Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
mSm
Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/Ili Telefon šl. 3487, inierurban 3487 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna šl. J Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po pošti dostavljen lisi 5 Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserall po dogovoru
Uprava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 lelejon štev. 2549
Strašne železniške nesreče
V Trbovljah lokomotiva odbila glavi dvema potnikoma — Bila sta takoj mrtva — V Ljubljani vlak
odtrgal desno roko zaviraču Lahu
Železniški promet včerajšnje nedelje beleži v Sloveniji dve težki nesreči, ki sta zahtevali troje človeških žrtev. Prva nesreča se je pripetila zjutraj v Trbovljah, druga pa po-ooldne v Ljubljani.
Trbovlje, 4. maja.
O strašni železniški nesreči, ki se je pripetila danes blizu tukajšnje poslaje, smo zvedeli naslednje podrobnosti: Iz Maribora se je pripeljal na postajo Zidani most delavec železniške delavnice v Mariboru Kmetič s svojim prijateljem zidarskim polirjem Rudolfom Spindlerjem. Spindlerjev brat je progovni mojster v Zagorju in sla bila najbrže oba Mariborčana namenjena k njemu na obisk v Zagorje. Oba sta bila precej vinjena in sla \ Zidanem mostu, ko sta morala prestopiti. rolo
plesala po peronu.
Z vlakom, ki odhaja proti Ljubljani ob 8.20 z Zidanega mosla. se je odpeljala v Litijo na neko veselico tudi železničarska godba. Oba vesla Mariborčana — ta veselost ju je kmalu nato žal veljala življenje — sta stopila v isti, baš zadnji vagon, kakor godba. Tudi, ko je vlak že vozil, sta uganjala razne neumnosti, zvirala sta se po stopnicah, plesala okrog in nikakor nista hotela v kupe, niti nc na opozorilo sprevodnika. Ostala sta raje zunaj, na odprtem delu vagona (tako zvani »platformi«). Držala sta se za ograjo in molela glavi navzven proti oknom, iz katerih so prihajali zvoki godbe. Ko jc vlak vozil že iz Trbovelj proti Zagorju, sc jc na precej majh-
nem ovinku srečal z vlakom C15, ki je odpeljal ob 7.30 iz Ljubljane proti Zidanem mostu. Bilo je to okoli 8.40, ko sta se oba vlaka na ovinku pri kilometru 382 pred postajo Trbovlje srečala. Prostor med obema progama se na ovinku zoži in tako se je zgodilo, da je sploščišče stroja ljubljanskega vlaka butnilo ob oba moža, ki sla molela glavi nazaj iz vlaka.
Lokomotiva jo oho takoj skalpirala,
jima razbila lobanji, trupli sami pa potegnila na tla. Moža sta bila umevno seveda takoj mrtva. Strojevodja ljubljanskega vlaka je nesrečo opazil in je ustavil svoj vlak. Na mah se je nabralo okoli obeh trupel vse polno potnikov tega vlaka in pa železničarjev. Trupli | mi ljudje pokrili nato /. zelenimi vejami, do-i kler ni prišla orožniška in železniška komisija. Tender ljubljanskega vlaka jo bil vos obrizgan z možgani obeh ponesrečencev.
Na vlaku, s katerim sla se oba ponesrečenca peljala, so opazili nesrečo šole na prihodnji postaji — v Zagorju, kjer so opazili, da je en
vagon vlaka vos okrvavljen
in obrizgan z možgani. Ta vagon je bil obrizgan še potem, ko se je vlak ob 10 dopoldne pripeljal v Ljubljano. Obe žrtvi lastne neprevidnosti in pa železniškega prometa so v Trbovljah prepeljali po komisijskem ogledu na trboveljsko pokopališče, kjer ju bodo pokopali.
Otvoritev bane. instituta
Ljubljana, 4. maja.
Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je danes ob pol 6 zvečer pripetila druga strašna nesreča, pri kateri bi skoro prišel ob življenje še on človek. Okrog pol šestih je privozil na glavni kolodvor tovorni vlak z Dolenjskega. Z njega je skočil zavirač Ivan Lah, po nesreči pa jo zašel pod kolesje drugega vlaka, ki jo prav tedaj vozil mimo. Ta vlak je
pritisnil Laha oh tla
in kolesa so Šla preko njega. Ko jo vlak od-vo/.il, so pobrali železničarji na tleli obupno stokajočega Laha.
vsega > krvi — brez (lesne roko. ki jo ležala malo vstran. Lahu -.o kolesa odsekala roko visoko v ramenih, pra\ \ sklopu, j
S kolodvora so poklicali reševalni avlo in j ta jo Laha prepeljal v bolnišnico. Nekdo jo obvestil o grozni nesreči ludi Lahovo ženo, stanujočo v Vodmatu in ta jo odhitela v bolnišnico, da so enkrat vidi svojega smrtno ranjenega moža. Lati je ob izgubi desno roko grozno krvavel in je izgubil mnogo krvi. Ril pa je še precej dolgo časa pri zavesti. Ob !> zvečer smo so informirali \ bolnišnici o njegovem stanju. Lah je I>i 1 tedaj skoro
v zadnjih izdihljajih
in je Je malo upanja, da bi preživel noč. Pri njem bdi njegova obupana in prestrašrna žena.
Ivan Lah je bil zavirač na glavnem kolodvoru. Star je 35 let in je doma iz Mirne poči. S svojo družino jc stanoval v Vodmatu št. 35.
V
Zagreb, 4. maja. r. Danes se je na svečan način vršila otvoritev francoskega instituta in francoskega krožka v Zagrebu. Prisotni so bili mnogoštevilni civilni in vojaški dostojanstveniki iz Zagreba in zagrebški konzularni zbor ter francoski poslanik na našem dvoru gosp. Dard. Svečanost je otvoril rektor zagrebške univerze dr. Relobrk kot predsednik francoskega instituta, kateri je v svojem govoru omenjal kulturne zveze med našim in francoskim narodom. Za njim so govorili g. Var-nier, ravnatelj francoskega instituta, g. Zoričič kot predsednik Društva prijateljev Francije, dalje poslanik g. Dard.
Po svečanosti otvoritve so si udeleženci ogledali umetniško francosko razstavo v zagrebškem umetniškem paviljonu, ki jo je priredil francoski institut. Svečanost otvoritve razstave pa je opravil mestni župan dr. Srkulj s kratkim nagovorom. Za njim je profesor Vaniier razlagal udeležencem slike. Ob eni popoldne se je vršil v hotelu »Espla-nade« svečan banket.
Zanimivo tekmovanje
ia državno prvenstvo v hitrostnem pisanju na pisalni stroj.
Zagreb, 4. maja. r. Za binkošlne praznike se vrši v Zagrebu zanimivo tekmovanje za državno prvenstvo v hitrostnem pisanju na pisalnem stroju, katero je organiziralo drušlvo »Merkur«. Za prvo nagrado je določenih 10.000 Din, za drugo 700!) Din in za tretjo 4000 Din. To jo prvo tekmovanje te vrste v naši državi in bodo zastopane vse znamke pisalnih strojev. Kdor se udeleži tekmovanja, plača pristojbine, ako je član »Merkurja«, 50 Din, nečlan pa 75 Din. Prijave sprejema društvo »Merkur« v Zagrebu, ki bo skrbelo tudi za stanovanje in Igrano. — Svetovni rekord v hitrostnem pisanju znaša 10 udarcev na sekundo.
Občni zbor {ugosl.-čsl. lige v Belgradu
Rtlgrad, 4. maja. k. Na današnjem občnem tboru Jugoslovanske-češkoslovaške ligo v Belgradu so so vršile prisrčne manifestacije bralstva med obema slovanskima državama, posebno pa živahne manifestacije udanosti Nj. V. kralju Aleksandru. Za novega predsednika jo bil izvoljen g. Momčilo Milcševič. Za častne člane so bili izvoljeni: prosvetni minister Boža Maksimovič, pravosodni epi-skop Dositej in ing. Franjo Zaje.
Dr. Marhovic pri kralju
Belgrad, 4. maja. Dr. Bogdan Markovič, bivši finančni minister in predsednik PAB, jo bil sprejet v daljšo avdijenco pri Nj. V. kralju, kateremu je poročal o delu v agrarni banki.
ne manifestacije v Belgradu
Ko so športniki dospeli do dvora, so v dolgotrajnem navdušenju pozdravljali Nj. V. kralja.
Popoldne so se vršile razne tekme. Predvsem se je vršil stafetni tek Avala—Belgrad na progi 18 km. Rezultati so bili sledeči: 1. Zagreb, '2. Ljubljana, 3. Belgrad, 4. Maribor, 5. Ljubljana, 6. Ljubljana. Istočasno se je vršila kolesarska tekma za juniorje in seniorje. Pri juniorjih se je dosegel sledeči rezultat: 1. Maribor, 2. Zagreb, 3. Ljubljana. Pri posameznikih seniorjih je bil na prvem mestu Belovar.
u inšpekcijskem potovanju
General Živkovic o znižanju davkov
Belgrad, 4. maja. k. Danes so sc v Belgradu vršile velike športne manifestacije. Prisostvovalo je izredno število športnikov i/, vso države. Posebno mnogo športnikov je bilo iz Zagreba in Ljubljane. Belgrajsko občinstvo jc priredilo športnikom iz Slovenije in Hrvatske izredno prisrčen sprejem, nakar se je vršil sprevod po prestolici, potem ko jih jc na kolodvoru pozdravil predsednik Zveze športnih društev dr. Hadži. V imenu ljubljanskih športnikov se je za sprejem zahvalil g. Debeljak.
n
Belgrad, 4. maja. AA. V spremstvu šefa svojega kabineta dr. Branka Sekuliča je odšel snoči ob 0.35 predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič na svoje inšpekcijsko potovanje po donavski banovini. Ob 4.50 zjutraj jc predsednik prispel v Novi Vrbas, odkoder je preko Srbobrana prišel v Stari Bečej ob pol 7. V Starem Bečeju ga je pričakal ban donavske banovine g. Du-nič s svojim osebnim tajnikom. Predsednik vlade je v spremstvu bana šel čez trg mesta, zanimajoč se za cene življenjskih potrebščin. Nato je odšel v katoliško cerkev. V občinski hiši je predsednika vlade čakal tudi okrajni načelnik Milan Petrovič, ki mu je podrobno referiral o stanju v občini iu tamošnjih varnostnih prilikah. Odtam je predsednik vlade nadaljeval ob pol 8 v avtomobilu pot v Sento. Med potom se je ustavil v Adi, kjer si je ogledal pravoslavno cerkev, nato pa katoliško cerkev; v tem se je pred cerkvijo zbrala množica ljudi, ki je predsednika vlade pri odhajanju iz cerkve burno pozdravljala. General Živkovič je stopil k ljudem in se z njimi raz-govarjal o gospodarskih razmerah ter jc pri tej priliki sprejel na znanje pritožbe zaradi previsokih davkov. Nato je predsednik vlade odgovoril takole: »Kakor vam je znano, je bil v februarju leta 1928 sprejet zakon o neposrednih davkih. Efekt nove davčne reforme se more presoditi šele tedaj, kadar se pokaže ta zakon v praksi. Jaz sem v prvem po-četku izvajanja tega zakona ugotovil, da jc dopol-nitveni davek na zemljarino, kakor je predviden z odredbami tega zakona, pretežak, ter je bil lani marca meseca ta davek znižan s 17 na 12 odstotkov. Rezultat izvajanja teh davčnih reform kaže, da je treba še bolj ublažiti ta davek, in zato smo odobrili ministru financ predvideno znižanje te davčne stopnic 7 12 na 8 odstotkov. S tem ?e je breme ljudstva znatno olajšalo. Razen tega bo vlada olajšala tudi še neke druge davke.«
Med burnim pozdravljanjem ljudstva je predsednik vlade nadaljeval pot proti Senti. Tam so ga sprejeli predsednik mestne občine in drugi. V njihovem spremstvu je stopil predsednik vlade v mestno hišo, kjer so ga čakali načelnik občine Slobodati Gjorgjevič in odborniki. Medtem, ko je bil predsednik vlade v mestni hiši, se je zunaj zbrala velika množica meščanov, ki so predsednika vlade burno pozdravljali. V spremstvu prisotnih ljudi je predsednik vlade krenil skozi mesto ia prispel do gimnazije, kjer ga je sprejel ravnatelj g. Gjorgje Mrko-brad. Nato je predsednik vlade burno pozdravljen po prisotnih nadaljeval pot v Staro Kanižo, kamor je prišel ob 9.45. Ministrski predsednik je šel v občinsko hišo, nato si je ogledal mestni park in mestno zdraviliško kopališče. Ves čas se je razgovarjal z meščani, pri čemer je kazal živo zanimanje za lokalne prilike. Ob 10.30 je predsednik vlade krenil dalje proti Horgošu, kjer se je ustavil pred občinsko hišo. Zbrani meščani so ga prisrčno pozdravili. Predsednik vlade sc je mnogo razgovarjal z mestnimi odličniki, ki so mu izrazili svoje želje in prošnje. Ob 10.45 je predsednik vlade s spremstvom odpotoval med prisrčnim pozdravljanjem proti Subotici, katnor je prispel ob 11,20. Tam se je ministrski predsednik najprej ustavil pred mestno hišo, kjer so ga pričakali pomočnik bana donavske banovine g. Nikolič, mestni načelnik Velimir Ostojič, komandant divizijske oblasti general Milan Radosavljevič, načelnik štaba Pantelije Gorovie, okrožni inšpektor dr. Dušan Petrovič in zastopnik policije Stanoje Milia-ladžič.
Dunajska vremenska napoved. Pričakovati je hladnejšega vremena, ia v severnih Alpah celo deževnega vremena.
Razstava načrtov
hat. katedrale v Belgradu
Belgrad. 4. maja. k. Danes se jo na svečan način otvorila razstava načrtov katoliške katedrale v Belgradu. Razstavo jo otvoril ob U dopoldne nadškof dr. ltodič z nagovorom, v katerem je poudarjal važnost razstave, ki jc najboljši izraz moderne cerkvene arhitekture. Med drugimi se je udeležil otvoritve minister dr. Frangeš v imenu vlade, predsednik odbora za zgraditev katoliške cerkve v Belgradu g. Matoušok, številni člani odbora lega društva itd. Razstavljenih jo 129 načrtov, in sicer jih je: iz. Jugoslavije 15, iz Nemčijo 70 iz Avstrijo 18, iz Francije 8 in iz drugih držav.
Žirija je nagradila načrte lako-le: Prvo nagrado 30.000 Din je dobil načrt : Goldenkreuz arhltkta Josipa \Venzlerja, drugo 20.000 Din načrt Ami Francoza Jardela iz Pariza, tretjo 15.00(1 Din pa načrt »Chrislus Rox iz Mtlnchna od do sedaj še ni ugotovljenega avtorja.
Profesor tehnične fakultete g. Bajalovič je v kratkem govoru i črtal pomen lo razstave. Podčrtal je novo koncepcijo cerkvene arhitekture. Posebno Nemci so dali nov stil in zapustili tradicijo. Mnogo modernih načrtov je bilo olbilili radi pomanjkljivosti glede notranjosti katedrale. Ta razstava jc ena najredkejših tozadevnih razstav v Evropi, ki zasluži posebno pozornost predvsem s strani arh i lektov in inženjorjev.
Nadškof dr. Rodič nam je. izjavil, da bo cerkveni patrou belgrnjsU,> kal. katedrale sv. Ivan Kapislranski, ki je I. 1450. branil Belgrad proi; Turkom. Razstava bo odprta skoraj mesec dni.
Asfaltna cesta
od Belgrada do A vale
Belgrad, 4. maja. 1. 2e več tednov grade asfaltno ce>lo med Belgradom in Avalo. Do sedaj je gotovih žc 3500 kvadratnih metrov ceste. Delo napreduje iz dneva v dan in skoro bo gotova cesta do občinske milnice. Takoj nato bo la prvi del ceste izrečen prometu. Sploh bodo posamezne delo ceste, fakoj ko bodo dograjeni, izročili prometu. Tal; dogovor sta sklenila gradbeno ministrstvo in splošna gradbena delniška družba, ki cesto gradi Letos bodo dogradili večji dol ceste in jo takoj izročili prometu. — Cesta bo široka 0 metrov in bo imela na vsaki strani po 1 ni prostora za pešce, lako da se bodo na njej lahko srečali trije avtomobili. Da bi cesta bolje služila avtomobilskemu prometu, jc gradbeno ministrstvo upoštevalo več stvari. Tako bo cesta na krivuljah nagnjena na znotraj, pri vzpetostih pa bodo asfalt mešali z večjo množino kamenja, da bo odpor povečan.
hiubosumnež ustrelil
nedolžnega
Belgrad, 4. maja. I. V vasi Sušiea pri Kragu-jevcu se je pripetil žalosten dogodek. Po medsebojnem prepiru je seljak llranislav Janičijevič v navzočnosti večjega števila drugih seljakov, iz-palil več strelov na Miodraga Pavloviča, ki se je smrtno zadet zrušil na zemljo in takoj izdihnil. Povod temu je bila mlada Hranislavova žena. Mio-drag jo nekega jutra šel mimo Hranislavove hiše, kjer jo na dvorišču opazil njegovo ženo. Voščil ji je dobro jutro in se začet 7, njo razgovarjati. Govorila sta kakih 10 minut. To pa je bilo dovolj za ljubosumnega Hranislava, da je začel svojo ženo zmerjali. Zastonj ga je ta prepričevala, da so je Miodrag razgovarjal z njo popolnoma dostojno, llranislav jo nato odšel na vas, da poišče Miodraga. Ko ga je našel, ga je vprašal, zakaj se jo razgovarjal z njegovo /.eno. Ta pa 11111 je odgovoril nazaj nekaj žaljivih besed. Nastal je mod njima prepir, v katerem jc llranislav naenkrat potegnil puško, ki jo je prinesel s seboj, in izstrelil nekaj strelov na Miodraga. Vse se je odigralo tnko hitro, da navzoči niso mogli posredovali. Po storjenem činu so je llranislav sam javil orožnikom.
Reparacijsko posojilo
Pariz, 4. maja. 11. Nadaljujejo se priprave za emisijo prvega reparacijskega posojila. Po konferenci bankirjev v Bazlu se bo sestala jutri v Parizu v finančnem ministrstvu konferenca delegatov in finančnih ministrov velesil, ki so interesirane na Youngovem načrtu. Zastopano bodo Nemčija, Anglija, Francija, Belgija, Italija in Japonska. Predsednik reparacijsko banke Mac fiarrah in generalni direktor banke bosta pri tem poročala o sklepih bazolske konference. Pariška pogajanja bodo trajala najbrže več dni. Zaključila se bodo s strokovnim mnenjem o tehničnih podrobnostih glede emisije prvega reparacijskega posojila, ki so bo poten prodležilo vladam v odobritev.
Ali ste že poravnali naročnino?
Doumergue v Alžiru
Parii, 4. maja. n. Predsednik francoske republike Doumergue je danes dopoldne na krovu križarke : Duquesno. dospel v Alžir. Vse francoske vojne ladje, ki se nahajajo v pristanišču, so se postavile v vrsto pred vhodom. Na obali je tisoč-glava množica pozdravila predsednika, ki se je od-j>eljal v letno bivališče generalnega rezidonta, kjer je pri kosilu zbral zastopnike domačih rodov.
Dr. Schober se vrnil
na
Dunaj. ■!. maja. n. Zvezni kancler dr. Schober so jc nocoj vrnil na Dunaj s svojega potovanja v Pariz in London. Na kolodvoru ga je pozdravila velika množica ljudi z ovacijanii. Dr. Schober je izjavil zastopnikom listov, da je s svojim potovanjem povsem zadovoljen, ker se mu je posrečilo, dati francoskim in angleškim državnikom popolno pojasnilo o stališču Av.trije in posebno o njenih gospodarskih potrebah.
Angleški glas o Schobrovem potovanju
London, t. maja. n. Z ozirom na zaključek pogajanj o vzhodnih reparacijah piše Observerc: S tem so odpravljene desetletne molitve v evropskem gospodarskem življenju. Avstrijske obveznosti so odpravljene, bolgarske so znižane za sedem osmin in trem nasledstvenim državam so le naloženo gotove obveznosti nasproti Avstriji in Madžarski. Obisk dr. Schobrn v Londonu, ki je včeraj odpotoval nazaj na Dunaj, jc bila direktna posledica ureditve lega vprašanja. Avstrija sedaj lahko sklene zunanje i>osojilo, ne da bi morala vprašali približno 70 upnic. Dr. Schober je zelo dobrodošel gasi na Angleškem. Problemi Avstrije so evropski problemi in dr. Schober lahko računa na angleško prijateljstvo in pomoč. Preden je odpotoval, je dr. Schober podal še izjavo, da ima vtis, da je na svojem potovanju mnogo dobrega storil za svojo domovino. Opazit je posebno, da so v Angliji govorili o novi Avstriji . ter smatra, da je Avstrija sedaj premagala povojne težkoče.
Zeppelm prhle v naše hra\e
Friedrichshafen, 4. maja. Zrakoplov »Zeppelin« namerava poleti izvršiti naslednje vožnje: dne 18. in io. junija posebno vožnjo v Vorarlbcrg, 27. ali 28. junija na Dunaj, 2. julija polet nad južnimi Alpami in 10. avgusta 48-urno vožnjo okoli Italije, Sicilije in Adrije.	*
Zeilcisov asisien« aretiran kot gcljuS
Iz Linca poročajo, da je veliko senzacijo povzročila aretacija bivšega asistenta Zeileisovega zavoda, dozdevnegt dr. med. in pilil. Karla Nagle, ki je po svoji aprobaciji po Zeileisu prevzel vodstvo niirnberškcga Zeileisovega zavoda. Ta niirnberška podružnica je bila največja v Nemčiji in številne bolnike iz Nemčije je Zeileis poslal v nadaljnje zdravljenje iz Gallspacha v Niirnberg. Pred nekaj tedni je Nagle izročil vodstvo niirnberškcga zavoda nekemu drugemu Zeileisovemu učencu. On sam pa je v Frank-furtu a. M. otvoril podružnico pod imenom »Zeil-eisov-Bio-ambulatorij". Niirnberške oblasti so se pa začele zanimati za Zeileisovega učenca, ker jim je bilo sporočeno, da Nagle ni noben doktor, pač pa predkaznovani goljuf. Policija je res ugotovila, da je dozdevni doktor dveh fakultet sprevodnik cestne železnice iz Wiesbadena, kjer je po opustitvi cestne železnice in njene nadomestitve po avtobusih zgubil svojo službo. Od tedaj je izvrševal najrazličnejše poklice. Bil je urar, klovn, agent itd. Ko je pred dvema letoma slišal o zdravljenju v Gallspachu, je potoval k Zeileisu in postal kmalu njegov najljubši učenec. Nagle, ki inia na vesti še številne druge goljufije, je bil v Niirnbergu aretiran. Zeiieisov zavod sedaj izjavlja, da so tam Nagla že pred enim letom razkrinkali kot goljufa.
Vprašanje raketnega poleta rešeno ?
Resen položaj v Španiji
Prvi javni nastop prof. Unamune — Ostri napadi na kralja — Za
federativno rep&ibliko
Madrid, 1- maja. 1. Eden zmed voditeljev španskega republikanizmu, vseučiliški profesor Unamuno, je imel tu predavanje. Obširna gledališka dvorana je bila že poldrugo uro pred začet-1 mu predavanja do zadnjega kotička napolnjena. Unamunovo predavanje je bilo zelo duhovito in je vsebovalo ironična namigavanja na kralja. Svoje predavanje je končal z naslednjimi besedami: Prosimo Hcga, naj nam pomaga rešiti Španijo. Pri leni pa nm morate tudi vi pomagati. Rešitev Španijo ue temelji na bodoči zbornici, marveč na ulici. — Policija je ukrenila zelo stroge varnostne odredbe, na prošnjo Unainuna pa so se ]>oslušavcl v največjem miru razšli ln ni prišlo do najmanjšega spopada.
O nastopu Unainuna poroča Vossische Ze'-tungi: Prvi politični nastop Unmuna se je razvil v senzacijo. Unamuuo je ostro napadel kralja in diktaturo. Trdil je dalje, da so vohuni diktature v južni Franciji nekoč organizirali oborožen vpad v Španijo. Trije tako zvanih zarotnikov so morali takrat policijski trik plačati s svojim življenjem. Unamuno je dalje izvajal: Ker sle šli nn cesto, sle vrgli diktaturo, in s ceste beste vrgli tudi drugo še bolj sramotno diktaturo. Jaz sem tu, da pozovem na odgovornost krivce in tudi kralja, ki mi je sam nekoč dejal, da je zadovoljen s tem, če se tudi njegova morebitna odgovornost preišče. — Končno se je Unamuno dvignil s svojega sedeža —• svoj govor je namreč brat sede — in dejal: : Ja/. zepet vstanem, kakor boste tudi vi vsi zopet vstali. Mi živimo v dobi javne in odločne revolucije. Sedaj pojdite domov, jaz bom pa šel na ulico pridi-goval in kamni me bodo slišali in revoltiraii. Bog reši našo ubogo domovino, ampak vi boste pomagali in sicer na ulici.
Madrid, 4. maja. u. Unamuno je imel danes svoj drugi govor v nekem predmestnem kinemato-
grafu. Nekoliko pred začetkom jc vdrlo v dvorano 30 mladih ljudi, ki so klicali: »Živel kralj!« Prišli so naravnost s kolodvora, kjer je dospela kraljevska rodbina s Seville in ki jo je množica ostentativno pozdravljala. V kinematografu je takoj nastal velik pretep s pestmi in palicami. Verjetno je, da so hoteli povzročiti nemir, radi katerega bi policija v zadnjem trenutku odpovedala zborovanja, kar pa se ji ni posrečilo. Nato jc nastopil Unamuno, viharno pozdravljen, iu prosil prisotne, da ostanejo mirni. Prisotni, ki so bili večinoma odločni republikanci, so ostali res zelo disciplinirani. Unamuno je potem brez dvoma namenoma govoril veliko milejše kakor pred dvema dnevoma v Ateneju. Ponovil je svoje trditve, da je kraljeva vojaška kamarila par lel pred 1. 1014 hotela napovedati Portugalski vojno. Dalje je poživljal, da naj se narod radi vednih odgoditev volitev odloči za to, da ne glasuje z listki, temveč z glasnim klicanjem na cestah. Končno je dejal: Ce bi bil kralj drugačen kakor je, Iji lahko tudi v republiki zavzemal kako primerno inesto, toda on ni tak. Na vladnem trgu je prišlo do pretepov med mladimi monar-liisti iu delavci, tako da je moralo 50 orožnikov na konjih s sabljami izprazniti trg. Pri tem je bila nekemu vseučiliškemu profesorju, ki je mirne šel po ulici, 7, udarcem sablje zlomljena roka. Dasi so bile to demonstracije mladine, vendar kaže, kakšno je prav za prav splošno razpoloženje.
Madrid. 4. maja. 1. Republikanec in bivši poslanec Eduardo Orlega y Gaset (brat znanega filozofa) je imel v Barceloni predavanje, v katerem ie izjavil, da je sedanja vlada samo prikrita druga diktatura. Samo popolna neodvisnosi more prinesti rešitev katalonskega vprašanja, šele potem bi Katalonija odločevala o tem, na kakšen način bi ostala združena z ostalo Španijo. Končno se je govornik izjavil za federativno republiko, ki bo zgradila novo Španijo.
• o
London, 4. maja. 1. Iz Indije prihajajo poročila, iz katerih se vidi, da je položaj za Angleže še neiz- 1 premenjeno resen. Poročila iz raznih virov soglašajo v tem, da namerava Gandi v industrijskem središču in milijonskem mestu Bombayu sam voditi solno vojno pod pogojem, če se mu stavi na razpolago 100.000 pristašev, ki se morajo obvezati, da se ne bodo posluževali nobenih nasilnosti in bodo nosili obleko iz indijskega na roko tkanega blaga. Verjetnost, da bodo Gandija aretirali, bi bila s tem še večja. 2e sedaj krožijo po Indiji vesti, da je podkralj že definitivno sklenil, da bo odredil aretacijo Gandija in da čaka samo še na primeren povod, ki bi bil dan z nameravano oplenitvijo solne zaloge v Dhar-sani. »Daily News« poroča, da je podkralj (ki seveda samolastno lahko odredi aretacijo) že dobil privoljenje londonske vlade za lako postopanje, da bi bil v nadaljnjem poteku zagotovljen njene pothoči. Delavska vlada je, čeprav s težkim srcem, izdala tako dovoljenje.
Tudi neki drugi korak podkralja kaže prehod k politiki odločne strogosti: sodna razprava proti morilcem policijskega komisarja Saundersa, ki so že od
začetka leta 1029 obtoženi tega in še drugih revolucionarnih zločinov, sc je radi obstrukcijc in revolucionarnih pojavov neprestano zavlačevala. Razprava bo sedaj prekinjena in mesto nje bo na odredbo lorda Invina imenovano posebno sodišče, ki bo razpravljalo o tem slučaju na podlagi posebnih pooblastil.
Trgovci, ki prodajajo v Indiji konsumentom sol, so mislili, da bo vlada pod pritiskom Gandiie-vega gibanja odpravila monopol na sol in zato niso več izpopolnjevali svojih zalog. Vlada je izjavila, da na odpravo monopola ni misliti.
Indijski časnikarji so na svojem sestanku pozvali indijske izdajatelje časopisov po vsej Bengaliji, ,.aj ustavijo izhajanje časopisov, dokler ne bo nova tiskovna odredba razveljavljena. Zahtevajo javen bojkot vseh časopisov, ki bi kljub temu izhajali.
Posredovalni predlog odličnih indijskih voditeljev v sporu med Gandijetn iu podkraljem je zadnji odklonil. Pristaši Gandija, tako se glasi odgovor podkralja, so zapustili pot pameti in nastopili pot destruktivnih metod, katere bo vlada pobijala z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.
Kongres slovanskih einogralov in geografov
Belgrad, 4. maja. k. Na svečan način se je danes vršila na univerzi otvoritev III. kongresa slovanskih etuografov iii geografov. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja, prosvetni minister Boža Maksi-movič, češkoslovaški poslanik dr. Vokač, poljski poslanik Babinski, rektor univerze in številne druge visoke osebnosti. Prvi je govoril predsednik pripravljalnega odbora, general Boškovič, načelnik vojno-geografskega inštituta. V svojih besedah je naglašal pomen sedanjega kongresa in sodelovanja slovanskih
geografov ter jim želel dobrodošlico. Odgovoril mu je poljski univerzitetni profesor Romer, ki jo predlagal pozdravno brzojavko N,j. Vel. kralju. Nato je govoril v imenu vlade prosvetni minister, rektor univerze Mitrovič, v imenu srbske znanstvene akademije pa Petkovi?. Današnja seja je bila predvsem svečanoslno-formalna, nakar se prične jutri podrobno delo.
Kongresu prisostvuje zelo veliko etnogra-fov in geografov iz Češkoslovaške in Poljske, med njimi znane znanstvene kapacitete.
T7, Pariza poročajo: Astronomski komite je imel te dni svojo letno skupščino, na kateri je Esnault Pelterie izjavil, da ima popolno zaupanje v razvoj raketnega leta. Skoro bo mogoče s pomočjo rakete obleteli ves svet. Pot od Pariza do New-Yorka bo mogoče prepotovati v 24 minutah, j>ot okoli zemljo pa v eni uri in 26 minutah. Samo če bo res.
Med tednom
Ljudje so dandanes vedno bolj čudni. Včasih so bili zadovoljni in veseli in zabavali so se in smejali in dobro živeli, dandanes pa sc drži vse tako nekam čmerno, kislo in sitno, kakor da hočejo drug drugega pojesti in nc govore drugega kakor o bedi; o stanovanjski bedi in rodbinski bedi in o tej in oni bedi, kakor da na svetu res nič več drugega ni kakor sama beda. Pa je kljub vsem bedam na tem božjem svetu vendar šc toliko lepih reči, ki jih mora biti človek vesel, če je le še količkaj človek, med temi lepimi rečmi je pa najlepša — zgaga.
Tu pa ne mislim na tisto zgago, ki človeka dere in peče po cvičku, kajti ta zgaga ni prav nič lepa in prijetna, ampak mislim na tisto zgago, ki ji pravijo Dunajčani in stari Ljubljančani »Wirbeh'. Ta zgaga ni samo zgaga, ampak ima še polno primesi, ali pa ni prava zgaga. Prava zgaga je združena z zdraho, ampak zdraha mora biti brez hudobije, potem je v njej tudi precej dobrohotne hudomušnosti in nekaj bodeče zafrk-Ijivosti. Vse to mora pa biti zmešano v pravilnem razmerju, da se zgaga nc spremeni v zdraho ali pa celo v zloben prepir.
Učeni možje pravijo, da so v raznih živilih posebne snovi, brez katerih človeško telo nc mote biti zdravo. Tem rečem pravijo vitamini . Kaj so vitamini, tega res ne vem, utegne pa že tako biti, kakor pravijo učeni možje. No, in kar so vitamini za človeško telo in ščuke za lene kar-fe, to ie dobra zgaga za zdravje človeške duše, da se možgani preveč ne zmaste in od prevelike lenobe ne zakrknjejo. Zato so littdie. ki znajo
Tornado v Severni Ameriki
Iz Oniahc (Nebraska) poročajo, da je v severo-zapadni Nebraski divjal tornado, ki je povzročil strašna opustošenja. Kolikor je doslej znano, je zahteval štiri smrtne žrtve. Nad 100 oseb je bilo luido ranjenih in skoro dva tisoč ljudi je brez strehe. V Tekamahu so se porušile skoro vse hiše. Male far-
napraviti kakšno lepo zgago, največji dobrotniki človeštva in gonilna sila vsega napredka.
Receptov, kako je treba narediti zgago, je mnogo, ni pa vsak recept dober in primeren za vsako priložnost. Včasih zadostuje že skromna opazka in zgaga je že narejena in raste kakor kvas. Včasih je pa treba tudi več besed ali pa je potreben kar cel govor, kakor so ljudje za zgago več ali manj dovzetni. Ko smo se kmalu po vojni enkrat pogovarjali o verižnikih z živili, so jih ljudje obirali in kleli na dno pekla kot najhujše zločince. Ko pa je bila družba na gospode veriž-nike najbolj razpaljena, sem si dovolil tudi jaz skromno opazko, da verižniki le niso tako hudobni ljudje, kakor ljudje pravijo, ampak da so bili pravzaprav naši veliki dobrotniki, ki so nam preskrbovali hrano celo takrat, ko je še država ni mogla. Ta opomba je bila že zgaga. Eni so rekli: Res je tako, drugi so rekli: Vrag naj jih vzame, končni rezultat jc bil pa ta, da sta obe skupini začeli v svoji sveti jezi dajati za pijačo in jaz sem dosegel svoj namen. 1 Ittdega pa se nikomur ni nič zgodilo, samo lasje so nas drugi dan vse skupaj boleli.
Takrat, ko smo se še šli (ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, da nc bo zamere), je bilo zgago delati kaj lahko. Danes je pa ta, zadeva že bolj sitna, ker so ljudje tako sitni, cla jih človek že komaj prenaša , in se za zgago prav malo menijo, če je še tako zdrava in lepa. Namesto na prijetno zgago se je vrgel sedanji svet, kakor berem, z vso vnetno na ietiko in na pobijanje jetike. Včasih na jetiko še tisti niso mislili, ki so jo imeli, ker itak ni nič pomagalo.
marske hiše je lornado kar odnesel. Brzojavna zveza je prekinjena. Tudi v severovzhodnem Kansasu in v okolici Mihvaukee je divjal tornado. V državi Kan-sas je posebno močno trpelo mesto Winchester. Število mrtvih v Kansasu in Nebraski znaša po najnovejših poročilih 17, 16 oseb pogrešajo. Tudi druge države srednjega zapada so močno trpele. V Mine-soti jc bilo ubitih pet oseb.
Danes pa nc slišiš skoro druge besede kakor je-tika, jetika in zopet jetika, o zgagah pa noče današnji izgubljeni in pokvarjeni svet nič več slišati, ker ne ve, da brez zgage ni življenja. In če bi se današnji svet zavedal, da tudi brez jetike in drugih bolezni ni življenja in da so jetika in bolezni najtrdnejša opora današnjega družabnega reda, bi ljudje ne naskakovalii jetike tako kakor kakšno turško trdnjavo, ampak bi jo gojili in negovali kakor najbolj žlahtno rožico tega življenja.
»Vidiš ga, že dela zgago,« bodo rekli nekateri. Jaz pa povem, da to ni nobena zgaga, kar tukaj pišem, ampak jc vse gola in čista resnica. Premislite samo, kaj bi bilo, če bi se ljudem res posrečilo jetiko in sploh bolezni zatreti. Posledice bi bile nedogledne. Ze danes stokajo in tantigujejo ljudje zaradi vedno hujše brezposelnosti. Kakšna pa bi bila brezposelnost šele takrat, če bi zmanjkalo jetike in bolezni! Zidarji bi bili strahovito udarjeni, ker ne bi zidali več sanatorijev in bolnišnic in ambulatorijev, zdravniki ne bi več pisali receptov in ne bi več rezali rok in nog, ampak bi lahko vrteli ves dan palec ob palec in gledali, kako se dolgočasijo in stradajo tisoči bolniških strežajev in sester in strežnic. Za lekarnarje bi še ne bilo tako hudo, ker bi lahko trli v svojih možnarjih orehe za bra-njevke, v kotlih bi pa brez recepta kuhali pesnico in repnico za prešiče. Ves ogromni zdravniški aparat bi bil enostavno na cesti, če bi se uresničile sanje o pobijanju jetike in bolezni, to na bi bilo skrajno nevarno za človeško družbo in pogubno za napredek naroda in države. Zato mi-
Mariborsha nedelja
Maribor, 4. maja.
Troje slovesnosti. V baziliki Matere Milosti je bral svojo srebrno mašo o. Pavel Potočnik, neumorni propagator kat. prosvetne misli v predmestni župniji Matere Milosti ter neutrudni orga-ni?.a!cr mladine. Cerkvene slovesnosti se je udeležila velika množica vernikov, ki so napolnili prostrano baziliko; polnoštevilno so bili navzoči člani kat. izobraževalnih društev v Krčevini, Lajteršpergu in Melju, Apostolstva mož, kongregacije za obrtnike in Katoliške cmladine •/. društvenimi zastavami. Popoldne ob 17 pa so prosvetna društva frančiškanske župnije priredila svojemu ustanovitelju in voditelju v veliki dvorani Narodnega doma svečano akademijo z glasbenimi točkami in Stiride-janko Božja pomoč po Mariji«. Današnje cerkveno ter izvencerkveno slavijo je znova govorilo o ljubezni in sinovekl udnnosti, ki jo gojijo omenjena društva do svojega skrbečega in ljubečega očeta.
Druga slovesnost se je pričela ob U v slavnostni dvorani tukajšnje glavne pošte, kjer se je po cdpcslancu ljubljanske direkcije pošte in telegrafa višjem pristavil J. Štuklju izvršilo svečano odlikovanje prstnih uradnikov in poduradnikov glavne oziroma kolodvorske pošte. Odlikovani so bili cd uradnikov: F. Irgolič, L. Vcdopivec, I. šagina, J. Šavrič, M. Kumer, J. Firbas, F. Zupančič, L. Ko-šenina, F. Cuš, M. Zemljič, B. Rane, M. Bernard, P. Maroh in E. Pipan, vsi z redom sv. Save V. razr. Od uradnic sta bili odlikovani z zlalo kolajno 1!. Šuen in L Pavlič. S srebrno kolajno so bili odlikovani sledeči poduradniki: V. Kenc, A. Filipčič, F. Presni k, J. žele, M. Božičev, A. Pelauer, F. Belec, J. Kclar, F. Jesenko, M. Grahiš, J. Bibjanec in F. Šerbec. Slovesnost odlikovanja je bila zelo prisrčna ler so ob tej priliki prejeli odlikovan« od številnih navzočih stanovskih tovarišev tople čestitke priznanja. Odlikovancem tudi naše najiskre-nejše čestitke.
Proslavili so Florijanovo nedeljo na tradicionalen in slovesen način mariborski gasilci, dimnikarji in kovači dopoldne s sveto mašo, popoldne pa z vsakoletnim velikim gasilskim slavljem pod Slovensko Kalvarijo.
V mali dvorani Narodnega doma pa se je vršila 11. redna letna glavna skupščina oblastne organizacije poštnih uslužbencev. Na sporedu so bili poleg običajnih točk tudi izčrpni ter temeljiti referati o uradniškem zakonu, o bolniško-podpornem londu, o ureditvi poverjeniške službe in o pokojninskem fondu za pogodbene poštarje, ki je eno najaktualnejših socialnih vprašanj, ki zadevajo pogodbene poštne uslužbence. Saj nimajo pogodbeni poštarji pravice niti do pokojnine, miloščine ali odpravnine. Vseh pogodbenih pošt je v naši državi preko 1100. Pri volitvp.h je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor. Po sprejetju proračuna za leto 1930-31 so se obravnavale pri razpravi o predlogih in vprašanjih važne zadeve, ki se tičejo službenega in materielnega položaja poštnih uslužbencev. Po občnem zboru so sc številni udeleženci skupščine z avtobusi odpeljali na kratek in prijeten izlet v Jarenino.
Bolj skope so bile danes beležke na policiji; vsega skupaj je bilo pel aretacij radi običajnih prestopkov (pijanosti, razgrajanja itd.) ter 28 prijav. Nedeljski odmor so po dokajšnjem presledku užival« tudi pri reševalnem oddelku.
Popoldne pa se je vršila na Trgu Svobode javna dobrodelna tombola naraščaja Rdečega križa v pri počitniški koloniji na Pohorju. Prvo tombolo, kompletno spalnico za dve osebi je dobila delavka Marjela Zechner, drugo tombolo, šivalni stroj Stanko Cibic, kotlar, tretjo tombolo, moško kolo Rado Turk, učenec IV. razreda ljudske šole, četrto tombolo, kompletni jedilni servis za šest oseb Marija Haas, soproga kurjača, peto tombolo, zlato moško uro Marija Pajtler, delavčega soproga.
Antiprohihicijonist v »Angelski kuhinji«
Iz New-Yorka poročajs: V nočni lokal Angelska kuhinja- je te dni neki možakar z vzklikom: > Dajte mi piti, če ne streljam!' zahteval alkohola. Ko sta brata, ki vodita lokal, odbila njegovo zah-levo, je potegnil revolver iu ustrelil oba brata, nato pa je pobegnil.
Družba JURIJA" Prei™g
Dunajska cesta ši. 46	Drva
Telefon: 2820	Koks
slini, da je sveta dolžnost visoke oblasti, da napravi zgago in da pobijanje jetike in vseh bolezni sploh v interesu ohranitve potrebnega nam reda prepove. Kam pa naj ljudje gredo, če ne bo jetike in bolnišnic in bolniških blagajn? Zime z? ntodroce vendar ne moremo vsi krtačiti!
Nekje sem bral, da tudi tisti ljudje, ki jih vodijo pred sodišča, niso hudodelci, ampak da so tudi ti navadni bolniki. Bral sem pa tudi, da hočejo nekateri tudi te ljudi ozdraviti in iz njih napraviti same zdrave ljudi. Jaz pa pravim: Ljudje božji. Le tega ne! Kam pa pridemo? Ali ne veste, da so samo goljufi, tatovi in tolovaji najmočnejši stebri naše današnje družbe? To se nam zdi čudno, pa je res tako, kajti brez tatov tudi policije in orožništva ne bi bilo in tudi sodnikov in državnih pravdnikov ne in ne upravnih uradnikov in financarjev. Teh pa je dandanes na stotisoče in na milijone in kam naj gre ves ta svet, če izgubi svojo trdno podlago izpod sebe? Kaj naj napravimo iz jetnišnic in iz uradnih poslopij? Ce bi se črni naklepi tistih, ki hočejo vse bolnike vseh vrst ozdraviti, res posrečili, bi nastala na svetu prekucija, kakoršne zgodovina ne pozna in človeškemu rodu bi bila zadnja ura. To bi bila največja zgaga in zmešnjava, te si pa gotovo nihče ne želi. Zato sem pa jaz za to, naj vsak živi kakor ve in zna, naj bo srečen ali nesrečen, vsak na svoj način, naj bo bolan ali pa zdrav, ampak !e v našo tako lepo urejeno družbo ni treba zanašati nobene zgage. Kdor pa dela zgago in hoče odpraviti jetiko, tega mora zadeti paragraf in zgaga naj ga dere in peče do konca njegovih dni. .
Ftorjanova nedelja
v Ljubljani
Ljubljana, 4. maja.
Malce neprijazno lice je imelo zjutraj nebo in skoro' kazalo je, da bo izlilo na ljubljanske gasilce vso golido sv. Florijana. Pa k sreči ni prišlo do tega iu so mogli gasilci ljubljanske župc mirno proslaviti Floijanovo nedeljo iu god svojega patrona s tradicionalnim obhodom po mestu. Zjutraj so se pričeli zbirati gasilci ljubljanske gasilske župe pred Mestnim domom. Bilo jih je nad tristo. Nato so se formirali v sprevod in odkorakali skozi Mestni, Stari rn Sv. Jakoba trg da cerkvice sv. Florijana, kjer je daroval službo božjo gasilski duhovni vodia g. kanonik dr. Mihael Opeka. Po službi božji se je formiral sprevod z Delavsko godbo pod vodstvom g. Dolinarja preko Sv. Jakoba mc^tu, po Cojzovi, Emonski in Rimski cesti, skozi Gradišče v Šelenbur-govo ulico in na Dunajsko cesto, nato pa po Tavčarjevi in Komenskega ulici, Resljevi cesti, preko Zmajskega mostu na Krekov Irg. Tu se jc vršil pregled gasilskih čet. Gasilcem sta se za dosedanjo vestnost zahvalila v imenu gasilskega vodstva gg. Turk in Zupan. Gasilci so sc nato razšli.
Razsvetljen Grad in jurjevauje.
V soboto zvečer jc bil Grad razsvetljen. Ljubljančani so ugibali zakaj. Nekateri so trdili, da zaradi Florjanove nedelje, drugi pa, da zaradi jurje-vanja, ki se je vršilo v nedeljo popoldne na Gradu iu j kjer se je zbralo vse polno Ljubljančanov. Le škoda, da je bilo »jurjevanje« le malo podobno pravemu jurjevatiju, to je, da niso prireditelji posvetili nobene pozornosti bogastvu naše folklore in jurjevanjskih običajev.
Magoličeves razstava
Ako bi katerikoli drug naš slikar dosegel s svojo razstavo tako rekorden uspeh, kakor ga je Ma-golič, bi bil prav gotovo nadvse zadovoljen. Naš Magolič pa še ni popolnoma. Danes, ko je bil predzadnji dan njegove razstave, je povedal, da je prodal dosedaj »samo<< 56 slik in pa da je njegovo razstavo obiskalo vsega skupaj »samo« 2000 ljudi, ko bi jih lahko mnogo več. Seveda ga vsi zagotavljajo, da jc njegov uspeh za naše razmere nadvse krasen, no in Magolič sam se tudi rad uda iu prizna to. Včeraj je imel dopoldne prav velik obisk in jc bilo v paviljonu ob 11, ko je imel mejster sam vodstvo, nad vse živahno, tako, kot menda v tem paviljonu še nikoli ni bilo. Občinstvo pa ni imelo samo umetniškega užitka, temveč se jc tudi prav prisrčno zabavalo ob duhovitih Magolicevih dovtipih in opazkah. Jutri je zadnji dan razstave, na kar opozarjamo občinstvo, v torek pa prične mojster razpošiljati prodane slike. Zanimanje za Magoličeve slike pa je med občinstvom še vedno prav veliko in jih bo najbrže še kaj prodal, kar mu iskreno privoščimo.
PočUmšhe kolonije in dolžnost Ljubljančanov
.Mestni socialno-politični urad bo danes priredil v veliki dvorani »Uniona« koncert, katerega čisti dobiček jc namenjen za podporo revnim ljubljanskim otrokom, katerim sc bo s prispevki zbranimi na tem koncertu omogočilo bivanje v počitniških kolonijah ljubljanske mestne občine. Mestni socialno-politični urad bo s tem najlepše proslavil protituberkulozne dneve, ki jih v dneh od 3. do 5. maja prirejajo vse zdravstvene oblasti, šole in protituberkulozne lige v državi pod geslom: Dajmo otroku solnca in zraka — Jetiki boj!« Vsa javnost je dolžna po svojih močeh podpirati taka splošno koristna, humanitarna prizadevanja. Vsak pa bo najlepše sodeloval pri prireditvi protituberkuloznih dni, ako bo s svojo udeležbo na tem dobrodelnem koncertu dejansko pomagal revnim otrokom, da si v počitniških mesecih privoščijo solnca in zraka. Dajnio otroku solnca in zraka — napolnimo v ponedeljek zvečer unionsko dvorano do zadnjega kotička! Obvarujmo otroke je-tike, krepimo njih zdravje. — Osrednja protituberku-lozna liga.
Akademija
srednje tehnične šole
Ljubljana, 4. maja.
Snoči se je vršila v unionski dvorani krasno uspela akademija maturantov Srednje tehnične šole v korist maturantskega ekskurzijskega sonda. Maturanti nameravajo namreč po maturi napraviti tritedensko ekskurzijo v Avstrijo, v Češkoslovaško (Praga, Plzen, Pribram) in na Bavarsko (Niirnberg, MUnchen). V teh krajih si bodo ogledali važne tehniške ustanove, kar jim bo v prid v življenju.
Akademijo je obiskalo razmeroma dosti občinstva. Med drugimi so bili prisotni: pokrovitelj akademije ban ing. Sernec, general Popovič, podžupan prof. Jarc, zastopnik univerze univ. prof. dr. Šerko, zastopnik Zbornice TOI dr. Pless, dv. sv. dr. Mam, ravnatelj Trgovske akademije dr. Pirjevec, ravnatelj Trgovske šole Gogala, ves učiteljski zbor Srednje tehnične šole in drugo občinstvo.
Vse točke akademije so bile prav posrečene. Posebno polivalno*jc treba omenjati orkester, ki je odigral podpourija iz »Fausta« in »Hoffinannovih pripovedk«, mnogo obetajoči pevski zbor, ki je lepo zapel pod vodstvom g. Venturinija troje pesmi, mladega, vendar zelo dobrega tenorista Bojana Lum-barja in pa klavirista B. Borštnika. Pa tudi drugi sodeluječi so svoje točke prav zadovoljivo podali in jim je občinstvo navdušeno ploskalo.
Dijaki Srednje tehnične šole so s tem nastopom dokazali, da zaslužijo naklonjenost občinstva, posebno če pomislimo, da zahteva njihov pouk vsestranskega študijskega delovnega napora.
Komandant Dravske divizijske oblasti general g. Sava Tripkovič se nahaja od 5. t. m. naprej na službenem potovanju po teritoriju svoje divi-zijske oblasti in do nadaljnjega ne bo sprejemal.
Št. Jakobski trg in avtobusi.
Dnnes v ponedeljek ob 8 zvečer imnjo sestanek interesenti Šentjakobskega okraja pri sDachsu-. Pridite vsi prizadeti.
*
Tekma za prvenstvo Slovenije
Maribor, 4. maja. Prvo fiualuo tekmo zn prvenstvo Slovenije je SSK Maribor odločil zaslu-ženo v svojo korist v razmerju 3:8. Tekma je bila od prvega momenta napeta in zanimiva. Rekordno število občinstva, 2500, jo, navdušeno zasledovalo gigantski boj ler jc prišlo občinstvo glede kvalitete igre popolnoma na svoj račun. Maribor je naslopil v običajni postavi in je predvedel imžrtvovaluo in tehnično dovolj dovršeno igro. Predvsem se je odlikoval vratar, ki je pokazal krasne parade in veliko prisotno«! duha. Obramba je bila v prvem polčasu proeej nesigurna, vendar pa se je v drugi polovici igre popravila. Krilska vrsta je imela proti rutini-ranim igralcem Ilirije težko stališče, vendar pa je rešila svoj posel zadovoljivo. Napad je bil, posebno v drugem polčasu, odločen, kar je tudi dovedlo do zaslužene zmage'.
Ilirija je v prvem polčasu absolutno prevladovala, ni pa z.nala izkoristiti vseh ponujenih šans. Zastreliln je celo dve enajstmetrovki. Obramba, kakor tudi vratar, je biln jako dobrn in tudi krilska vrsta ni zaostajala. Napad pa je bil veliko premalo odločen in je preveč igral na prodore.
Sodil je g. dr. Planinšek in sicer strogo in objektivno, iz.vzemši nekaj pogrešk, ki pa niso bile odločilne za izid tekme.
Od druge strani smo prejeli še naslednje poučilo: Mnogoštevilne neobjektivne odločitve sodnika so polagoma omajale odpornost ilirijanskega moštva. Nesigurna je bila tudi ožja obramba. Vse tri gole za Ilirijo je zabil Dofoerlel, dočim čelrtegn, ki je padel v prvih minutah, sodnik ui priznal. Namesto tega gola diktirano enajstmetrovko ie Untcrreitner zastreljal preko golu.
SK Železničar, rezerva : SSK Maribor, rezerva 3:2 (2:0). Zaslužena zmaga tioljšega nasprotnika. Pri tej priliki je modklubski cdbor LNP izročil zmagovalcu SSK Železničarju krasen prehodni pokal za rezervna moštva, katerega si je csvojil SK Železničar v mariborskem okrožju.
Prvenstvo I. razr. v Ljubijani zaključeno
Jadran pride v II. razred.
Svoboda : Jadran 2:2 (1:1). Medlem ko sla se v finalnem Ik^u v Mariboru že spoprijela ljubljanski in mariborski prvak, je padla v Ljubljani odločitev m zadnje mesto v tabeli I. razreda. Svoboda je imela dve točki več in bi izgubila prvorazrednost samo v slučaju, da bi tekmo z Jadranom izgubili. Tekma pn ju končala neodločno, kar torej ni spre-
menilo stanja v tabeli, odigrane vse tekme v naslednjem prinašamo Ilirija	K
Primorje	8
llermes	8
Svoboda	8
Jadran	8
Številke značvjo:
S to tekmo so bile obenem ljubljanskem I. razredu. V končno tabelo.
1
32 83 IS 12 U
9
10
20 35 32
>rva odigrane tekme, druga dobljene, tretja neodločne, četrta izgubljene, dalje dane in prejete gole in zadnja številka število točk.
Tekma snmn je biln igrana v živahnem tempu. vendar ni prestopila meja dovoljenega, kljub temu, da je stalo z.a oba kluba dosti nu kocki. Moštvi sla si bili docela enaki. Jadran je prevladoval •v prvi, Svoboda pa v drugi polovici. Obema moštvoma r1 mjkajo v napadu strelci in pi potrebna odločnost pred golom. V tem pogledu je briljiral predvsem napadalni kvintet Jadrana, ki kljub temu, da je ustvaril pred nasprotnim golom dosti kočljivih situacij, katere so pa iradi oklevanja razčistili že branilci Svobode.. Napad Svobodo je sicer pokazal pred golom več odločnosti in jo ludi znatno več zaposlil vratarja Jadrana, kateremu je bila brez. dvomu naklonjena boginja sreče Večkrat se je zgodilo, da je bil gol Jadrana popolnoma prazen, toda žoga je vodno za malenkost zgrešila cilj. Neodločen izid sicer odgovarja poteku igre, vendar bi lahko tudi zmagala Svoboda z dvema goloma razlike, ako bi imela malo sreče. Pri obeh moštvih sta bili na mestu ožji obrambi. Tekmo je sodil strogo objektivno g. Pevnlek. Vsako moštvo je za-streljalo po eno enajstmetrovko.
Svoboda rez. : Jadran rez. 2:1.
Tekma za pokal Nj. Vet. kralja
Belgrad, 4. maja. r. Pred 10.000 gledalci »e je odigrala danes finalna tekma za pokal Nj. V. kralja ined Romunijo in Jugoslavijo, ki si ga jc jugoslovanska reprezentanca osvojila po dosti srečni igri. jugoslovansko moštvo ni bilo dobro sestavljeno. Posebno pomanjkljiv je bil napad. Levo krilo je bilo slabo. Pa tudi desni ui odgovarjalo. Najboljši del moštva je bila krilska vrsta in obramba.
Tekma je pričela pod vodstvom sodnika g. Sle-panovskegn ob 4.15. Pričetni udarec so imeli gostje. Prvi gol je zabil iz oddaljenosti 20 metrov Premrl.
SK Mladika. Včeraj popoldne je odigrala SK Mladika nn svojem igrišču v Salezijanskeni mladinskem domu, prijateljsko tekmo s SK Koro-tanoni, ki je končala z. rezultatom 1:0 v prid SK Mladike. Igra .ie biln z.elo živahna in efektna, l.e žal, da je postala preti koncu nefair in je SK Mladika v protest temu zapustila igrišče.
Belgrajski spori
Belgrad, 4. maja. r. Danes so se na igrišču belgrajskega tetlis-kluba nadaljevale tekme za Dawisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko. Schaier je zmagal nad Rambergom s 6:0, 3:0, Friedrich pa je premagal Sederstroma s 6:3, 6:3. S tem ie Jugoslavija zmagala 5:0 ter pride v nadaljnje tekmovanje z zmagovalcem v tekmi Spanija-Belgija.
Belgrad, 4. maja. r. Pred meddržavno tekmo Ju-goslavija-Romunija sc je vršila hazena-tekma med uajboljšo zagrebšo in belgrajsko dru." io, in sjcer sta igrali družini Zagrebške Concordic m belgraiske Jugoslavije. Concordia jc zmagala z 11:3.
Hrvatski šport
Zagreb, 4. maja. r. Danes se je vršila prvenstvena tekma Sparta-Sokol, ki je končala z 2:0 v korist Sparte. V nižjih razredih so bili doseženi sledeči rezultati: Makabi-Uskok 2:1, Grič-Ilirija 2:0, Slavija-Tipogralija 2:1, Slaven-Zagreb 1:1, Feraria-Zagrebški športni klub 2;2, Olimpija-Sava 3:1, Peki-
V drugem polčasu so igrali Romuni ostro, mestoma tudi nefair. Naše moštvo jc zaigralo v drugetn polčasu mnogo slabše ter jc opustilo igro kratkega pasu ter pričelo z visoko igro, katero so forsirali Romuni. Igra je bila zelo napeta in so si Romuni ustvarili pred našim golom nekoliko opasnih situacij. Vendar se je zahvaliti odlični igri naše obrambe, da niso imeli Romuni efektivnega uspeha. Tekma sc je končala z 2:1 v korist Jugoslavije in s tem si jc Jugoslavija definitivno priborila zlati pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Zmaj 5:0. Atena-Maksimir 4:1. V rezervnem prvenstvu prvega razreda: Sokol-Sparta 1:1, Viktoriia-Cro-atia 4:1.
Zagreb, 4. maja. r. Prihodnjo soboto in nedeljo gostuje v Zagrebu znano budimpeštansko moštvo 33, ki igra z Gradjanskim. Za tekmo vlada veliko zanimanje.
Osijek. 4. maja. r. Danes sc jc iu odigrala uerbj' tekma za prvenstvo Osijcka iu istočasno za prvenstvo osiješke podzveze. Igrala sta Slavija in Gradjanski, dva najstarejša osiješka rivala. Igra je končala s 6:1 v korist Slavije.
Inozemski šport
Gradec: Sturm:Grazer SportUtub 1:1 (0:1).
Dunaj: \Vacker:FAC 4:2 (1:0).
Dunaj, 4. maja. 11. Rapid:MUnchen 1800 4:1 (2:0).
Dunaj: BAC:Be\vcgung XX 3:3 (2:2). - Do-neu :Weisse FJf 0:2 (3:1). — Liberlas:A)tmanns-dorf 0:1 (2:0). — Moravia:Frem 0:1 (2:1). — Slo-van:Victoria 7:1 (4:1).
Bratislava: Dunajski llakonh : Bratislavski športni klub 2:1.
Budimpešta: 111. okraj:Kispest 2:0 (1:0). — Ferenzvarcs:Buda II. 1:1 (1:1). — UjpestiHungn-ria 5:2 (2:2).
Kaposvar: Attila:Soinogy 2:1 (1:0).
Bebrečin: Boeskay:Bastya 4:1 (3:0).
Skrivnosten zZočin
Svoio ženo sežgal v sušilnici.
Ženo kmeta Kuppejn v vasi Zvvabitz pri Rudol-slndlu so od velikega petka pogrešali. Njen mož jo je, kakor z.atrjuje, našel v sušilnici obešeno. Pri truplu je baje našel listek, na katerem je samomorilka prosila svojega moža, naj njeno truplo na licu mesta sežge in nato pokoplje. Kuppe je tej dozdevni želji svoje žene na strašen način ustregel. Potisnil je truplo skozi široko odprtino sušilne peči, zakuril velik ogenj in toliko časa kuril, da je bilo truplu popolnoma sežgano, štiri dni kasneje je oblastem naznanil, da pogreša svojo ženo. Dosedanje preiskave so dognale, da na mestu, kjer je mož našel svojo ženo, ni bilo nobenih znakov, ki bi govorili za to, da se je žena obesila. Tudi listka, na katerega je baje z-enn zapisala svoj posjednjo željo, nis:> mogli najti. Kuppe ja, ki so ga že pred desetimi leti sprnvljali v zvezo z izginjeniem neke pri njem službujoče gospodinje, so zaprli.
Kako se Američanke uče leieii
V Ameriki, dežeii vseh mogočih rekordov, gre vsaka stvar hitreje kakor pri nas. Kako dolgo trnja pri nas n. pr., da se kdo nauči leleti z letalom. V Ameriki pa se ljudje sami uče leteti. V ameriških strokovnih listih čitamo o čudovitem rekordu, ki so ga dosegle tri ameriške dame, ki so se vse tri v enem dnevu naučile, kar se tiče teorije in prakse letenja z. letalom, da so mogle v tem položiti izpit. Ena izmed njih, 24 letna tip-karica, je biln tako razumna, dn ji je 25 minut teoretičnegn poukn zadostovalo, da se je popolnoma poučila o vseh zadevah motorja. Nato je bilo trebit »še : 0 ur praktičnega pouka in tipkarica je začela s svojimi izpitnimi poleti. Neki 18 letni dijakinji se je istolako v ravno tolikem času posrečilo, da se je priučila leleti. Malo dalj časa pn .je potrebovala za to neka 30 letna gospa. Kljub temu, da je žena učitelja, ki poučuje letenje, je vendar potrebovala 10 ur, da je mogla podvz.eti svoj prvi izpitni polet. Ameriškega primera seveda 111 posnemati, ozreti'se je treba le nn ameriško statistiko o nesrečah in marsikomu bo zadostovalo, dn se po 0 urnli teoretičnega pouka nc bo upal vodili letala.
14 milijard za umetnost
Združenje ameriških trgovcev z. umetninami je ugotovilo, dn so v zadnjem letu Američani izdali 250 milijonov dolarjev t. j. 14 milijard dinarjev z.a umetnost. Od lega so tretjino izdali zn stare mojstre, ki so jih nakupili nevvyorški trgovci z umetninami in ki so nato romali v javne in zasebne galerije. Rekordno ceno je doseglo Križanje cd Piera della Francesca, ki je bilo kupljeno zn 875.000 dolarjev z.n Andersonovo gnlerijo. Ostalo vsoto so izdali za moderno umetnost. Samo Addisonovn galerija v Philips Andovevju (Massachusetts) jo. izdala 42 milijonov dinarjev za slike. Posebno lepe in dragocene zasebne zbirke imata John I). Rockefeller in Edsel Ford. Najrajše kupujejo Američani domačo ameriško umetnost.
Z letalom se vrača kot spokornik
Čuden patron je neki Aleksander 1'atton Iz Lo« Angelesa. Radi nekega večjega greha je bil pred leti obsojen in zaprt v kaznilnici v Folstonu. Ker mu pa v tem novem stanovanju ni bilo všeč, je porabil prvo ugodno priliko, da je pobegnil.
štiri ieln se -z.a Pattona ni ničesar vedelo in lako sta 011 in njegova zadeva padla v pozabljenje. Nedavno pa se je nad Folsionom pojnvilo letalo in se spustilo na Itn tik pred kaznilnico. Iz letala je stopil eleganten gospod s kovčegom v roki in se ljubeznivo poslovil od pilota. Nato se je napotil proti vhodu v kaznilnico. Stražnik jo elegantnega gospoda spoštljivo pozdravil, misleč', da je to višji uradnik, ki jo prišel na inšpekcijo. Toda elegantni gospod je dejal: Želel bi, da me ponovno z.nprete. Moje ime je Aleksander Patlon, ki je pred nekaj leti od tukaj pobegnil. Stražnik je mislil, da ima posla z norcem, (oda kljub temu je peljal gospoda k ravnatelju kaznilnice. Tu se je v resnici ugotovilo, da je gospod pobegli kaznjenec. — Na vprašanje ravnatelja, kaj ga je napotilo k temu, da se je vrnil v ječo in to celo z letalom, je odgovoril: Vest mi ni dala miru in ko je nisem mogel premagati, sem se poslužil letala, ker mi je bila železnica prepočasna.-" — Ravnatelj .io bil globoko ginjen radi kesnnja bivšega kaznjence, in je takoj vložil prošnjo, ; da se mu oprosti ostanek ktuui.
Razkritje komunistične akcije v Latiški
Latiška policija je pred nekaj dnevi razkrila zelo zanimivo organizacijo, in sicer podružnico komunistične internacionale, katere namen je bil ustvariti petletni načrt za izbruh svetovne revolucije . V liigi iu Libavi so aretirali štiri komuniste, ki so, kakor je dognala latiška policija, imeli posebno nalogo. Trije od aretirancev so policiji dali potne liste, ki pa so najbrže potvorjeni, iu sicer na imena: R. Šnjejdze, A. Tainse iu A. Zande. Dognalo se je, da so li v Moskvi dovršili univerzo za-padnih narodov , kjer so študirali načine agitacije in organizacije komunističnih krožkov. Ko so dokončali študije na tej univerzi« in ko so dovršili tudi praktični tečaj, so mladi komunisti živeli v Moskvi in čakali na prvo nalogo. V začetku tekočega leta so dobili povelje in takoj so s pokorjenimi potnimi listi prešli latiško mejo iu se nastanili v Rigi. Tam so že dobili jasno nalogo: prevzeti vodstvo posameznih rajonov komunistične akcije v Rigi. Cetrli agent Koniinterne A. Furman jo stalno živel v Latiški (v Libavi) in bilo 11111 je ukazano, da organizira libavske komuniste. Kasneje je bil imenovan za vodjo vsega libav-skega rajona, kjer je vstopil tudi v mestni s i rokovne organizacije.
Vsem ugeutom Koniinterne pa je bila nedavno poverjena nova naloga: pristopiti k uresničenju petletnega načrta za izbruh svetovne revolucije. To nalogo so agenti tudi v ršili, pripravljali so stavke in agitirali v delavskih krogih, toda ne sami, ampak poli 111 svojih pudagentov. Glavni agenti so ostali nepoznani, in se na raznih sestankih niso nikdar pojavili. Svojim podagentom niso dajali navodil v svojem stanovanju, ampak zunaj na ulici. Zaradi tega je bil trud latiške policije, da najdo in aretira agente Koniinterne. žele težak.
Aretirani komunisti so bili, kar .^e ličo gmotnih razmer, zelo dobro oskrbljeni. Pri njih so našli velike vsote denarja in potrdilu o pravilnem sprejemu plače. Pri zaslišanju so agenti Koniinterne priznali svoje delo, ko jim je policija pokazala dokumente, ki -o dokazovali, da je vsa ujihova akcija do podrobnosti odkrita. Toda svojih pravih imen pu nočejo izdati.
V zvezi 7. aretacijo teh agentov je policija aretirala v Rigi več os°l\ med njimi 11 znanih komunističnih prvakov. Tudi v Libavi so are-Brali več komunistov. Tu je prišel policiji v roke ves organizirani načrt komunistične stranke. S temi aretacijami je latiška policija zadala komunističnem.! poki elit v Latiški uničujoč udarec.
Dragocena Tizcanova slika
Zavori za lepe umetnosti v Delroitu je nedavno kupil na dražbi slik v New-Yorku neko sliko zn 40,'I dolarjev. Sednj so pu ugotovili, dn je la slika eno glavnih del Tiziann, katero cenijo na najmanj 15(1.000 dolarjev.%Prvotnn slika, ki predstavlja dožn (iirolama Priulija, dntirnnn od leta 1505., se je pokazal v izborneni stanju, ko so odstranili barvo, s katero je bita približno pred petdesetimi leti preslikana. Roka, ki je pri preslikanju ostala nedotaknjena. je zbudila pozornost nekega strokovnjaka
Kaznjenci, ki so gasili požar, pomiloščeni
Po strašnem požaru v ameriški kaznilnici v
Columbusu (Ohio), so oblnsli j.......................nekega
na smrt obsojenega kaznjencu, ki se je nennvndno odlikoval pri reševanju ostalih kaznjencev iz, plamena. Moral bi bili usmrčen nn električnem stolu, fedaj pa je pomiloščen na dosmrtno ječo. Dnlje so oblasti zmanjšale kazni več jetnikom, ki so se odlikovali pri gašenju požara. Vsi kaznjenci pa sc iz istih razlogov dobili večje količine tobnkn.
17 letni morilec svoje matere
Iz Soesta v nemški provinciji Utrcht poročajo, da je tam neki 17-lelui fant napadel svojo spečo mater in jo z goriačo do smrti pobil. Policija jc ugotovila. da je morilec izvršil svoje slrašno dejanje premišljeno, ker si je najprej pripravil gorjačo ter po opravkih poslal hišne uslužbence, preden je izvršil zločin. Po zločinu je zapustil hišo in se vrnil šele po daljšem času. Ko ga je policija zaslišala, je najprej tajil, končno pa priznal. Na vprašanje, kaj ga jo privedlo do tega strašnega zločina, je odgovoril, da še sam ne ve, zakaj je ubil svojo mater.
Radio in napačno zdravilo
Britanska radio postaja je pred kratkim ined poročili oddaln sledečo prošnjo na neko gospodično Lehnn iz londonskega okraja Victoria: Gospodična Lehan se naproša, dn ne uporablja praška, ki ga ji je predpisal njen zdravnik iz South Kensigton, ker se je pri sestavljanju dotičnega praška pripetila pomota.': Preplašeni zdravnik, ki jo predpisal napačno zdravilo, je takoj, ko je opazil svojo pomoto, tekel na policijo, ker mu ni bil znan naslov njegove pacijentke. Pa tudi na policiji mu niso mogli dati njenega naslovu in so mu nnsvetovali, naj se obrne, na radio postajo, kjer so mu rade-volje ustregli in oddali njegovo prošnjo polom rn-din v svet. ln res .je gospodična Lehan slišnln opozorilo prej, nogo je zavžiln oni prašek. Tako sla biln oba, zdravnik in pneijentkn obvnrovann škode.
Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, sestavil Marko Bajuk. Cena 8 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižico jc sestavil srcdnic-šolski profesor s posebnim ozirom na šolsko mladino. Vsem v »Vodniku« omenjenim možem so pridc-jani najvažnejši podatki, tako, da bo celo v šoli dober pripomoček pri učenju slovenske literature. Podatki so kritično sestavljeni in popravljajo na več mestih one na spomenikih in v Slovenskem biografskem leksikonu. »Vodnik« pa ni sestavljen samo za šolsko mladino, temveč bo posegel po niem vsakdo, ki se zanima za slovensko kulturno zgodovino. V »Vodniku* m tudi načrti, ki olajšajo iskanje grobov.
Leto strahote 1793
Tako! Vi nočete več imeti plemičev? Naj bo, jih tudi ne boste več imeli. Le žalujte za njimi! Ne bo več ne vitezov ne junakov — konec je stare veličine. Doživeli boste vpad tujca, toda nobeden od vas, ki se tako bojite za svojo kožo, se ne bo dal ubiti, zagrnjen v zastavo, kakor nekoč gospod Bacqueville. Vi ste možje nove dobe; kar bodite!«
Marquis sc je za hip oddahnil, potem pa je nadaljeval: »Nam pa pustite, da ostanemo veliki. Ubijajte kralje, plemstvo in duhovnike, uničujte, razdirajte in koljite, pohodite slare resnice pod svojimi nogami, strmoglavljajte prestole in razbijajte oltarje pa^plešite na razvalinah: to je vaša stvar. Izdajalci ste in podleži, nezmožni udanosti in požrtvovalnosti. Povedal sem, kar sem imel povedati. Zdaj mc pa dajte obglaviti, gospod vicomte; imam čast, da se vam najpokornejše priporočam.«
In je še dostavil: Kajne, pošteno sem vam jih povedal? Kaj zato. Jaz sem itak že obsojen.«
Vi ste prosti,« je odgovoril Gauvain. In je stopil k marquisu, odpel svoj plašč, ga vrgel Lantenacu čez rame in mu potegnil kapuco globoko doli čez oči. Oba sta bila enako visoka.
Kaj pa to pomeni?« je vprašal marquis.
Glasno je zaklical Gauvain: Poročnik, odprite!«
Vrata so se odprla. Osupli marquis je stopil iz ječe. Vrata so se takoj zopet zaprla in zaklenila.
Pritlična dvorana, ki je služila zdaj za stražnico, je bila razsvetljena samo po medli svetilki, ki je dajala več teme ko svetlobe. V popolnočnem somraku so tisti vojaki, ki so bdeli, videli visokoraščenega moža v galoniranem plašču poveljnika. Salutirali so in ga pustili skozi. Marquis je stopal počasi do raz-streline in zagledal nebo. Straža zunaj je prezenti-rala puško.
Ko je Lantenac dvesto korakov pred gozdom začutil pod svojimi nogami rosnato travo, ko je videl pred seboj prostor, noč, svobodo in življenje, se je za hip ustavil kakor človek, ki je pustil, da se zgodi z njim, kar hoče, ki se je bil udal presenečenju in zdaj, ko se je bil instinktivno poslužil ugodnega slu-
čaja, premišljuje, ali je storil prav ali ne. Po par sekundah napetega razmišljevanja je dlesknil s prsti in dejal: >Nai bo!« In je v somraku izginil.
Vojni sod.
V tistem času vojnosodni postopek še ni bil urejen; to je storil šele cesar Napoleon. V letu 1793. je predsednik vojnega sodišča sam imel vse pravice: izbral je člane, določil šarže, ki so se imele pritegniti in odredil način glasovanja. Bil je izvršilna in sodna oblast obenem.
Cimourdain je bil določil za sodno dvorano pritličje, kjer je bila stala barikada rojalistov in ki je zdaj služilo za stražnico republičanom. Cimourdainu je bilo veliko na tem, da bi se skrajšala pot tako iz ječe v sodišče kakor iz sodišča na giljotino.
Opoldne je bilo na njegovo povelje vse pripravljeno: trije slamnati stoli za sodnike, miza iz je-lovega lesa, dve goreči sveči pa stol za obtoženca. Na obeh ožjih stranicah mize sta bila stola za avdi-torja in pa za zapisnikarja, ki sta bila oba podčastnika. Na mizi je bila palica rdečega voska, pečatnik, dva lintnika, papir in dva proglasa konventa v zadevi marquisa Lantenaca. Za mizo nad srednjim stolom sta bili naslonjeni na zid dve zastavi v barvah republike. Na srednjem stolu je sedel Cimoudain, na njegovi desnici stotnik Gudchamp, na levici narednik Radoub. Točno predsedniku nasproti so bila vrata ječe. Na obeh straneh stola, določenega za obtoženca, sta bila dva žandarma. Publiko so tvorili vojaki.
Cimourdain je imel na glavi triogelnik s tro-barvno perjanico; imel je prepasano sabljo in za pasom dve pištoli. Brazgotina na njegovem obrazu se je krvavordeče svetila in mu dajala še groznejši izraz. Radoub je imel glavo prevezano z belo po-vezo, na kateri se je ogrogli madež krvi počasi večal.
Seja se še ni začela. Pred mizo je stal vojaški sel; nemirno cepetanje njegovega konja se je slišalo v dvorano. Cimourdain je pisal poročilo sledeče vsebine: »Državljani člani odseka za javno blaginjo! Lantenac je vjet in bo jutri usmrčen.« Nato je pristavil datum, podpisal, pismo zapečatil in ga izročil selu, ki je odjahal. Potem je glasno ukazal:
»Odprite ječo!«
Oba žandarma sta odklenila, porilina zapah nazaj in vstopila v ječo.
Cimourdain je dvignil glavo, prekrižal roki in ukazal: »Pripeljite vjetnika!«
V vratih se je prikazal med orožnikoma vojščak.
Bil je Gauvain.
Cimourdaina je izpreletel mraz.
»Gauvain!« je vzkliknil in dostavil:
»Zahteval sem vjetnika.«
»To sem jaz,« je odgovoril Gauvain.
»Ti?«
»Da.«
• Kaj pa Lantenac?«
»Je prost.«
.Prost?« »Da.«
»Ubežal?«
»Ubežal.«
Tresoč se je jecljal Cimourdain: »Seveda, to je njegov grad. On pozna vsa skrita pota. Mogoče vodi iz ječe skriven izhod; na to bi bil človek moral misliti. Je pač ubežal sain, saj mu za to ni bilo treba tuje pomoči.«
»Imel je pomoč,« je dejal Gauvain.
»Pomoč? Kdo mu je pomagal?-:
»Jaz.« »Ti?«
»Da.«
»Bledeš.«
»Ne. Šel sem v ječo, bil sem z vjetnikom sam. Odpel sem svoj plašč, mu ga dal in mu potegnil kapuco čez obraz. Stopil je iz ječe, jaz pa sem ostal. Zdaj stojim pred vami.«
»Tega nisi storil!«
»Sem.«
»To je nemogoče!«
»To je resnica.«
»Pripeljite Lantenaca!«
»Ga ni več. Vojaki so mislili, da sem jaz, ko je stopal mimo njih in so ga pustili skozi. Bila je še noč.«
»Ti si iz uma.«
»Govorim čisto resnico.«
Nastal je kratek molk. Cimourdain je zajecljal:
»Potem zaslužiš . ..«
»Smrt,« je dejal Gauvain.
N<OJ»
" n ,rr i-1
— " N HJ" i. N" ' S3ŽS = O^gC? &
2p I z-g; <5 • ?
m>N to> —
gC5\p' B.
C(n< 58« __ u ti Od
o zs; ffeg*
IkjNP
UhJ*
c. o i a -i •-•<
03 J- •
ro — < r"
C « | £ g.
S s j* m to,-S K K3orJ» S-i-1^0 5.
"> ^ č S3§ '
P H
9 I
P-ISSSBS
JO rf a
III
ili ste že slan
Ljudske samopomoči v Mariboru?
Ako ne, zahtevajte še dane« brezobvezno pristopno izjavo! Na podporah izplačali že nad 1,000.000 Din.
Svoji k svojim!
Hranilnica hiii
v Ljubljani
Dunajska cesta 32 v hiši Zadružne'zveze
Ustanovljena lota 1911 PoStni čekovni račun 10.545 Telefon Stev. 2183
Rilini pupilarno varen zavod ltmečkih občin, kjer nalagajo t ml • sodišča in občine denar nedolotnili, skrbljenccv preklicancev, ustanov, ubožuih in drugih javnih -zakladov, varščin zapuščin itd. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje, vezane vlogi-po dogovoru. — Za varnost vlog jamči ln večjih kmečkih občin-soustanoviteljic 7. . sem premoženjem in vso davčno močjo.
Vlo/.ne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema hranilo ca kot golov denar in se obrestovanje ne prekine. — Špekulacija 7. vlogami izključena, ker jc hraml-nično poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnega komisarja. Posojila daje lia zemljišče, občinam in korporacijam na amortizacijo.
Patentne divane,
spalne totele, otomaue, modrace v različnih vzorcih, kupite najceneje pri tapetniku FRAN .TAOER Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29.
Najvarneje in najboljše naložite denar pn
¥ Celju
registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka
Brzoiavi: Gospobanka	Miklošičeva cesta 10.
Telefon štev. 2057, 2470, 2979.
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000" Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih.
i
T
! k
i
Edini slovenski zssuod brez fnfega kapitala ie
Vzajemna zaoarooalnica
d Ljntrisani, Dnnafska cesta t?
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
«Težakovo olje za živino« se dobi samo pri
Zagreb
GunduMčeva 13
v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni.
registrovana zadruga i neomejeno zavezo v Ljubljane
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi t neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašajo nad 160 miliionov dinarjev
Špecerijsko in kolonijama blago, umetna gnojila, cement itd. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki iranko. »TRIBUNA." F. B. tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, KarlovSka c. št, 4.
PopoSnoma varno naložite svoj denar v
il posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodneje
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica -'elnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko turli po poštnih položnicah.