Ogenj so opazili za časa, ko je bilo 100 dijakov in 30 članov fakultete baš pri zajtrku. Škoda je precenjena na več nego $300,000. Brezžična.priprava na strehi, ena najpopolnejših v Ameriki, se je zrušila s streho vred. Prirodopisni muzej je bil razdejan.
Ali prinaša vest o miru?
Washington, D. C., 6. okt. — Državni urad ni v položaju, potrditi vest, da ima poslanik Gerard, ki pride prihodnji teden iz Berlina v Združene Države, na neposredno željo nemškega cesarja naprositi predsednika, naj se potrudi za obnovo miru v Evropi.
Newport News, Va., 5. okt. — Zopet je dospela neka britanska ladja z vestjo, da je bila nemška trgovinska submarinka "Bremen" ulovljena. Kapitan Reavley od parnika "North-point" jamči za resnico. Kapitan pri-tavlja, da vesela vest sicer ni nova; kajti že 7 dolgih tednov da je minilo, odkar se je nemška ogromna submarinka ujela v mrežo, Ici so jo Angleži nastavili v Angleškem kanalu.
smo tudi ujeli 150 mož in uplenili 8 strojnih pušek.
"Položaj popolnoma obvladujemo."
Rusi poročajo uspehe.
Petrograd, 6. okt. — Današnje uradno vojno naznanilo se glasi:
"V smeri Zločova, 40 milj vzhodno od Lvova, okrog Penjakov, južno od krajev Brody, Gukolavce in Mlynovce se vrše ljuti boji. Sovražnik se trdovratno upira naši ofenzivi s protinapadi. Ujeli smo 15 častnikov, 2 zdravni-l in 522 mož.
"V okrožju južno od Brzezanov, jugovzhodno od Lvova, so naše čete zavzele nekaj sovražnih postojank in potem odbile več protinapadov po nein-ško-turških četah."
firaštv ,	, —-------------------------------- ---------J—
Poeli.Rum»ni |.">M.Sta<lt1, 8,avn° obrtno in trgovinsko središče v jugovzhodnem delu Sedmogra.škega, ki so je za-4	brzojavk P° hv"jcm stopil v vojno, jfc bilo zopet osvojent) po avstro-nemških četah v nedeljo, kakor
i* Ustanov] '' " I'on<lo,la Braševo leži dvanajst milj od avstro-rumunske meje. Izvora je saksonskega in r'n«ju ru Kno.v sre,1»jem veku, ko so madžarski vepelosestniki dovedli nemških cenih delavcev v svrho, da nunske kmete. Slika kaže starinsko arhitekturo Braševa.
BRAŠEVO NA SED AOGRAŠKEM, ZOPET OSVOJENO PO AVSTRIJCIH.
Zapadna fronta.
London, 5. okt. — Francozi v okrožju reke Somme prodirajo dalje vzhodno od Morvala, severno od Comblesa, pravi pariško uradno naznanilo nocoj. Severno od Fregicourta so bili Nemci odbiti.
Berlin, 5. okt. — Nemške strelske jarke ob liniji "med Pregicourtom in Rancourtom na froiiti ob reki Somme so osvojili z naskoki Francozi, naznanja nemški vojni urad danes.
Prodirajo čez mlakuže.
London, 6. okt. — Slabo vreme, ki je izpremenilo bojno fronto ob reki Soin-me v mlakuže, ovira vojaška podjetja zaveznikov, vendar so nekoliko napredovali. .
Severovzhodno od Eaucourt 1' Ab-baye so britanske čete napredovale v smeri mesta Bapaume, in vzhodno od Bauchavesnesa so Francozi napredovali v kampanji za Peronne.
Obnovili so se topniški boji okrog Verduna, kjer nemški topovi obstreljujejo francoske postojanke na griču Poivre in v Laufeeškem gozdu.
Ogromna ladja potopljena.
London, 5. okt. — Admiralstvo naznanja, da je bil v transportni službi rabljeni Cunardov parnik "Franconia" včeraj v Sredozemskem morju po so vražnem podmorskem čolnu pogreznjen. Čet baje ni bilo na krovu. Dvanajst mož 302 glavi broječe posadke je pogrešanih.
Parnik "Franconia" je bil po zadnjih poročilih v britanski službi. Od tiskal je 25,(XX) ton, bil je 625 črevljev dolg in 72 črevljev širok. Zgrajen je bil leta 1911. Izza junija 1915 je pre važal britanske čete v Dardanele.
Še tri ladje pogreznjene.
London, 6. okt. — Tri nadaljnje lad je so bile potopljene, ena britanska in dve pod nevtralno zastavo, tako poro čajo Lloyds danes, in sicer britansk parnik "Isle of Hastijigs", 1775 ton grški parnik "Samos", 1245 ton, norveški parnik "Cederic", 1228 ton.
Zopet enkrat.
Varčnost.
Amsterdam, 5. okt. — "Frankfurter Zeitung" poroča, da smejo po neki vladni odredbi uporabljati za izdajanje časopisov samo polovico toliko papir-
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, ob-egajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite, naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
Turki za vojno do zmage.
Amsterdam, 6. okt. — Brzojavka iz Carigrada poroča, da je "odbor za enoto in napftdek", pod predsedstvom velikega vezirja, sprejel resolucijo, zvesto ostati pri nemških zaveznikih in skupaj ž njimi slavno dokončati vojno.
Prvi pešpolk se vrnil.
Chicago, lil., 6. okt. — Po večmesečni odsotnosti se je vrnil včeraj od mehiške meje 1. pešpolk illinoiške državne milice. Fantje so napravili dober vtis in je bilb videti, da so se nekaj naučili pod zastavo. Kot neizkušeni novinci so bili odšli in kot dokaj dobro izvežbani vojaki so se vrnili.
BREZ SKRBI
pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem.
Bodite brez skrbil Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo.
Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni.
Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja.
Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za.. .$ .90 2S0 K za..$ 34.00 25 " ... 3.75 500 " .. 67.50 50 '* ... 7.00 750 " .. 101.00 100 " ... 13.50 I 1000 "' .. 135.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leja...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
minja vreme, da je "veselje": danes I odškodnino v znesku $20,000. Pone vroče, jutri mraz, kakor potegne vi- srečil se je koncem meseca junija na ter. V Jolietu smo imeli dolgotrajno I Gilbertu, ko je padel pod kolesa po-vroče poletje, potem v septembru ne- ulične kare baje po krivdi motornika. koliko dežja in zmrzal, da je slana po-1 Levo nogo mu je zmučkalo tako hu brala, kar je pustila suša. Zadnje ted- do, da mu jo bodo menda morali od-ne pa smo imeli pravo indijansko po-1 rezati, letje, zlasti koncem zadnjega tedna:
v četrtek je kazal toplomer nič manj nego 86 stopinj, če ne več, in pravta-ko v soboto in včeraj. Danes pa samo 41 stopinj. In jutri bo morebiti zopet vroče in pojutrišnjem pa mraz. Smo pač v Ameriki, kjer se vse izpre-minja od dne do dne in obrača po vetru.
— "Chicken Joe". Danes se odloči v Springfieldu usoda "Chicken Joe' Campbella, ki je bil obsojen na vislice
Gilbert, Minn. — Rojak Ludovik Drobnich je otvoril tu svojo kovač-| nico.
Grand Crossing, Wis. — Smrtno se je ponesrečil v tukajšnji delavnici Bur-lington-železnice Anton Križner.
Jefefrson, Wis. — Umrl je tu Janez Dominik, 92 let star, eden prvih na-eljencev. Mož je lovil ribe, padel v reko in utonil.
Virginia, Minn. — John Pogačnik,
osebnega in psihologičnega značaja, I ni drv. Hlode morajo nositi uro data, da sem se vsled polentarjev zalju-1 leč na ramah.
i:i se ima obesiti v petek zaradi umora bivši tajnik postaje št. 30 društva sv. gospe Odette Allen, soproge bivšega Barbare na Evelethu, Minn., je bil dne ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu. 28. sept. od tukajšnjega sodnika Guverner Dunne bo danes zaslišal dr- Hughesa obsojen v zapor in sicer za žavnega pravdnika Martina in zago-1 nedoločen čas od enega do petnajstih vornika obsojenega morilca. Guver- let v Stillwater, Minn. Obtožen je bil,
bil v Dalmatince. Kako je to prišlo ne vem, kakor sploh človek nikoli na tanko ne ve, kedaj se ljubezen začne ali konča, in zraven tega je razmerje že itak starejšega datuma. Vem le toliko še, da so Italijani bobnali, da so se verne duše jokale, in da sem mel po višjem povelju "oprašite ledja in na mažite duri" že svoj nahrbtnik na ra mah. Pa prišli so dne 3. XI. zgodaj v jutru hvala Bogu, sinovi našega regimenta mimo nas in veselih obrazov so šli na obisk k Lahom. In slišalo se je par strelov iz puške, par iz topov, potem pa hurra in udri. Ni preteklo pol ure že smo slišali "avanti, avanti"
Po kavi gredo ljudje spat približno do ene ure popoldne. Nato gredo vsak na svoje delo: eni stezo popravljat, -lrugi drva napravljat itd.; delo traja lo 5. ure zvečer. Nato gredo zopet vsi v pozicijsko barako in ostanejo on-di do 7. ure naslednjega jutraj.
Od 6. do 7. ure zvečer pride menaža, kruh, kava in včasih tudi kosec cukra za vsakega. Menažo preskrbi tisti šarž, ki do polnoči nima službe, in jaz. Potem pa prihajajo ljudje posamezno jest — po eden in eden. Ko eden poje in se vrne v pozicijo, pride drugi itd. Če se menaža tačas shladi, jo
, , . , , , .. , ,. .pogrejejo. Tako gre dan za dnem. iz grl skoraj celega bataljona bersagli- T ,	...
. , .	, Uaz poberem zvečer iz svoje menaze
erov biciklistov, ki so v dolgih vrstah romali v spremstvu nekaj veselih, hvala Bugo, bajonetov v sveto mesto Gorico. Jarki pa so bili prosti polente, naši nahrbtniki so prišli zopet v kot in duri, katere smo pomazali, smo zopet očistili. In človek naj ne bo na to
ner bo odločil, ali se dovoli tretji od- da je poneveril $1,800 društvu sv. Bar- zaIjubljen. Vsak Dalmatinec ima od
log za izvršitev kazni, ali ne — z dru-1 bare s ponarejanjem listov in podpi-gimi besedami, ali pride "Chicken Joe" sov na čekih. Izgovarjal se je, da je na vislice v petek, ali ne.	Telbanova krivda, ako je začel slepa
Pozneje. Pravkar smo doznali, da riti. Telban kot glavni tajnik mu je je guverner dovolil, da se odloži u- nekoč vrnil denar, ki je bil pravilno smrčenje do dne 8. dec.	|odposlan; Telbanova nerednost in ne
vednost da ga je privedla na misel, da je začel slepariti. — V noči od 2. na
OB ZAMENI.
(Izvirno poročilo "Slovencu".)
Lyons, Ia., 4. okt. - Vreme imamo 3 okt je zgorela hiša Janeza Jag;a pri pn nas imenitno, tako da smo zado- Commodore-jami. ,'oljni zlasti mi farmarji, ki nam je od vremena odvisna letina. Če nam Bog I ohrani lepo vreme do dne 22. t. m., se I takrat pripeljem v svojem avtomobilu I
petindvajsetletni« slavne slovenske fare "sv. Jožefa v Jolietu, kateri sem
pripadal tudi jaz mnogo let. Tedaj na Dne 19. januarja zvečer ob 9. uri so svidenje — če bo lepo vreme! Še ne-1 prišli domobranci, da prevzamejo na-kaj. Na moji kmetiji smo imeli prijet- mesto nas bojno črto'. Še preden so no zabavo, ko so priredile čč. šolske prišli, so nam uhajali mnogi pogledi iz sestre z vsemi učenkami jesenski izlet doline in iz naših okopov, kjer smo moj Maple Park. Bilo je petja, mu- prebili že toli časa, dasi smo bili iz ziciranja in vsakojakih drugih zabav IT1učeni od dela. Hodili smo cele noči se polno. Župnik in kaplan, ki oskr- po naših okopih in nosili vreče, napol-bujeta naš dušni blagor, sta bila tudi I njene z zemljo, pomešano s peskom, navzoča. Vsem Slovencem, posebno zidali smo zavetišča proti sovražnim prijateljem in znancem v Jolietu prisr-1 kroglam, ki neprestano cvilijo po zra
čen pozdrav!
Blaž J. Chulik.
Advertising rates sent on application.
Iz slovenskih naselfcin.

Sartell, Minn., S. okt. Tako na sedmi dan vsak želi na plan ali kam drugam, gospod in delavec-trpin, vsak rad spije kak kvartin. Sicer z zadnjim stavkom ne mislim povzdige, ampak na veselici si ga vsak več privošči. Veselico pa je dne 1. t. m. imelo društvo sv. Štefana št. 117 J. S. K. Jednote v korist društveni blagajni. Bili smo svilnate volje, plesali na okrogle valčke. Iz te druščine pa nekomu dolg čas ostane. Zdravi vsi!
Ivo Težak.
Joliet, 111., 9. okt. — Banket, ki ga priredi odbor cerkve sv. Jožefa povo dom petindvajsetletnice naše župnije v Sternovi dvorani, bo velika prireditev, kakršne ni bilo v naši naselbini že dolgo let in tako velike pač še nikoli. To bo lepa domača zabava z okusno večerjo, po kateri bodo na sporedu zdravice, govori in petje. Sodelovalo bo namreč slavno pevsko društvo "So ča" in kakor čujemo; tudi slovensko pevsko društvo iz La Salle, III. — Dopoldanske poulične parade vrhovni maršal bo g. Anton Nemanich st.; imena ostalih maršalov nam še niso znana. Parada bo gotovo velikanska, kajti društev se je priglasilo nebroj, slovenskih in tujerodnih. — Spominska knjiga bo obsegala mnogo nad 100 strani in bo delala naši fari čast. Več še. izporočinio.
—	Smrtna kosa. Umrla je v bolnišnici v Kankakee ondan gospa Jos. Rožič roj. Govednik, stara okrog 25 let, šele nekaj let poročena. Njene zemeljske ostanke so prepeljali v Joliet, kjer bo pokopana na slovenskem pokopališču. Sorodnikom naše sožalje, pokojnici večen mir in pokoj!
—	Veliko plesno veselico priredi društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Sternovi dvorani/v soboto 28. okt.
—	Slovenski narodni klub (Slovenian National Club) bo imel svojo prvo plesno zabavo v dvorani K. S. K. J.
v soboto 4. novembra.
' — Svojo hišo sj gradi g. Frank Pire, in sicer na 314 Smith avenue.
—	Dr. Struzynski, 704 N. Chicago street, se je povrnil zadnji četrtek s trimesečnih počitnic, katere je prebil lia vzhodu.
—	Priprave so dovršene za konvencijo Zapadne Katoliške Unije (Western Catholic Union), ki se bo vršila v Jolietu v nedeljo, ponedeljek in torek, v dneh 15;, 16. in 17. okt. Pred veliko sv. mašo v nedeljo bo velika poulična parada. Več o tem prihodnjič.
—	Danes (ponedeljek) se obhaja po vsej državi Illinois takozvani "Fire Prevention Day".
—	Premenljivost ameriškega vremena je znana vsakemu, ki je bival le eno leto v tej deželi. Zlasti v letnih časih, ko imajo v Evropi cvetočo spomlad ir» prijetno jesen, se tukaj izpre-
ku, delali ob mesečni svitlobi.
Nekaj jih je kopalo v dolini prst in napolnjevalo vreče, zopet drugih deset je šlo iz doline po vodo in žice, ki jih navadno postavljamo pred okope. Največ nas je pa ostalo v okopih na straži in z redkimi streli smo plašili sovražnika. V mesečini se je videlo prav do sovražnih okopov, tako tudi seve iz sovražnih na naše. Zato bi bili že radi videli naše tovariše v dolini, in res, prišli so vsi srečno skozi točo krogel. Čakal sem zunaj pred svoj^ luknjo na tovariše, ki se niso -mogli od drugov dosti posloviti. Slednjič smo jim želeli srečo in do svidenja. riitro mo se podali iz doline. Tam za naši-Drobiž iz slovenskih listov. I mi petami na sovražni strani se je bli-Cleveland, O. — V slovenski cerkvi skalo in streli so padali za nami, pred sv. Vida bo v nedeljo, dne 15. okt., ob nami in v stran. Končno smo prišl treh popoldne sv. birma. — Umrl je v sovražniku iz vida in šli po stezi dalje; Warrensvillu rojak Vencel Trlep, 23 le redke sovražne svinčenke so se iz let star, doma iz vasi Klečič, župnija gubljale v mesečino in iskale svojih Šmihel na Dolenjskem, kjer zapušča žrtev. Ob potu so nas srečavali go-starše in eno sestro, a tukaj enega njači z osli, ki nosijo menažo in vodo '.jrata in eno sestro. Pobrala ga je su- ter druge potrebščine v bojno črto. šica. Bil je član dr. sv. Vida št. 25 K. Tam v dolini je bilo za gričem nekaj S. K. J. in dr. sv. Jožefa? — Umrl je zakopanega ter skrbno pokritega z Jakob Papež, doma iz župnije Hinje.— grmovjem. Grozno žrelo je obrnjeno V Xewburgu je umrl Anton Sipič za proti sovražnemu ozemlju, kamor bru-vročinsko bQleznijo. Zapušča ženo in lia svoj grozni ogenj. Sovražno letalo dva otroka v veliki revščini. — Avto- je že neštetokrat paslo svojo radoved-mobil je povozil in nevarno poškodo- nost v zraku nad tem gnezdom, pa ni val Antona Bolka iz Brooklyna. — V moglo odkriti jajca v njem. Ne daleč Xewburgu bodo imeli fair v slovenski od tega gnezda smo prišli v golobje fari sv. Lovrenca koncem tega meseca, gnezdo, ki ima to čudno svojstvo, da Včeraj so imeli sv. birmo. — V Collin- kdor poleti vanj, je golob. Ali mu je woodu si je rojak Frank Strnad pri priimek po godu ali ne, se ne "bara", težkem delu pretegnil desno roko' v Golobje gnezdo ima to skrivnost, da rami, tako je ne more nič rabiti. Vsa je skoraj čisto pod zemljo, in 1 ju soln-zdravniška veda mu dosedaj še ni mo- ce ne presije debele skale, ki ga zakri-gla pomagati. — Martin Frančič je va. Mi smo postavili tukaj telefon, našel listnico z denarjem blizu Union kateremu jaz strežem in poslušam na Depot zadnjo sredo. Ko jo odpre in besede, ki mi jih kdo na ušesa pove. pogleda, se mu približata dva moža. Zvezo smo napravili z jastrebom! Go-Začneta zatrjevati, da je listnica njuna lob in jastreb sta si bila od davna solastnina in ga obdolžita, da je ukrade! I vražna. Tukaj se pa midva naravnost nje precej denarja. Toda rojak ji /vezeva! Sva pač skupaj zrastla in ma je pokazal svojo listnico, v kateri rastla v Avstriji.
je bilo $109. Lopova sta mu izpulila Po menaži je pribrnela sovražna kro istnico in sta zbežala. Rojaki, bodite gla.in nam ranila Vindiša v obe nogi-nezaupni proti tujcem I In če kaj naj- Opozorila nas jc na navzočnost so-lete, spravite hitro in1 oddajte policiji, vražnikovo. Tam za gričem se je pa
Biwab'k, Minn. — Kanadska obla-tva so sedaj izpustila Hryata Josipa Vidasa, ki se je nahajal 13 mesecev v lekem ujetniškem taborišču v Kanadi. Odvetniki so kanadskim oblastvom srečno dokazali, da je Vidas Hrvat in ne "Avstrijec".
Calumet, Mich. — Na gornjem polotoku je toliko volkov in kojotov, da ne bo v petih letih nobenih jerebic več in le še nekoliko srn,'če se volkovi ne pokončajo.
North Chicago, 111. — Umrla je 3-Iptna hčerka Frances rojaka Johna Le-kovec za opeklinami. Pri igranju z drugimi otroci se je deklici vnela obleka, in predno so prihiteli sosedje na pomoč, je bila Francika tako silno o-pečena, da je čez nekaj ur v bolnišnici umrla.
Duluth, Minn. — Tu in po vsem severnem delu države iščejo delavcev za
bliskalo in se vozilo nad našimi glavami kakor žarno železje in padalo s treskom na bližnji grič na kamenje, kjer so se razpokavale sovražne granate najtežjega kalibra. Le včasih se je tam nekje na naši strani posvetilo in zagrmelo v sovražne okope. Vsa raz-orana zemlja in razdejana okolica priča o učinku teh težkih "štruc".
NAŠI JUNAKI NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU.
(Iz prijateljskega pisma.)
12. decembra 1915. Pripoveduje se, toda le Bog je vse-gaveden — da začnem kot pravljice 1000 in 1 noč, s katerimi že par dni čas ubijam — da je četrte laške ofenzive konec. Če je to res, sem jim, namreč Lahom, prav hvaležen, ker postal sem, prifodnjo zimo za sekanje in spravlja-Metudi ni to ,CP° za mladega človeka, nje lesa. Ponujajo $45 mesečne plače |ze v resnici prav nervozen. Vidnega in prosto hrano, $10 več kakor lani, usPeha Lahi tudi to pot niso imeli, če toda delavcev ni mogoče dobiti.	| lzv*amem dejstvo, da smo mi "sanitet-
lerji" lepo stanovanje v župnišču v P.
Eveleth, Minn. — Louis Perušek je morali odpovedati, ker so nam parket vložil proti poulični železnici tožbo za | razbili. Drugi uspeh bi bil, a to čisto
tega dne, če pride k Marodenviziti "dienstfrei", pa če ga tudi samo "srce boli".
Seveda Lahi vsled te ene močne klo lute še vseeno niso odnehali, ampak so iskali kot naši trmoglavi hribovci pre pretupih v gostilni še drugih. No in te so jim dali prav poštene še par-krat naši vrli Dalmatinci in posebno krepke, kar se ne sme zamolčati naši kranjski Janezi. Kako sem jih bil vesel, ko sem prišel z njimi skup, nemo-rem povedati. Zelje, katere so me spremljale skozi 15 mesecev, enkrat bi ti v vojski skupaj z našimi fanti, so se mi izpolnile. Dalmatinci pa bodo ma lo ljubosumni, ker velja le prva, stara ljubezen in še marsikdo mi bo na zo pet uvedeni "dienstbar" zahvalil s "fa-la Bogu".
Že več dni imamo slabo vreme z večno meglo in lahkim dežjem. Ca-dorna bo upravičen poročati, da ope racije vsled slabih vremenskih razmer ne napredujejo. Da ne zbudi našega kralja Matjaža v jarkih, strelja že več dni najraje tja, kjer nobenega ni. Tako je travnik tik pred nami dobil nešteto trelov v polno in bil k molku prisiljen. Zgleda kot rešeto z večjimi in manjšimi luknjami, tako da bodo po vojski častiti občani P.ski tam lahko sadili grah, fižol, repo in v prav velike luknje celo btoče v celoti. Nam seveda to streljanje dela veliko veselje. Iz naših krtovih lukenj gledamo, kako kopljejo laške "črne Maričke" od 28 cm jame za buče in štejemo, koliko telet bo šlo kalabreškemu kmetu zastonj iz hleva. To so še večji zaprav-ljivci kot pri nas tisti amerikanec, ki je s stotakom cigaro prižgal.
Moj prijatelj, tovariš Koblar, ni dal preje miru, dokler ga ni lžška granata "vun" vrgla 10 metrov daleč. A hvala Bogu, nič nevarnega, česar sem bil prav vesel. Sicer sem pa jaz vesel vedno, dokler mi Bog le glavo na "štilu' ohrani. Pa drugič zopet kaj.
meso in ga shranim za drugi dan, juho pa popijem. Drugi dan pa si napravim imenitno pečenko, kakoršne nima vsakdor. Meso zrežem, na ognju scvrem neWbliko koščekov' špeha, ki sem si ga bil preskrbel po velikem trudu in seveda zelo varčujem z njim, potem stresem meso v razbeljeno mast, dodenem malo česna, katerega mi bo pa tudi kmalu zmanjkalo, vse skupaj še malo pocvrem in krasna pečenka je gotova. To se je! Potem si pa napravim še skodelo kave ali čaja in kosil sem kakor prav gospod. Tudi zjutraj si skuham kavo ali mi pa vse to napravi kak vojak. Razen 3 do 4 urne službe ponoči sem cel dan prost. Spim čez dan zelo malo ali pa nič. Či-tam iz knjižice "Krščanski vojak", pišem dopisnice, berem časopise itd.
7. decembra 1915. Danes nadaljujem pismo z dne 4. t. m. Ravnokar sem se najedel zajca — pečenega in s česnom posutega. Ej, to pa to — si menda mislite —, kje si pa tega staknil? Stvar je taka: Moj purš" je bil dobil kartico od žene, na kateri mu naznanja, da mu je poslala zaboj, v katerega je dejala zajca in pa steklenico žganja. Tekli so dnevi in minil je cel mesec, a o zajcu ne duha ne sluha — in ga pač tudi ne bo. Tedaj smo se začeli šaliti, da se je zajec napil šnopsa in oddelfiliral po gozdu. Rekli smo možu, naj piše svoji ženi, da drugič ja ne bo devala šnopsa poleg zajca. Odtod je tedaj prišlo, da pravimo mesu, ki ga pražimo, "zajec".
Naj Vam še nekoliko opišem svojega kolego, enoletnega prostovoljca, po poklicu nadučitelja z Goriškega. To Vam je grozno "komod" človek, civilist z dušo in telesom. Veliko bolj bi bil sposoben za puščavnika nego za vojaka. Pozabljiv je od sile; ravnokar je imel v rokah skodelico s kavo, a predno je izpil, jo je nekam /položil in 1 : J k:i.
ljudi, a to bi zahtevalo preveč papirja in pisanja, zato naj slede tukaj le podpisi nas vseh: Enol. prost, četovodja Arko Jožef, enol. prost, desetletnik nadučitelj z Goriškega, korporal Koš-merlj Franc, infanteristi: Može Alojzij, Batič Franc, Stojnič Jožef, Rozman 'Jožef, Rozman Lovrenc, Križaj Ivan, Enci Jožef, Kikel Viktor, Piletič Ivo, Gale Janez, Butolin Francesco. Vsi pozdravljamo vse domače, znance, prijatelje in sovražnike!	.
John Grahek
_. Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kaH" fornijsko vino, dobro žganje hi trii» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premof
TELEFON 7612.
!
1012 N. Broadway
JOLIET, ILL _-—s
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo ▼••* lej postregli z najnižjimi tržnimi c*" nami. Mi imamo v zalogi vsakovtft" nega lesa.
Zi stavbo hiš in poslopij mehki » trdi les, lath, cederne stebre, desk i* šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines uUd blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi ** pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t* bomo zadovoljili in ti prihranili den«*'
NA PEČINAH.
Enoletni prostovoljec četovodja Jo-ip Arko piše svojim staršem med drugim:
4. decembra 1915. Naše stanovanje je na visoki, strmi gori. Barako imamo pod strmo skalo; vsa je iz kamna, le streha je lesena. Naš vod ima najtežje pozicije, najbolj skalah, tako da se moramo posebno temnili, oblačnih nočeh plaziti po vseli štirih ali pa po zadnji plati. Ne-katerikrat se kdo hipno znajde namesto v naši baraki, kje v kaki skali, ves krvav, ali pa na strehi kake druge barake bolj spodaj.
Naš vod je razdeljen v tri roje, kate-ili vsak ima svoje strelske jarke, svoje pozicije. I.e-te so napravljene iz samega kamenja, so nekak zid, v katerem so strelne line. Boljših strelskih jarkov se tu ne da napraviti, ker ni ni kakega lesa. Žaganice za streho pri barakah se morajo daleč iz doline nositi — pomislite, po takih strminah, kjer ni nobenega pota! Kakih pet minut od postojank imamo barake. Po-lncvi imamo samo straže postavljene, ponoči pa gre vse moštvo v barako, ki je pri pozicijah, da bi bili v slučaju kakega napada takoj pripravljeni. Nekaj jih stoji zunaj na straži, drugi so baraki pri peči. Ko zebe one, ki so na straži, jih izmenjajo drugi iz barake. Jaz imam ponoči 3 do 4 ure službe, potem scni prost.
Podnevi je pa tako življenje: Krog 7. ure zjutraj pridejo ljudje iz pozicijske barake v spodnjo barako t. j. v sta-nišče, kjer ostanejo cel dan. Eden mora iti vsak dan po vodo tri ure daleč. Nato si vsi skuhajo kavo v peči, ki so jo bili sami napravili. To jc velika peč, narejena iz skal in zamazana ■/. blatom namesto z malto; na njej s'fe lahko obenem grejeta dve skodeli, v eni se pa kuha. Seveda nam dela ta peč večkrat velike preglavice, ker dim noče po izpeljani luknji na prosto, ampak se vlači po baraki; krehamo tako, da se baraka tre6e in da smo v nevarnosti, da se z barako vred prekucnemo v dolino. Na to peč se lahko vsedem, kakor doma v zapeček. Imamo tudi železno peč, a te ljudje ne puste kuriti, ker se ne da tako lepo kuhati v njej. Dveh peči pa ne moremo kuriti, ker
ne ve kam. Danes zjutraj je bilo; moj tovariš sedi na postelji, se drži za glavo, kakor bi študiral najgloblje reči, in govori: "Da sem kupil svinčnik, to vem, da sem ga poostril, to vem, da sem ga imel ravno prej v rokah, to vem—kam sem ga dejal, tega ne vem."
Jaz sem se pa smejal na postelji in pisal. Za nobeno stvar se ne pobriga, vse bi mu moral kdo drug pokazati, nasvetovati, mu prinesti pod nos. Prc-mehko so ga pač vzgajali dobra mati. preveč mu stregli! • Drugače je pa pošten in dober fant, da malo takih. Kle-tvine ali kvantanja ne more slišati in vsakogar takoj ošteje. Infanteristom, ki jih sliši kleti ali čvekat, zagrozi, da jih o prvi priliki pošlje po grozni strmi stezi po kako zelo nerodno ali težko stvar. Mislim, da bo na ta način sčasoma popolnoma iztrebil kletvino in čvekanje. Da je tak človek miroljuben, si je lahko misliti. Kadar prejme "Slov.", ga vedno sam prelista, da vidi, če je kaj o miru notri. In vselej ga z žalostjo zapre in izroči meni.
Tako sem Vam površno opisal svojega najožjega tovariša; rad bi Vam obširnejše predstavil tudi druge najine
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vo&
DES PLAINES IN CLINTON ST&
a—
TR0ST & KRETZ
1
;Pc m
H
Pr
k
So h j
n-ot
>Cp
Ji t k
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SM0D* J;
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum'' ^
•Urš
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na':
108 Jefferson Street, JOLIET,
ZA
—
Zavarovanje
. proti požara, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet, 111.
piti %
le s
f
V
'o i
N «ti
i
f p»č S S
k
i,
Union Coal & Transfer O
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piaiio and I^uriiiture Moving:
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefo«
41*
Prvi in edini sloyenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Koujuštiiica na 205-207 Ohio St., Joliet, H1'
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu *n tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluzi vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaži in v>i delavci so Slovenci.
Chi**0
Z;
S
tov, 0 »ril,
S
S
Ni, %
Jo Pot«
"N
»a %
X
!0y
I'S .
ci
i: Hi.
ii
t; Ool
><i
*

Družba
sv. Družine
S>iNJENiH državah
SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vst&uovljenu 29. novembra 1914
Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
"VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE."
'2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD.' fe -
GLAVNI ODBOR:
fc«dsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. kpis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: l- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
II
krajevno društvo ZA d. s. d. se sme ustanoviti s 8. člani (icami)
kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. J°ra. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-* se
naJ pošljejo na 1. porotnika.
t
MS
LOV
Pod Je ^ šumelo, dračje je pokalo
^ogami, lahek veter je pihal skozi
p Se,. g0zd. Hlapec Jože je udarjal
„ lr° PO vejah in klestih.
(L se nevtegoma ustavi. Ptiči so
Priha°el1"" Posluša... Še od bližine
VrhQf neki glas... Pa to ni glas iz
- to je glas iz zemlje, lar
§
NA JAZBECE.
P. B—e.
"•SlfiB m m
m
K

anl od
Bil
brega sem se čuje votel
je kakor cviljenje psa ali la-
Stije,. . f^^Hp^H
llnPak ''' t0 S^aS starca' 1 Jo'"
rstl'a in gabri so se spenjali kvi-
Uiadiča. gre bliže. Bukva za bukvo se
sku v ,
^ v kotli med dvema bregovoma L.^Ppznali rovi. Tudi studenec je
Jož
lzPod mahovnate ruše.
ogleduje. Zagleda precejšnjo ltl0--. Na drugem koncu zopet
Jože obstoji, napne ušesa, vle
iCP0 k
Tiho... Aha! Že

JaZb^llj.lM|K	anju...
»moi^ SC natihoma vrne in napoti
V Gaberniku so jazbeci.
"e pobijemo, požrli bodo vso
Scic° na njivi
J0Že?
Hite, ° JE m°ja skrb' Kar Puško vze" N j53, vzaiT>em ogenj in starih He.'
: Sm ldl krampa, motike in bodalca ^manjkati.
i. i K ,na večer- Kmalu sva v goz-r°ci1 sem se čisto Jožefovi o-bHa' O'Tiislek
moj je bil le ta: ali . p Streče brez psa jarbičarja?
et»ndvajset sem jih že vjel. Tu-z "J1 "e uidejo;
tj{jCsogov°rom sem bil zadovoljen. Žt Pa v ?Cl' sv°j° večerno pesem, Jo-ffavi; rzc kramp in motiko na tla in
Pti-^j I>a Je tiho! fič pa n,So "bogali, da bi bili utihnili, S> s J1'" star hrastov štor se-S na ! °> Premišljajoč kako pome-)azbeca, ko se prikaže iz te
začUjtx' ° tak° hitro. Pač pa kma-a glasove jazbecev.
' ljobr.
so.
o!
Tukaj-le no-
p Pravi Jože.
Z» na!'	so.
- \-a Je prilezel pastir Francek. l0v°ri pa . p' Pa kopl)i tukaj-le./Ne % "!kar—reče hlapec pastirju. "^jafe0' |eta' <la lima je žc vroče
^ Oh i 'Ve kopljeta...
On, KOI,ko sem jih že, pj tudi te S Se lc Jože na tihem tolaži, ker m> „;e naveličal čakati. Položim
H|J,a tla
in
potegnem iz malhe
Hlastno
S.,;1-,se oči zaiskrile. Ji-. sPet u , akrat. se zahvali molče,
^ Gos da,jc"-
tt*vaUite°d' Vam j® dolgčas. Pa se H ^I'ul	Jaz sem se- Enkrat
E
cčarja 11' dni, pa sem imel psa i (Ui.P,ri 8ebi- I" se nisem na-»em ga pa le. vatj4 ' Ul" « nisi kopal, Jože, -^ Me m« pastir. % J*m? tri dni, tudi tri noči -
Sala . '
qSk JV? mu verjeti.
h
jc napravil, ptiči so utih-
J>»tnjCneha kopati, obstoji kakor

civ

pa mahne z roko, da
naj
-e » j n" namigne s prstom —■ V; i Jat&o:
isitsr."so!
%'. jt pr^-kopalsFrance-


rov naravnost v
ž ni0 „ 8! 0 z fofitovilieo in po-P°e«si v rov. Dreza...
jeza
cvii;	,uv* UTC:
•Ctv»	86 Pomnožuje,
Podr,
čuti eza
»c enkrat — in glej I
Iz rova pa privleče z rogovilico mladega jazbeca, ki se je zvalil na dan, cvileč in renčeč.
Takoj ga vzame v naročje, ga po-gladi po res lepi svitli koži in ga izroči pastirju. ■
—	Bo še!
Jože spet dreza... Kmalu privleče trdi drugega mladiča na dan.
Še dreza, pa ni bilo več čutiti.
—	Stara dva sta gotovo še notri, ako
ne tudi še kak mladič, — pravi Jože. — Toda teh ne dobomo tako vunkaj.
Brž začne kopati na drugem koncu rova. Izkopavši precejšnjo votlino, zapali ogenj, zavrže s sabo prinešene stare cunje in jih vtakne v luknjo.
' Pa vzame klobuk in dela veter z njim, da se je dim valil v jamo in v rov.
—	Tu notri je in na onem koncu mora priti na dan. Ako ne pride, ga bo pa dim zadušil.
In zopet maha s klobukom ter poganja dim v jamo.
—	Veste, jazbeca ne bo tako kmalu konec .— Svoj rilec vtakne v zemljo in tako gre dim še mimo njega. • Pa bo še dobil dovolj kadila, ako ne danes, pa jutri.
Jaz sem se pa naveličal čakati. Zebsti me je že začelo.
—	Pa gremo zdaj domov, Jože, saj ga ne pričakamo.
—	Tudi lahko — potrjuje hlapec nato. — A samo zajeziti moram rov, da nam jazbec konečno ne uide.
Jože nameče kamenja in prsti na drugi konec rova.
—	Zdaj smo pa brez skrbi «— pravi. — Proti ognju ne pojde. Tukaj vun pa ne more. Jutri se vrnemo in prinesemo sabo tudi past.
Hitro odidemo domov z mladičema in jih napitavamo s kravjim mlekom.
Jože pa je drugi dan navsezgodaj s Franckom odrinil za jazbecem. Še je zažigal stare cunje, pa jazbeca le ni od nikoder. Le cviljenje je čul iz rova. Kar začne kopati vrhu rova.
—	Tu mora biti — pravi Jože, ko pridem še tudi jaz za njima.
Z dolgim bodalcem je napravil luknjo in glej, ravno nad jazbečevo glavo je kopal.
Jazbec se pokaže, jaz namerim puško srce mi je utripalo... Pa ni bilo treba streljati. Jože privleče sam jazbeca iz jame... Toda jazbec ni cvilil,
ni režal... Zobe je imel sklenjene... Rim ga je zadušil...
Vrnemo se.
— Jazbečevka z enim mladičem je najbrže že ušla po drugem rovu. Jazbec pa je stražil in čakal ujetih mladičev, da se vrneta. Starec se je žrtvoval za mladiča.
S slastjo je hlapec s pastirjem zauži-val pečeno jazbečevo meso, kožo pa je dal v stroj...
Mladiča pa sta postala živahna v lesenem zaboju in se prav dobro razvijata. Ako pastirju ne uideta v gozd, vam bom že povedal, do katere šole bosta prišla.
AVSTRIJSKI OKLOPNI VLAKI NA JUGU.
Vojni poročevalec "N. W. T." Georg Bittner piše:
Na neki južni železniški postaji, nedaleč od italijanskih postojank, stojita dva naša oklopna vlaka. Z ozirom na težavni teren sta lažja in priprostejša nego oni, ki operirajo v Galiciji. O-klopno delo, ki so je izvršile delavnic^ ogrskih državnih železnic, je nekaj čisto posebnega. Granata bi morala udariti v vlak sam ali pa se razpočiti v neposredni bližini, da bi prebila o-klep. Še zanimivejše nego vlaka je skoroda njuno moštvo, ki je sestavljeno iz vseh narodov monarhije. Poveljnika vlaka sta neki Oger, nadpo-ročnik, in neki Dunajčan, poročnik. Nedavno sta prizadejala Italijanom, posebno v goriškem prostoru, veliko preglavic. 10. junija se je nadporočnik peljal proti Plavam in Zagraju, a naletel na dveh mestih na raztrgane tračnice. Sedaj je bilo treba temu prvemu vlaku kriti hrbet, medtem ko je njegovo moštvo popravljalo progo', ker bi mu drugače sovražnik utegnil odrezati povratek. Medtem ko je nadporočnik popravljal progo, kasneje pa otvoril na sovražnike uničujoč ogenj iz pušk in strojnih pušk, je vozil drugi
vlak za njegovim hrbtom neprestano od 4. ure popoldne do 11. ure ponoči po celi progi gor in dol; ako se pomisli, kakšna vročina vlada v jeklenem vozu, to ni bila mala reč. Manjkalo tudi ni drugih težav. Tako je moral vsak osemkrat mimo italijanske baterije, ki ga je seveda vselej obisipala z granatami. Nekaj granatnih koscev je zadelo lokomotivo, a zapustili so le precej globoke vdolbine, prebili pa o-klepa niso. Poročnik se je izšolal pri nekem v celi armadi znanem poveljniku oddelka strojnih pušk, ki se je s svojim orožjem udeležil 64 bojev, bil pri Plaveh ranjen s šrapnelom na nogi in dobil za svoje uspešno delovanje na več bojiščih odlikovanje Signum Laudis. Tega svojega učitelja sedaj poročnik goreče posnema. V neki temni, deževni noči se je peljal s svojim oklopnim vlakom čolikor le mogoče blizo do Tržiča, se splazil potem s korporalom, poddesetnikom in dvema infanteristpma skozi italijanske prednje straže, prišel tako do kolodvora v Tržiču in se vrnil z dragocenimi naznanili. Mladi častnik in njegovi štirje spremljevalci so se od 11. ure zvečer do 4. ure zjutraj plazili po trebuhu, dočim jim je po hrbtih klestil dež. Poročnik je bil za to drzno poizvedovanje pohvaljen od brigadnega poveljstva v dnevnem povelju.
volil mestni bolnici 700,000 frankov in svojim dalnjim sorodnikom Je male svote. Oporoka je pokazala, da je Colaš imel nad en milijon frankov premoženja.
Za in protipivu.
Pri zadnji seji modrih zastopnikov na antialkoholnem shodu je prišlo med radikalnimi abstinenti in privrženci gibanja za zmernost do viharnih govorniških debat. Več delegatov je pov-darjalo, da se mora pričeti proti pivo-pitju najodločnejši boj, ker je baje pivo zdravju bolj škodljivo celo nego je žganje. Dobro jim je povedal profesor Huepe s Prage, da je res dostikrat pivo škodljivo, toda kakor ni zdravju koristno, če se pivo pije čez mero, tako škoduje zdravju tudi čaj brezmerno uživan. Čudno, da ti gospodje še niso napovedali boja tudi "kofetu", katerega abstinenti tako radi srkajo in so menda vsled tega, ker ne pijo ne vina, ne žganja, ne piva, samo kavo, nervozni in hujšajo.
Čudakova oporoka.
V Argentenilu pri Parizu je umrl mož, ki je skozi 40 let stanoval v mali hiši z majhnim vrtičetn, katerega je tudi sam obdeloval. Pere Colas ni pustil nikdar nobenega človeka k sebi, sam tudi ni šel nikdar v gostilno, male svoje potrebščine je kupoval sam in tudi kuhal si je sam. Pravijo, da se je pred leti Colas nesrečno poročil, toda že po preteku 6 mesecev se ločil od svoje žene. Od takrat je živel tako samotno. Kako so se prebivavci v Argentenilu začudili, da je Pere Colas
Obistne neprilike
o bolj natanko opisane v našem cir-kularju, ki se imenuje "Severovo Zdravilo za obisti in jetra — Kdaj in kako ga rabiti." Razpošiljamo ga zastonj,' pišite ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Opisuje načine za zdraviti razne neprilike v slučaju katerih se je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) izborno po preiskusu. Poskusite to zdravilo pri zdravljenju vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali puščanja goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog ali bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kislega želodca. Cena '50 centov in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo Zdravilo za obisti in jetra. . Zavrnite nadomestitve. Ako ga ne morete dobiti naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
Ta prodaja se nadaljuje še 5 dni ta teden.
Baldwin Klavirji
Tovarniška Prodaja
POMENI IZ TOVARNE DOMOV.
Baldwin Piano Co. mi je pustila prodati 3 kare njihovih klavirjev, pianos, player pianos, katere sami izdelujejo, da jih razprodam po ceni, kar njih stanejo.
To je velikanska ponudba, katera ne bo veljala dolgo.
Naša prodajalna je polna izbirčnih kupcev. Pridružite se kopici in izberite si kla-vir po izredno nizki ceni. Vi bi morali nekoliko to stvar pregledati. Zapomnite si, da noben klavir ne ostane tu ker so izredno nizke cene in vsakdo se poslužuje te izredne prilike. Ne čakajte, da bodo vsi prodani. ^ Vsak klavir je zaznamovan s razločnimi številkami.
Player Piano vredep $600, sedaj
S398
Brezplačen pouk.
Piano $375 vreden, sedaj
$225
$1.00 na roko ^195 S1'00 nateden
Stol zastonj. Pripeljemo zastonj. V 3 letih zamenimo.
$600.00	Player Piano	za	$385.00
$650.00	Player Piano	za _____	$425.00
$475.00	Player Piano	za^ ____	______$285.00
$450.00	Player Piano	za ____	$270.00
$400.00	Player Piano	za_______	______$245.00
$375.00 Player Piano	za_____	______$235.00
$360.00 Player Piano	za_____	______$225.00
$350.00 Player Piano	za	______$210.00
$32500 Player Piano	za	______$190.00
$30000 Player Piano	za ______	______$165.00
$275.00 Player Piano	za___	______$150.00
RABLJENI KLAVIRJI
$400.00 Lyon&Healy Piano zdaj_____$125.00
$350.00 Upright Piano zdaj_________$135.00
$325.00 Mahogany Piano zdaj______._$90.00
$325.00 Kimball Piano zdaj_________$115.00
$250.00 Oak Piano zdaj____________$110.00
$400.00 Chase Piano zdaj____________$35.00
Cene
so nižje
Ta velika razprodaja se zdaj nadaljuje. Pridite zgodaj.
Moramo razprodati vso zalogo bodisi starih ali novih klavirjev. Ako mislite kupiti klavir, zdaj je pravi čas. Oglejte si jih! kot bi se komu sanjalo. Zdaj lahko kupite standard make klavir ceneje, kot prej navadne.	\
Imejte dobiček na zgubo tovarne.
Imamo krasne mahogany, walnut, oak in iz drugega lesa. Pocnoma nove in najnovejši izdelek. Vsi jamčeni. Pomnite, da radi posebnih cen več ne ostane nobeden klavir delj kot 10 kni. Gorenje cene vam povejo veliko znižanje.
Prodali bomo vsak klavir v prodajalni! Moramo! Neoziraje se na vrednost, zgubo ali dobiček.
Pridite kmalu, da dobite najboljše. Plačajte koliko morete. Vzemite klavir katerega hočete po svoji lastni volji, ceni ali brokih.
Znani klavirji se bodo prodali za manj kot polovico vrednosti.
WM. A. BOEHNERT
304 VanBuren St.
Odprto zvečer do 9. ure.
Phone 2416.
Home Phone 2327-J
Grna žena.
Zgodovinska povest.	Priredil Javoran.
(Dalje.)
"Kam neki pojdeš? — Pa vsaj ne na Dunaj?" je začel radovedno vpraševati krčmar.
"Ne. — V Briksen do škofa sem na menjen; in ne odneham prej, da pri dem do njega."
"Kakšne pa so sedanje razmere Ali je vse v redu?"
"Izvrstno. Vsi blejski podložniki so pripravljeni; le migljeja je treba, pa bodo udarili vsi kakor en mož. — Gor janci stoje neomajno za svoje pravice Bohinjci so trdni kot skala. Naša zve za je velika; zato gorje gospodi, če u darimo! Primernega orožja seveda ni mamo ravno preveč, vendar se nam ni treba ravno preveč, vendar ž.S(i treba bati, ker smo dobili nov prah katerega bomo dali duhati graščinske mu valpetu in biričem — smodnik; pri Mohorku je zaloga."
"O, poznam ta prašek; pristave bo do letele v zrak, da bo veselje gledati."
"Po vseh vaseh vre; vse je zmenje no, vse dogovorjeno. In prav je tako Kako dolgo naj še prenašamo ta jarem. Breme, ki nam ga nalaga gra-ščak, je postalo pretežko; krivice so tako velike, da vpijejo v nebo za maščevanje. — Pogumno v boj za pravico in gotovo bomo zmagali, saj nas je veliko: Kupljenik, Črešnjica, Gorjuše, Nova vas, Studor nam bodo poslali zdatno število krepkih mož. — Z Ja-vornika še nisem dobil natančnega po ročila."
"Tja bom jaz šel v kratkem. Sicer se mi pa zdi, da sem nedavno slišal, da so z veseljem pozdravili naš poziv. — Sicer pa Štefan, kaj je z našo pritožbo pri škofu?"
"Ne vem. Dva meseca-sta že mini la, pa še nismo dobili odgovora. Nekateri pravijo, da so se najbrž pisma izgubila ali pa jih je kdo prestrigel, da niso prišla v prave roke. — Vidiš Peter, ravno to je vzrok, da grem zopet na pot. Nesel bom namreč novo pritožbo v Briksen. Pri sebi imam pismo na škofa, ki mu ga bom izročil ose.bno in počakal odgovora. — Če se na ta način ne bomo mogli rešiti trdosrč-nega Hartmana, potem pa udarimo; sledila nam bo cela dežela. Imam namreč pri sebi še drugo pismo, ki bo romalo med kmete in jih navduševalo za boj."	j
"Kje imaš pi^ino, Štefan?" •Mt>žek je molčal, namesto odgovora je sezul čevelj z desne noge in ga položil na mizo. Nato je segel v krošnjo, ki je počivala v kotu za mizo, in prinesel iz nje "male klešče. S temi je' spretno privzdignil notranjo čevljevo podlogo ill na površje sej e prikazalo nekaj zmečkanih in deloma umazanih listov.
"To je pa res listnica, ki bi je ne našel nihče," se je dobrovoljno smejal krčmar.
Možek lii dosti zmenit za krčmar-jeve besede. Globoko zamišljen je razprostiral in pregledoval posamezna pisma in slednjič dal eno krčmarju in mu rekel:
"Pismo je zopet pisano v priliki; to pa za vsak slučaj, če bi prišlo v neprave roke."
"Razumem," je odgovoril Peter; "vrši se ženitovanje. 2enin je kmet, nevesta pravičnost."
Nato je bralp ismo napol glasno. "Ljubi — ljubljeni stric! Strašno nam je hudo, ker se ženitovanje tako dolgo zavlačuje. Ženin je pripravljen in nestrpno čaka; nevesta pa že ni pisala nekaj tednov. Prosite jo, naj stori vse, kar more, da čini preje dobi dovoljenje za možitev. Ženin je že napravljen v svatovsko oblačilo in starešina je povabil vse njegove brate na ženitovanje. Za krepko in zdravo godbo bomo mi poskrbeli, ravno tako za primerno petje. — To bo krasno ženitovanje, kakršnega še ni gledal blejski kot. — Dragi stric! Vaša suknja je že v delu; zagotavljam vas, da vam bo imenitno stala. Samo to vas prosim, da se sedaj nikar ne strašite nobenega truda, ampak skušajte urediti vso stvar kakor hitro mogoče; zakaj prišel je čas! — Takoj nam odpišite, da bomo
v kotičku. Vedno večji davki se nakladajo ubogemu trpinu; tlaka se mno ži z vsakim dnevom; dobro bi bilo, da bi kmet delal neprestano le za grašča ka, a poleg tega mora še prenašati cel dan bridke udarce valpetovega biča. — Ker se kmetje zavedajo, da je briksen-ski škof dober gospod, ki se bo gotovo potegnil za svoje podložnike, zato ga prosijo pomoči iz te stiske; naj jim pomaga odstraniti Hartmana in na Bled naj pošlje pravega gospodarja dobrega gospodarja Andreja. To je vse drug mož, ki bo imel srce za svoje podanike, in ti mu bodo zato vdano in z veseljem služili, t— Nadalje omenja pismo veliko nevarnost, ki preti Kranjski — turško povodenj. Dober gospodar bi jih ščitil pred Turki, sedanji graščak jih pa sam izžema; kako naj se potem branijo pred tujim sovražnikom, ko nimajo zaveznika niti v svojem gospodarju. — Tako je obširno pismo obrazložilo vse neznosne razmere ubogih kmetov-trpinov in na koncu je še enkrat izrazilo popolno zaupanje v pomoč dobrotnega cerkvenega pastirja.
Krčmar je prebral pismo in po kratkem molku rekel:
"Nimam dosti upanja, da bi prošnja imela kaj uspeha."
"Meni se pa ne zdi tako neverjetno," je pristavil možek. "Sicer pa najsi že bo kakor hoče; to smo storili, da nam ne poreko, da smo samo nagajivci in da se samo puntamo ter gospodo sovražimo iz dna duše. — Mi smo za pravico. . Tudi med gospodo so pravični možje, kakor je na primer gospod Andrej, ;n tudi briksenskemu škofu ne moremo prav ničesar očitati, samo spoznati mora te krvosese, ki celo njemu izpodkupujejo veljavo in nas odirajo in atirajo; zato moramo pa mi poskrbeti, da jih spozna."
"Ali meniš, da .se nam bo posrečilo pregnati Hartmana?"
"Ugodno priliko imamo, ker je ravno sprt s sosednimi graščaki zaradi meje posestva. Upam, da ga na ta način izpodrinemo; Andreju sporočimo svojo željo, naj se vrne in sicer tedaj, ko bo Hartman dalj časa z doma. Briksenski kapitel bo vsled pisma'in krivic rad priznal izpremembo, dasi-ravno si ga kar mirno ne upa odsloviti." — —
"Kdaj odpotuješ?" ga je vprašal čez nekaj časa krčmar.
"Nemara še danes — prav gotovo pa jutri," se je odzval možek.
"In ali imaš vse potrebne potne li stine?"
"Kajpada. Š tem serrt vedno dosti preskrbljen. Zaradi Ogleduhov potujem vedno kot krošnjar. Z osebnim in krošnjarskim listom izhajam povsod. Krošnjarski "potni list mi dovoljuje v vse avstrijske dežele.--Še
nekaj bi se rad pomenil s teboj, preden odpotujem. Peter, kako je s "krvavo koso?"
"Kolikor vem, jih je v to zvezo že pristopilo zelo veliko."
"Čudno je, da se jo tako oklepajo, da s i so pogoji zelo težavni."
"Da,, glavni pogoj je: žrtvovati se popolnoma za teptane pravice brez o-zira na svdje življenje. Zmagati ali pasti. Obupni boj do zadnje kapljice krvi!... Če kmet podleže, ne sme nihče priti živ iz boja. Poleg tega se zaveže vsak član, izpolniti vsakojake ukrepe vodstva, pa najsi bo s tem zdru žena tudi nevarnost za življenje."
"Da bi vsaj ne postali preveč neprevidni? Število članov se mi vsekakor zdi že preveliko."
"Vsak mora priseči, da bo o vsem molčal ko grob, da bo ostal zvest zvezi in da se popolnoma podvrže sodbi zvezinega nadzorništvj.. . Izdajic 'krvava kosa' ne pozna; in če bi tudi kdo hotel biti izdajalec, bi ne mogel biti
dolgo.--— Sploh pa vsak ve samo
tc, kar je prisegel, načrti vodstva so mu neznani."
"Ali je vodnik zveze še vedno oni stari Zemljan?"
"Glavno vodstvo ima pravzaprav tisti samotar — saj ga poznaš, možička z okroglim obrazom — ki prebiva v
In od tega časa ga ni nihče vi- strim očesom neki mož, ki je sedel na
kal.
del. Poslal je samo še svoji ženi pismo, kjer pravi, da ga je črna žena vzela s seboj in da mora izpolniti neko težko dolžnost, — v življenju da ga najbrž nikdar več ne bo domov. Popolnoma sem prepričan, da je vsa ta zgodba v zvezi s "krvavo koso". — Iz tega pa izprevidevam, da gre stvar že predaleč. Človek ima tudi dolžnosti do svoje družine, katere ne sme pahniti v nesrečo."
"Res je, kar praviš, Štefan, ampak veruj mi, da pri tej dogodbi 'krvava kosa' nima prav nič opraviti. — Noben slučaj mi ni znan, da bi bili koga silili v zvezo, — ravno nasprotno, vodstvo postopa pri sprejemu novih članov ja-ko oprezno in zaupljivo. Sicer res o-pazujejo ljudi, in če najdejo kakega sposobnega, ga tudip- orabijo; toda preden se trajno odloči in vstopi, mora prestati dolgo in težko izkušnjo."
"In če je kdo Enkrat v zvezi, ali potem ni nobenega pomočka več, da bi zoper izstopil?"
O, pač — vodstvo lahko vsakega odveže od prisege. Kolikor mi je znano, je tudi to v pravilih."
"Potem moram pa na vsak način govoriti z voditelji. Usoda Bregarje-ve družine na Brdih me zelo boli; moram ji pomagati. — Peter, ali hočeš posredovati, da bom mogel govoriti z onim samotarjem ali pa z Zemljanom?"
"Iz vsega srca rad, Štefan. — Zemljan se zdaj drži na Selu pri Krištelju. Prav lahko ga boš našel. Pokaži mu samo tale belič, pa bosta precej najbolj zaupna prijatelja."
Pri teh besedah je prinesel krčmar iz žepa denar posebnega kova in ga podal možku.
Štefuljček se je poslovil in odšel proti Selu. — Brez posebne težave je našel še isti večer Zemljana. Povedal mu je na dolgo in široko vso zgodbo o izgubljenem Bregarju, toda Zemljan je odločno zanikaval, da bi 'krvava kosa' imela kaj opraviti s tem dogodkom. — Možek ga je vprašal še o samotarju na Kupljenku, a Zemljan mu ni mogel dati določnega odgovora, češ, da je izginil že pred štirimi tedni in da nihče ne ve, kam je šel. — Možek je neverjetno zmajeval z glavo; a v srcu je bil vedno bolj prepričan, da je vendar "krvava kosa" odvedla Bregarja. Ker se mu je mudilo v Briksen, žal, ni imel več časa, da bi stvar nadalje preiskava!. Potolažil se je s, tem, da bo rešil zagonetko potem, ko se vrne.
leseni klopi pred hišo. Njegov obraz je razodeval lepe, možke poteze in raz glavo so se mu vsipali črni gosti lasje. Brada in lasje so kazali semtertja že nekaj sivih las. — Mož je bil v belih hlačah, rdečem telovniku z gosto našitimi kovinskimi gumbi in v žoltem volnenem jopiču. Na nogah je imel opanke. — Taka je bila noša ondot-nih prebivalcev. — Čim dalje je mož opazoval oblake, tem bolj žareč je postajal njegov pogled. Kar naenkrat je zastokal in vzdihnil napol glasno: "O, da bi bile resnično gore in ne samo oblaki! Ali pa da bi mogel odpluti s temi oblaki proč, daleč proč pod snežnike k svoji — Zalki in ljubljenemu detetu. — Moja Zalka? — Ali je moja? — O, Bog, saj še misliti ne smem na njo brez krivde... In tukaj imam ženo in vendar je nimam."
Bregar — nihče drugi namreč ni bil ta mož — je podprl glavo z rokama in se globoko zamislil. — Čez nekaj časa se je pokazala skozi vrata neka poštama žena, se ozrla milosrčno na moža in nato rekla:
"Gospod, danes še nisi nič jedel. Greš v sobo?"
"Hvala lepa, Dombruša," ji je odgovoril mož, "ne potrebujem."
"Gospod, nikar ne zri vedno naprej v oblake! V oblakih so duhovi, ki prinašajo mračne misli in ponoči zle sanje."
"Ni res, kar praviš, Dombruša; kadar zrem v oblake, imam vedno prijazne sanje; zame je noč bolj dobrotna kakor dan." t _(Dalje prih.)
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
A
lexander
Chi. Phone 376
120 Jefferson St.
N. W. 927. JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE!
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
Ali veste, kje je dobiti najboljše m« so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejše me« Vse po najnižji ceni. Pridite torej i' poskusite naše meso.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in naroi "Vsi za enega, eden za vse.
Odbor/za leto 1916.
Predsednik...........George Stonic1
Podpredsednik........Stephen Kuka'.
Tajnik...................Jos. KlCP«
Zapisnikar..............John Barbie1
Blagajnik................John- PCT
Reditelj...............Frank Kocja«
Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. i dertz, Joseph Težak.
Nizke cene in dobra postrežba I naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na voir» lu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone lili
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zop*' ogenj pojdite k
ANTONU SQHAGEI
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
To društvo sprejema rojake in roji kinje iz vseh krajev od 16 .do 55. le" in izplačuje bolniške podpore $1-0® " vsaki delavni dan za 50c na mesf Zavarujete se lahko za $500.00 ali t $250.00 pri D. S. D.
To društvo ima že nad $2,000 (<W tisoč dol.) v bolniški blagajni in i6.1 v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore čianom(icam). Kcfcr P'1' ča takoj ob pristopu $3.00, to je tol'1® ko so plačali drugi člani zadnjih 6 secev, je deležen podpore v sluc}|t nezgode takoj po pristopu, drugače F 6 mesecih.
Redna seja se vrši vsako zadnjo^ t deljo.
Kdor želi pristopiti v naše velik" J napredno društvo naj se glasi pri P° pisanem. Če mu ni mogoče osebno P!f ti, naj mi piše za podrobnosti in naV°' dila in pošlje $1 (en dolar), ta vsotah potem vračuna za pristopnino, da pošljem zdravniški list, pravila in ^ go. Če ni kandidat sprejet, razun stne krivde, mu vrnem vplačani den3' v
Pisma naslovite na:
JOS. KLEPEC, JOLIET, II'J* *
Nazn anilol
v.
vedeli, kakšnega mnenja je nevesta in ogljarski koči na Kupljenku; prvi nje kdaj pride. Pozdravite vse znance!
Novega tukaj ni nič. Z graščino se dobro razumemo. Gospoda namreč resnično skrbi za dobrobit svojih pod-ložnikov. Vas iskreno pozdravljamo vaši zvesti nečaki
Janez, Tone, Andrej."
Krčmar se je nekoliko namuzal. Zraven podpisanih je pritisnil še svoje ime "Peter"; nato je rekel:
"Pismo je imenitno sestavljeno. Kdo ga je napravil?"
"Kdo drugi? — Sam sem ga sestavil," #e je odrezal možek. "Poglej še to pismo, katero bom nesel škofu!"
Krčmar je vzel v roke obširno pismo, naslovljeno na briksenskega škofa, in ga bral z motrečim očesom.
Pismo je izražalo najprej globoko vdanost blejskih kmetov do prevzviše-nega vladike; pokazalo je, da znajo ljubiti in spoštovati svojega vrhovnega gospodarja in da se znajo pokoriti tudi pravičnim zahtevam graščinskega gospoda. Toda kakor je začel počenjati neusmiljeni Hartman s svojimi podložniki, presega vse meje pravičnosti in človekoljubja. Krivica se je
gov zaupnik je seveda Zemljan."
"Povsem uii pa ta igra vendar nc ugaja. Kranjska narava ni za to; toda v božjem imenu! — Nekaj ti moram še razodeti: zdi se mi, da včasih koga kar s silo tirajo v zvezo."
"To pa že ne more biti res. Prisega velja .jino, če je popolnoma prostovoljna."
"To je res; a imajo posebna skrivna sredstva, s katerimi znajo vplivati na gotove osebe, zlasti na odslužene" vojake, da jih pridobe zase."
"O tem pa jaz prav nič ne Veni, Štefan."
"Jaz pa. —--Pred kratkim je izginil z Brd mlad mož, ki se je v prejšnjih svojih letih boril na južnoštajer-ski meji proti Turkom. Izginil je pod nebaš navadnimi okliščinami. — Neka črna žena v beli obleki se je prikazovala dalj časa ponoči, zdaj tu, zdaj tam in strašila ljudi. Nekega večera je prišla kar dvakrat zaporedoma pred Bregarjevo hišo — Bregar je namreč oni mož, ki je izginil. — Ker ni veroval v duhove, ampak je mislil, da je to le delo kakega zlobnega človeka, je
začela oblastno šopiriti, pravica pa tiči ^ zasledoval črno ženo, da bi jo razkrin-
Po oni nesrečni bitki, ko bi bil Bregar kot najemnik v boju zoper Turke kmalu izgubil življenje, so Ostale na-jemniške čete še vedno na meji; avstrijski stanovi so nabrali celo novih čet in jim jih poslali v pSniijč. Nekaj oddelkov je sl6 se dalje proti jugu in vzhodu in. S0 se utaborili tik ob levem bregu Save, preden slednja dobiva od desne pritok Drino. Tu so krožile čete hrabrih bojevnikov; prekoračili so tudi Savo in sip ostavili i na njenem desnem bregu malo taborišče v obližju mesteca Bjelina. — Bjelina je bilo takrat prijažno in snažno mestece, sredi širne ravnine, okroginokrog obdano z bogatim koruznim poljem.
Četrt ure od mesteca proti Savi je kazalo sredi iz koruznega polja svojo slamnato streho nizko, a zidano poslopje. Zunanje lice te hiše ni bilo ravno mnogo različno od drugih ko< revnih tamošnjih seljakov. Le ozek vrt je obdajal hišo okolinokoli, kar pri drugih kočah nikjer nisi mogel opaziti Na vrtu so cvetele jesenskemu času rdeče vrtnice, pisane akacije in svetle solnčnice. — Notranjščina hiše je pa kazala vse drugačno lice. Tlak je bil res samo iz rdečkaste ilovice kakor drugod, a stene so bile nanovo pobeljene in nan jih so visele žive slike svetnikov in razni okraski, bakrorezi in celo jelenovi rogovi. Nove mize, lično izrezljani stoli in okoli peči klop so tvorili pohištvo. Hiša je imela štiri -obe, vse podobno opremljene. Če bi še tlak ne bil iz ilovice, pa bi človek mislil, da je stopil v kmečko hišo na Dolenjskem.
Bilo je proti koncu oktobra, nekega krasnega popoldne. Zjutraj se je privlekla od Save sem gosta, z vodo na pojena megla in se razprostrla nad hišo in poljem kakor težka, temna odeja. Opoldne je privel jug, odpihal megleno strašilo in tako razjasnil nebo. Zdaj se je pokazala ravnina v vsej svoji čarni krasoti; kakor na temno-rumeno jezero ob večernih solčnih žarkih se je naslanjal tam daleč v ne pregledni daljavi na njo jasni nebesni svod. — Posamezna drevesa so štrlela proti nebu kakor mračne sence brez določnih obrisov ali kakor grozotni strahovi, ki ne puste popotniku, da bi se jim upal približati. Nad vdrtinami semtertja valovitega polje je potajno valovil rezki večerni zrak. — JJa zemljo je polagoma legala skrivnostna tajna jesenskega večera. Tam daleč so se na obzorju začeli vzdigovati gosti oblaki od zemlje proti nebu. V nje se je uprl veter in jih obdeloval in iz-preminjal v najrazličnejše podobe in postave. Zdaj so se vzdigovala cela ppgorja s snežnoodetimi vrhovi in mračnimi dolinami, zdaj so se na njihovem mestu zvijali strašni zmaji v medsebojnem boju. potem so zopet rastli iz zemlje utrjeni gradovi z močnimi stolpi. In te slike so izpreminja-le od trenotka do trenotka svojo barvo, od temnordečega do zlatožoltega "i od umazanovijoličnega do svetlo-zelenega.
To čarobno poigravanje z oblikami m barvami v oblakih je opazoval z bi-
Slavnemu slovenskemu in hrvatska mu občinstvu v Jolietu naznanjam, A
sem otvoril svojo
novo mesnico iti grocerijo
tia vogaiu Cora in Mutchins cest, kje<
imam največjo zalogo svežega in »r hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst. gr.ocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in groeerijsko pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem rt jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčisteji in tudi po zmerni ceni. / Spoštovanjem
John IT. Pasdert2
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutching St, Joliet, II!
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina 4c mača in importirana žganja in vini ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisl 1014 North Chicago St., Joliet, 111.
JoLiet. ill*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlf01*
Rojakom priporočamo sledeče blago*
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............
,5.0»
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za....................^'j
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za J10'*, S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................V2*!
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................^JI
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................^
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galomov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po..............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove" skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
KJ5LC5I^E EXPORt

SSWBS1
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Coi
S. Bluff St.. Joliet,
Oba telefon 405