Xlil. letnik.
V	Gorici, dne 21. avgusta* 1005.
34. številka.
l/.hajn vsuk četrtek oh 11. uri dopoldne* Hokop><ti su nu vračajo. Nefrankovaiiii pisma sc ne sprtf-jrinajo. •
Cena listu /naša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, 7a pol leta K 150. Za Nemčijo jo cena .istu ti K, za druge dežele i/.ven Avstrijo fi K.
Uokopisenprejema „Nurodna Tinkama" v Dorici, ulica Vot-turini it. 9.
slov enako ljudstvo na %
'n°fskaR
:ua vero dom Oosar
9ciArt'
r-^$3r~-
NaroOnino in na znanila s pr eje m a u; ravniitvo, (iorica, SemenUka ulica it. l(i. Posamezne Številke se prodajajo v tobakari ■ 'i y f ■' iki ulici,Nui :i uli na Josip Verdijeve o-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem brigu (Ki va Como) it. 11 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: fie sc tiska enkrat 14 vin,, dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Haji v Gorici.
Tiska ..Navodilu Tiskarna1* (odgnv. J. Murušič) t Gorici.
Vabilo na delavski shod.
Znano je, v kako revnih razmerah žive slovenski delavci in slovenske delavke v Gorici in nje okolici. »Slovensko katol. delavsko društvo« in društvo »Skalnica« sti si postavili nalogo, da lajšati gorje, da tolažiti in dvigati uboge tlačane. To je dobro delo, ki zasluži, da je goriški Slovenci uvažujejo. Saj nas skušnja uči, da so ti revni delavci pošteni rodoljubi, da bije v njih včasih bolj plemenito srce nego v drugih, ki vživajo boljši kruh. Poštene delavske rodbine pošiljajo danes skoraj brez izjeme svojo deco v narodne zavode »Šolskega Doma«.
Letos je bilo med delavstvom izredno mnogo bolezni. Trda zima in sedaj huda vročina sta hudo stiskali naše delavce. Zato pa sta odbora »Slov. katol. delavskega društva« in društva »Skalnice« sklenila, da napravita delavcem in delavkam malo razvedrilo združeno sfe sreč-kanjem raznih dragocenosti, ki bi jih darovali goriški rodoljubi.
Misel se je prav dobro posrečila. Vrli goriški rodoljubi in zlasti naši slovenski trgovci so naklonili vse polno raznoličnih darov.
V	nedeljo dne 27. t. m. ob 4.‘/a pop. bo na dvorišču »Alojzijevišča« shod
moškega delavskega društva, nedeljo potem l. j. dne 3. sept. pa bo shod društva »Skalnice« ob isti uri in na istem prostoru. Oba shoda bosta združena s priprosto zabavo in sč srečkanjem. Vstopnina bo le 10 v. Vstop k veselici bo vsakemu dovoljen. Za otroke, ki jih pripeljejo stariši, se ne bo terjala vstopnina. Srečkanja se bodo mogli udeležiti le društveniki in sicer brezplačno. Po srečkanju bo občni zbor »Slov. katol. delavskega društva« z edino točko: Volitve novega odbora.
Vabimo torej vse društvenike pa tudi drugo p. n. občinstvo k obilni udeležbi.	Odbor.
i
LISTEK.
Cvetje z vrtov večnih Dišav.
Nabral dr. Andrej P u v I i c a.
Po stopinjah teh ne hodi!
.Kakor trnje, ki se ne grabi z rokami." Kralji II. 23. 6.
Po stopinjah zlobnožov ne hodi, mož pravičen in značajen bodi I
Zlobnež liki trnje je med nami, ki nihče ne grabi ga z rokami.
Kdor se bliža mu, se oboroži z ostrim lesom, z brušenimi noži.
S koreniko čisto je iztrebi, da iz tal poganjalo več ne bi.
V	kape zvrže, z ognjem pokonča je rast njegovo Se proklinjevaje.
Torej po stopinjah teh ne hodi, mož pravičen, mož značajen bodi!
Ang,el varuh.
Pripovedka.
Ruski spisal V. M. Mili eje v. Poslovenil Cvetko Mu S (a n.
(Konec.)
V.
Jedotu se je kmalu na to zazdelo, da je v vrsti z dragimi vojaki, popolnoma 1
Kostanjeviška afera.
Iz Kostanjevice.
„Prim. I,ist“ je prinesel v zadnji št. obiirno poročilo o lepi delavski slavnosti, ki se je vršila tokaj dne 15. t. m. Vse točke obširnega programa so bile prav dobro izvajane; tudi Šaljivi prizor „Kova-čev Študent1*, v katerem so prvikrat javno nastopili priprosti delavci: Jos. Spačal, mizar, kot kovač, Jos. Spačal, zidar, kot poStni a61 in Jos. Okretič, mizar, kot kovačev sin, je žel občno pohvalo. Vsi udeleženci so se razšli veselega srca. Ta pa poči — kakor strela na jasnem neba — naenkrat straSna govorica: v Kostanjevici je bil pri veselici hud pretep, in — so enega ubili I Vse se je zavzeto popraSevalo: ali je to mogoče, ali je verjetno ? Vest o strašnem uboju je prinesel tržaški židovski list „Piccolou, „L’ Eco del Litoraleu itd., druge strašne
oborožen za vojsko in da stopa z umerjenim korakom, truden sicer, toda krepko naprej in naprej. —
Uže sliši vest o veliki zmagi nad trdovratnim sovražnikom, h kateri je tudi on pripomogel, kjer je bil, dasi majhno ali neobhodno potrebno kolesce velikega Biroja. —
A spredaj se uže vidijo holmi in trdnjave, na katerih se še vije ruska zabtava, plapolajoč s gvojimi preluknjanimi in prestreljenimi ostanki nad izboki, nad valovi temnega m•'rja, nad jambori ruskih ladij. — On vidi vse to jasno, čitljivo, tako, kakor je opisoval pogled na Port-Artur vojni poveljnik. —
Silantjev je uže truden dolge hoje, toda on koraka krepko in pogumno naprej. —
Spredaj vidi na konju svojega vojnega poveljnika, a nad njim plava tenka, bela podoba v krilasti beli kučmi z mirnimi očmi; z bledimi in nežnimi rokami pa kliče Jedota daleč tje, kjer se vije razstreljena zastava nad trdnjavami, nad
morjem, nad jamborom — —-------------
Silantjeva je znano to tiho lice, te nežne, blede roke, toda Bedaj se ne more nikakor spomniti, kje Jih je prej videl, in zakaj mu vendar prihaja v spomin tako jasno ravno molitev k angelu vathu, katere se je učil še kot deček v ljudski Soli. —
On se je nekdaj resno zamislil, kakSno obleko ima ta angel varuh, in
novice pa goriška „Soča“, ki je na ta ’ način očitno pokazala, da so prav dobro i počuti v službi tistih, ki tako radi bla-j lijo in sramotijo Slovence.
! Kar se tiče „Sočinega“ poročila ■ odgovarjamo to-le: „Soča“ se je dala ' zapeljati debeloglavemu in zelo domiš I Ijavemu Cirilu in njegovemu — njega I vrednemu tovarišu, katera je društvo izključilo iz svoje srede. Ker sta se čutila ; v svojem dostojanstvu užaljena, sta se hotela na ta način maščevati, da bi osramotila drnštvo pred zunanjim svetom Pa to se ne bo posrečilo. „Soči* povemo kar naravnost, da si želimo še več takih „f i a s ko“, kakor je bila zadnja veselica. Mi smo bili s petjem in z vsem popolnoma zadovoljni. Pa, kaj je bilo s pretepi ? Po končanem vsporedu, ko bo se mnogi 2e razšli, je začelo nekaj n •-hujskanih mladeničev — med njimi tudi »globoko užaljena14 tovariSa Ciril in S. Franc — delati nemir, kričati in skakati. Prišlo bi bilo morda do pretepa, pa je hvala Bogn prej nastopilo c. kr. oroi-nlStvo, katero je tem vse častivrednim junakom pokazalo pot proti doma. „Sočinu poročevalec Ciril je prt tej priložnosti prišel v tako neljubo dotiko z orožnikom, da gotovo ne bo tako kmalu pozabil na veselico. Mi ma čestitamo na veselih spominih.
Nato je bilo zopet vse mirno in veselo do pozne noči. Torej tisti, ki so delali nemir in hoteli provzročiti pretep, niso bili naSi pristaSi, ampak pristni učenci Kramarjevega Drejca.
Kaj pa je bilo s pobojem ? „Pic-colou je pisal, da smo enega italijanskega prostovoljca ubili, „Soča" je pa pisala, da smo nekega „ubogega, na roki bolnega delavca prav po tolovajsko napadli in ga pobili44. Pumf I
Komu bi se ne smilil ta „nbogi, na
da li leta k otrokom v takšni podobi, v kakoršni si ga predstavlja on sam. — Nekdaj se je celo osmelil o tem povpraSati starčka učitelja, ali dobil je surov odgovor:
„Moli in spoznal bodeS. — Boljša molitev kot domišljija. Ne govori ne-umnostij 1“ —
No, Jedot ni spoznal angela varuha in kmala se ma je pozabil popolnoma priporočati v svojem trpkem kmečkem življenju. —
In glej sedaj............... Toda	v tem
trenutku so se razlegali veseli klici tam pod raztrgano zastavo nad trdnjavami, nad morjem, nad jambori med Bviranjem bojne koračnice, v kateri so popolnoma iznemogli bobni in trobente, med gro-menjem pušek in topov, tam izza bojnih holmov in okopov. — Tisoč in tisoč rok se je stegovalo k Silantjevu in k vsem njegovim sopotnikom — uobojnikom, ki so se dvigali k radostnemu in groznemu krdelu zmagoslavne armade, k tem brezštevilnim rokam, k tej zastavi nad trdnjavami, nad morjem, nad jambori —
In kar naenkrat je Silantjev zrastel, spremenil se v velikana. Tiha in svetla prikazen nad njim ga je prijela za roko in ga povlekla kot vihra k tej zastavi, k tej množini k njemu iztegnjenih rok. — In pod harmonično straSnimi glasovi trobent in bobnov je zletel z neverjetno hitrim poletom za svojim svitlim in tihim
roki bolni delavec, ki pride tako po ne dolžnem ob svoje zdravje? „Sočiu se strašansko smili, in to tadi ni čudno, saj ima „Sočau nad vse usmiljeno srce, in posebno še, kedar se gre za delavca I Pa, pustimo Salo na stran, in oglejmo si resnico I
V	sredo po veselici so se zbrali društveni pevci in nekateri drugi prijatelji na vrtu g. Fr. Drdiha, ter si naročili Bkapno kosilo. Vsi so bili sicer veseli, toda obnašali bo se mirno in dostojno, tako da so jim tudi navzoči častniki ploskali, ko so zapeli nekaj lepih pesmij.
Tu pa pride na vrt neki italijanski delavec, ki je delal nekaj časa tu biče. Kakšen je ta mož in koliko je vreden, spoznamo iz tega, ako premislimo, da je bit večji del svojega življenja v hudi vojski z raznimi paragrafi ter pogosto občutil njih moč. Izmed druStvenikov se ni nikdo zmenil za tega vzornega italijanskega junaka, katerega *Sočau s toliko gorečnostjo brani. Tu se začne on sam vanje zaganjati ter hoče nekaterim s - prsij strgati društveno znamenje. Tega sere ni mogel nobeden mirno trpeti, zato ga eden, katerega je ravno zgrabil, pahne od sebe, da pade na tla. Pri tem se je naredil nezavestnega. A koliko je bila vredna njegova nezavest, priča to, da je na stanovanja, kamor ao ga prenesli, sam vstal, poiskal tam nekaj, ter hotel iti nazaj, da bi ie katerega napadel, a so mu to njegovi zavezniki zabranili ker so hoteli, naj se še nadalje dela hudo bolnega, čeS, da bodo drogi toliko hujše kaznovani. To je bil ves poboj I
Vsak, ki stvar resno premisli, pride lahko do prepričanja, da so draStveniki popolnoma nedolžni in da bi bili drugje takemu predrznemu junaka drugače po-
voditeljem k nečemu brezmejno, zmago-novno srečnemu. —
In kar naenkrat je zagrmelo okoli njega, vsled groma se je nekaj zruSilo nad njim, a on je nevoljno izpustil bledo, nežno Bvetlo roko in zgubil zavoBt. —
VI.
Silantjev se je osvestil v istem Šotoru, na isti postelji, na kateri se je zavedel čez nekoliko dnij potem, ko ao ga našli polumrtvega od ran in gladu na polju za holmi. —
Tiho je odprl oči. —
Nad njim je stala ona ista tiha ženska, katera ma je tako previdno od-jemala obvezo od levega očeaa in lica, in se pripravljala, da jo spremeni. — Bila je noč ali večer in ponočna svetilka z živim reflektorjem prikrita z modrikasto prevesjo, dajajoč svetlobi nežni, pomirljivi in nekoliko fantastični odsev, je ozarjala črte lica, ki je bilo sklonjeno nad Jedotom. —
„Probadil si se, golobček! Pozdravljam te s praznikom. Vedi, danes je sveti večer. Jutri bode Rojstvo Kristusovo.“
Silantjev se je takoj nepričakovano dvignil v svoji postelji. Znatno e je okrepil in nekako občutil, kako se aove moči prilivajo v njegove prsi, raz katerih je jedva zvalil gromado težkega kamenja.
Gledal je z napetimi očmi tiho, svetlo lice, ki se je v modrikasti svetlobi zdelo popolnoma nadzemsko. —
kazali. Mi bi o tem ne bili pisali, a bili smo izzvani. Da je rPicoolo“ nesramno lagal, ni čudno ; todi se nam ne zdi čudno, da 86 mn je .L’Eco“ pridružila, saj navadno caplja za njim; čudno pa se mora zdeti vsakemu poštenemu Slovencu postopanje „Soče“. Njeno pisarenje kaže, da je v službi nasprotnikov slovenskega poštenega ljudstva.
Njej v tolažbo povemo, da je društvo vsled zadnjega dogodka pridobilo več novih članov in še več jih še pristopi, in zato lahko s ponosom kličemo : f" gremo naprej, mi gremo naprej, mi ,dil
Politični pregled.
Ministri pri cesarja v Ischlu.
—	V torek se je vršil v Ischlu, Iger se nahajn naš cesar na letovišču, kronski svet pod cesarjevim predsedstvom. Udeležili so se tega sveta minister za zunanje zadeve grof Qoluohowiki, skupni finančni minister Barian, vojni minister Pitreich in ministrska predsednika baron Gantsch in grof Fejervary. Predmet temu posvetovanja bila je ogrska h.iza. Kakor poročajo liati, dogovorilo se je na tem Bestanka o vseh korakih, katere bi imeli podvzeti obe vladi glede trgovinskih pogodb in dragih obe državni polovici tikajočih se vprašanj, ako bi ne prišlo do sporazumljeaja med krono in ogrskimi koalicijskimi strankami do 16. septembra, ko se ima sniti zopet ogrski državni zbor. Posebno posvetovalo se je o tem, kaj storiti, ako bi ne prišlo na Ogrskem do izvolitve delegacije. Nekateri listi menijo, da bi grof Fejervary v tem slučaju razpustil ogrski državni zbor in bi se potem nove volitve vršile na podlagi splošne volilne pravioe.
Italijansko vseučilišče. — V Tuenu na južnem Tirolskem vršil se je zopet shod, na katerem je govoril državni poalanec Conei. Na tem shodu vsprejeta je bila resolnoija, ki pravi, da se hočejo Italijani zadovoljiti z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča v Rove-retu, ako bi se vseučilišče ne moglo ustanoviti v Trstu. Zaradi takega sklepa se včerajšnji židovski „Piocolo" zopet hudo jezi.
Nove francoske mitraljeze. — Pariški list „Petit Parlsien** javlja, da ao bile v tovarni za orožje v Saint Etienu izdelane nove mitraljeze, ki nosijo 6000 metrov na daleč ter zamorajo isatreljati v sekundi 300 krogel. Prvi poskusi se pa niso dobro obnesli.	,•
Mirovna pogajanja. — Po najnovejših poročilih bi bilo sklepati, da ae mirovna pogajanja že v teh dneh pre-tržejo, ne da bi prišlo na njih do kakega nspeha. Vojska se bode torej nadaljevala.
Rusko-japonska vojska.
Zadnji čas širijo Japonci s prozornim namenom vesti, kako vzdigujejo iz morja ruske bojne ladje. Tako ao tadi sporočili, da so vzdignili križarko „Bajan“. Ruski strokovnjak v polaganju min, mornarični častnik Podgurski pa je postavil Japonce na laž v svoji razpravi v „Novoje Vremja**. Podguraki izvaja, da so Japonci meseca
.A Port-Artur ?“ vprašal je s hreščečim glasom. —
Tiho lice v modrikasti svetlobi se je takoj pokrilo z neko meglo in solze kot briljanti so se zasvetile v njenih očeh. —
»Skrivali smo mi pred vami reveži
—	toda sedaj ne morem" — in spodbodena z nečim ne vzdržljivim, visoko dvigajočim njene prsi, je priatavila vzdi-hovaje in komaj zdržajoč se ječanju: „Padel je Port-Artnr! General Steselj se je udal Japoncem 1“ —
V	Silantjevih očeh se je pojavilo popolno brezumnje. —
In takoj na to je tiho in počasi, gotovo s teževo pregovoril:
.Pa ... angel varnh ...?**
Ženska v moi’ '*-&8ti svetlobi je zrla sedaj nanj s svojimi tihimi, dobrimi očmi kot on poprej nanjo in dobro ra-znmevši, kaj hoče s tem reči, je odgovorila :
.Angel varnh joče in čaka mira...u Cez trenutek je ranjeni vojak hi sterično ihtel na avoji postelji, a nežna, bleda roka je mirno počivala na njegovi glavi in tihe, trpeče oči v modrikasti svetlobi so gledale s notranjim vprašanjem v neko nedoločeno daljavo. — Svetloba svetilke s modrikaato za-reajo je počasi pojemala. —
novembra I. 1. h streli nagnili „Bajanau.
V	noči pred kapitnlacijo je bilo zapovedano, da se morajo razstreliti vse vojne ladije, tedaj tudi „Bajan“. To se je točno izvršilo ter je bil »Bajan“ tako razstreljen na treh krajih, da sa ne da napraviti nič porabnega več iz njega. Celo vse topove ao Rusi razdjali. Ako so tedaj Japonci „Bajana“ res vzdignili, dobili so popolnoma ničvredno podrtijo.
• *
*
„Daily Telegraphu poroča iz Tokija od 17. t. m. : Vzlic močnim nalivom so Japonci v severni Koreji prodrli naprej. Rusi so svoje vtrdbe zapustili, ter so bili, ko ao prekoračili reko Tumen, potisnjeni proti severa, pri čemer so razdejali mostove. Kakor ae zdi, ni aedaj več Rusov južno od reke Tumen.
* *
*
V	Portsmouthu ne verjamejo, da dobi Japonska posojilo za slučaj, ako se bo vojna nadaljevala. V New-Orleansu ni nobena banka vaprejela japonskih bonov, ker jih ni smatrala dovolj sigurnim. * *
#
Glasom neke brzojavke, ki jo je Linevič poslal carja, so dne 16. t. m. oddelki raških čet v pokrajini Hailnngčeng uničili neko tolpo Hunguzov. Med mrtvimi ao bili vodja tolpe, imenom Imbato in dva Japonca.
• *
*
Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Godsiadana od 19. t. m.: Trije raški častniki, ki so ob velikih težavah dospeli z otoka Sahalina na kopno, so poročali, da je ruski oddelek v notranjem Sahalina zavzel točko, ki je težko pristopna in ki jo podpirajo tadi kaznjenoi.
Dopisi.
Lokve, 21. avg. 1906. — Prva veselica „Del. podpornega drnštvau se je obnesla — kakor je slišati iz raznih ust
— dobro v vsakem oziru, tudi v gmotnem: še eua taka vesolica, pa društvo lahko na*topi z lastno zastavo... Hvala vsem, ki so prišli od rasnih stranij na društveno veselico in so prispevali z denarjem obilniše nego je bilo treba; zlasti onim hvala, ki ao kar petkratno in desetkratno vstopnino poslali, kakor bo to storili p. n. gg. Grča, Setničar, Bottegaro, Bouward, Finžgar...
Lokve ao visok kraj, pa še ae dvigajo in napredujejo. Ta ao doma gozda! delavci, ki so znani daleč po Bvetu: od Zgornje Avstrije in Solnograda pa notri v Bosno in Rumunijo se čujejo udarci njihovih plankač. Kako dobro je torej, da se ti delavci včasih poveaele na pošteni veselioi I Tu slišijo in pojo svojo pesen:
»Teci znoj in padaj sraga, v iragah mol naj zmaga .. .<;
tu se navdušujejo za pošteno delo:
,»v delu javlja te krepoit ... delu čast in ilava ...«,
tu z eno besedo — napredujejo! ne v tridnevnem popivanju, ne na neumnih plesih — lam ni napredka. Ali naj je to napredek, ako človek dobi glavobol, žepno bol in še kako drugo boi?
Zato pa se je ustanovilo na Lokvah draštvo, ki ima namen pomagati bolnim delavcem, pa tudi duševno podpirati avoje ude; in to se godi z javnimi shodi, s podučnimi govori, s primernimi veselicami. In taka veselica je bila 16. avgusta. Ako Bog d& in Breča jnnačka : še ae bomo zbrali na tako veselico in
— napredovali kot pravi naprednjaki. Lokve bo dvigajo ...
Novice.
Poročil ae je dne 19. avgusta v Moravski Ostravi naš rojak g. profesor Alfonz Val e s, doma z Goriškega, z gospodično Olgo M o r t e k. Bilo Brečno I
Za »Slovensko sirotišče*1: P. n. L B. 10 K, Andrej Pintar 10 v, Štefan Komel 40 v, dr. Ardrej Pavlica 1 K 70 v, č. gg. bogoslovci v Gorici 10 K, Alojtij Corte, dimnikar 1 K, Iran Trpin iz Št. Ferjana 1 K.
Razprodaja knjige pokojnega dr. Josipa Pavlice: Soc. vprašanje je vrgla še 9 K.
Lepa hvala I Bog pošlji kmala kakega velikega dobrotnika, ki bo pomagal zavodu na noge I
Izkaz darov namei^enlb za srei-kanje na občnem zboru moškega del. društva in žensk. del. draštva „Skalnica“ : .Narodna tiskarna" 2 knjigi „Job“ 8.
Gregorčič-a z zlato obrezo, 1 HIlijado“ in t „Mladi gozdar1* ; Gril Jakob |štiri-vofllat krožnik iz ploščevine, 1 steklenico in 6 kozarcev; Fr. Vodopivec, ces. svetnik 12 velikih in 6 malih krožnikov ; Ivan Rojec, kurat v Biljah 2 kroni; G. F. Resberg, trgovec 5 kron; Ela Abram 6 steklenih krožnikov in 1 hranilnik ; Rudolf Drufovka 12 škatlic leščila za črevlje; Tomažin Marija 1 okvir s podobo, 1 podobo M. B. in 6 žepnih rut; Josip Kosmač, podobar 2 umetno izrezana okvirja; Anton Jakončič 1 umetno namizno hišico za smodke in žigice; Fani Jakončičeva krožnik s hruško in 2 novčarki iz usnja; Anton Pahor, vikarij, povekše-valno steklo s 30 krajevnimi podobami; Marija Hermavner 1 betlehemski hlevček in 3 prtiče; Frančiška Drašček 12 žepnih rut; Frančišek Braunitzer 2 pihalki, 1 svečnik iz brona, 1 pepelnak z zamorcem, 2 krožnika za kozarce s podobo in 3 broše; Gašpar Likar 1 molitvenik „Skrbi za dušo“ z zlato obrezo.
(Dalje pride.)
Za AlojzljeviBče: Preč. g. Andr. Oršič 10 K, Robarjev 20 K: I. B. 10 K.
Deželni odbor gorl&kl je v svoji seji dne 6. avgusta imenoval praktikanta na deželnem hipotečnem zavoda. Slovenska odbornika sta zahtevala, naj se imenuje za to mesto Slovenec, ker so vsi drugi uradniki na tem zavodu raznn enega Italijani. A imenovan je bil Italijan. Iz tega in iz drugih imenovanj, kakor tudi iz postopanja deželnega odbora v drugih zadevah ata sklepala slovenska odbornika, da ne moreta varovati koristi goriških Slovencev tako, kakor se jim je zdelo potrebno. Zato sta odložila svoja mandata kot odbornika z namenom in željo, da bi se drugim posrečilo doseči, kar je bilo njima zabranjeno. Namesto profesorja Berbuča je stopil v deželni odbor njegov namestnik Ant. Jakončič ; namesto Klančiča bo najbrže poklican dr. Gregorčič, katerega je Klančič na-mestoval, kakor je bil poklican dr. Ver-zegnaasi po smrti svojega namestnika dr. Venutija. Želeti je, da bi se razmere v deželsem odboru poblažile in da bi se vrnili časi iz začetka sedanje dobe, ko so se vršila imenovanja in drogi sklepi ■oglasno po medsebojnem sporazumljenju in dogovoru. Imenovani odborniki, oziroma njihovi namestniki ostanejo v službi, dokler deželni zbor pri prihodnjem zasedanju drugače ne ukrene.
Slavnostno razvitje zastave v Kostanjevici In „8očaJ. — V BSoči** z dne 19. t. m. ae je oglasil nek „Opazo-valec* ter poročal o veselioi v Kostanjevici. Ta .Opazovalec1* pravi, da med celim vsporodom ni bilo slišati kakor vpitje, smejanje, proklinjaje Boga in Matere Božje. Ni pa povedal ta poročevalec, da so bili ti ljadje, ki so kričali in proklinjali liberalni podplačanoi, ki ao jih v liberalni krčmi napili in poslali razgrajat. In tiste „rezke opazke" so delali tudi ti pijani ljndje a .Sočinim1* dopisnikom na čelu.
Od druge Btrani ima „Sjčau poročilo, v katerem pravi neumni kritik-poročevalec, da „je bilo vse skupaj otro-čarija1*, delavcev da je bilo kakih 6, da Lampek je govoril po navadi dolgočasno, da „Orli* iz Mirna ao slabo peli itd. Poročevalcu je gotovo ta dan po ušesih brenčalo, da je slišal izvrstno izvajano petje kot slabo izvajano in pa grozno nervozen je moral bili, da ga niti govor g. Lampeta ni razvedril.
Obiskali smo letos že več liberalnih veaelic. tako v Opatjemselu, v Prva-čini in v Mirnu. Izvajanje je bilo na vseh krajih popolnoma pod kritiko. Posebno zadnja veselica drrfStva „Miren“ je bila za liberalce pravi škandal. Petje društva „Miren“ in društva »Nada** iz Sovodenj je bilo grozno slabo, posebno pa slednjega, ko je pelo na odru neko prav lahko skladbo in jo tako mrcvalilo, da bi skladatelja te pesmi gotovo slabo prijelo, če bi jo slišal tako peti. In nSoča ' je vseeno hvalila to škandalozno petje.
.Soča** pravi, da je prišlo tudi do pretepa na kostanjeviški veselici, kar je popolnoma laž. Drngi dan pa da ao dru-štveniki napadli ubogega na roki bolnega delavca prav po tolovajsko. Tega delavca, ki se nahaja vedno v vojski s paragrafi, ni nikdo napadel, ampak prišel je sam nagajat in trgal društvenikom narodne trakove b prsi ter sramotil slovensko zastavo (dotičnik je Italijan). Nato je dobil par klofat, ki si jih je tudi pošteno zaslužil. „Soča“ bi tedaj boljše storila, da bi stvar sama resnično opisala nego da se jezi nad „Piccolom", kajti če že sami mažemo, ue moremo od nasprotnikov nič boljšega pričakovati.
Naj omenimo še tukaj zdivjanost, ki jo napravlja „Soča“ med svojo sodrgo in sicer : Ko so so mirenski „Orli“ vračali skozi Opatjeselo domov, jih je pred društvom „Kras“ čakaia združena tolpa ter jih, ko ao mirno se peljali skozi vas, iz teme po tolovajsko napadla in kričala : „Oštje, krestjane smo meu ter jih s kamenjem lučala. K sreči, da smo hitro vozili in tako ušli tem tolov9jem. Pred svojim pragom pometajte, liberalni matadorji I
Drugo Ricmanje. — „Soča“ je pieala dne 16. avgusta štv. 65. po „Slov. Narodu1* z dne 12. avg. L I. št. 184 pod tem naslovom: „ Drago Ricmanjeu.
„V Št. Vidu pri Brdu na Kranjskem se je zgodilo nek j posebnega. Umrl je tamkajšnji beneficijat. Po beneficij atovi smrti jim je hodil nekaj nedelj proti dobremu plačilu oznanjevat besedo božjo pater iz Kamnika. To pa sčasoma ni bilo všeč domačemu župniku na Brdu, ki je zaželel, da naj dajejo njegove ovčice v Št. Vidu svojo volno njemu, ne pa „tujemuu patrn iz Kamnika. Nedelja je bila in možje St. Vidčani so bili pobožno zbrani pri sveti maši, ki jo je daroval domači župnik. Pričela se je pro-poved, verniki so hlastno slušali besedam propovednikovim in v cerkvi je zavladalo Bveio razpoloženje. A mahoma se je polastil zbranih vernikov splošen nemir in razburjenje, ko je župnik s prižnice s trdim glasom oznanil, da so ure božje službe v Št. Vidu štete in da bodo v bodoče morali Št. Vidcani hoditi v cerkev na Brdo, samo enkrat še bo „opra-vilo* v Št. Vidu in ta dan bo tndi „cer-veno darovanje**, ki se ga naj verniki v obilem številu, žrtvujoč bogate darove, zanesljivo udeleže. Ljulsto je glasno mrmralo in po dokončani maši dajalo glasno duška svojemu ogorčenju in svoji nevolji Po dobrem preudarku so sklenili
—	pasivno resistenco. Bilo je .opravilo1* v Št. Vidu, bilo je darovanje, a klopi so bile prazne, nekaj mladine je bilo pred oltarjem in v zapuščenih cerkvenih klopeh je semtertja samevala kakšna st: ^a Ženica... Potem pa je zopet prišla nedelja in zopet so ubrano vabili zvonovi, kakor običajno k službi božji. Ko so izzveneli zadnji zvoki fvonov, vabečih vernike k molitvi s stolpovih lin, je pa stopil pred žrtvenik — ne župnik, ne duhovnik — marveč domači arenjski župan in opravil po svoje božjo službo, ki je po cerkvenem obredu ni več hotel trpeti v šentvidski cerkvi domači župnik. Ia ko je bila pobožnost končana, je župan izpred oltarja s sonornim glasom oznanil, da ostanejo Šentvidčani v domači svoji cerkvi, da bodo odslej opravljali sami božjo alažbo po svoje, da ae gredo na noben način na Brdo in da se pod nobenim pogojem ne pokore žapnikovi odredbi. Ti izjavi se je enodašno pridružila vsa občina in jelo se je celo razmotrivati vprašanje, ako bi ne kazalo cerkrend razmere popolnoma uravnati po riomanjskenp vzoru. — Kar uganjajo ti katoliški du hovniki, presega že vse meje. Za cerkev in vero jim je le še toliko mar, kolikor pride v poštev nikdar sita bisagau.
List »Slovenec" pa je objavil glede na to poročilo v .Slov. Naroda** in „Soči* ta-le popravek:
„Slavnemu uredništvu Slovenca* v Ljubljani. Podpisana izjavljata, da je v dopisu „Slov. Naroda*4 z dne 12. avgusta 1906, št. 148, z napisom : „Drugo Ric-manje“, vse zlagano, razun lega, da so nekateri občani v nedeljo, dne 6. t. m., ko ni bilo službe božje v Št. Vidu, šli v domačo cerkev molit rožni venec in litanije in da je k tej molitvi pozvonilo. Popoldne je bilo med župnikom ia občani dogovorjeno, da ob tacih slučajih, ko v Št. Vidn ne bi bilo službe božje, bi tisti, ki v sosedno faro ne morejo k sv. maši, prišli v cerkev molit. K tuj molitvi ne bo zvonilo, da se drugi ob takem zvonenju ne motijo. Posebej še obžalujeta, da se dopisnik — ki nikakor ni šentviški občan — neljubo dotika ludi gg. frančiškanov iz Kamnika, ki nam opravljajo zdaj službo božjo (dokler v Št. Vida ni duhovnika), kedar jim je to mogoče. Na Brdu, dne 14. avg. 1906. Matija Slak, župnik; Janez Novak, župan“.
Naj cenjeni čitatelji sami sodijo, s kakšnimi sredstvi se bojujejo gg. okolu „Slov. Naroda" in „Sučeu proti duhovščini I
V	Maribor l — Dne 4. septembra se vrši v Mariboru sestanek odposlancev društev .Slovenske krščansko socijalne zveze". Sestanek bo velevažeu.ker „Zveza“ priredi o tej priliki tudi nekak poučni kurz. Vspored te slavnosti bo ta-le: V nedeljo,
3. Beptembra: Popoldne dohod udelež-nikov od vseh strani. Sprejem v „Na rodnem domn“. Ogled mesta Maribor. Ob 5. ari velik koncert na vrtu „ Narodnega doma", ki ga priredita „Kat. bIcv. izobraževalno društvo1* v Studencih pri Mariboru ter bralno in pevsko društvo „Marib ru. V pondeljek dne 4. septembra : Ob 6. uri slovesna sv. maša in pridiga v romarski cerkvi Matere Milosti ti. oo. franšiškanov v Mariboru. Ob 8. uri dopoludne v mali dvorani .Narod, doma** prvo zborovanje. Dno. ni red:
1. Stanovska in mladinska organizacija;
2. Izdajanje in razširjevanje časopisov, knjig in poljudnih knjižic; 3. Kako orga-nizovati branje časopisov in knjig; 4 Socijalni kurzi; 5. Pouk v knjigovodstvu, higijeni, zakonodajstvu; 6. Domače in društvene knjižice; 7. Društvene zabave; 8. Gojitev narodnega petja; 9. Vzgoja roditeljev. Ob 12. uri obed v „Narodnem domu". Ob 2. uri popoldne drugo zborovanje. Dnevni red: 10. Vzajemnost socijalnega dela in duh vzajemnosti; 11. Zavarovanje; 12. Boj proti alkoholizmu; 13. Izseljenci; 14. Skrb za zanemarjene otroke in kaznjence; 16. Varstvo žensk; 16. Zveza. Bralna in izobraževalna ter delavska društva I Udeležite se gotovo po več zastopnikih, možeh in mladeničih tega velepomenljivega zborovanja ! Udeležile se ga vsi, ki se zanimate za društveno delo I Društva naj javijo najzadnje do 28. avgusta, ali se udeležijo in koliko zastopnikov utegnejo poslati, in sicer na Kranjskem in Primorskem č. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani, na Štajerskem in Koroškem pa č. gosp. uredniku dr. Ant. Korošcu v Mariboru.
Vojaške vesti. — V pond. prišli sta v Gorico dve bateriji tuk. topničarskega polka št. 8, ki sta bili na strelnih vajah na Krškem. Ostali dve bateriji povrneta se v Gorico 1. septembra, ko pride sem tudi 66. pehotna brigada. Dne 26. t. m., t. j. v petek, dospe v Gorico 27. pešpolk pod poveljstvom polkovnika nadvojvode Josipa Ferdinanda. Istega dne pridejo še v Gorico: 7. lovski bataljon, dva oddelka pogorskega topničarstva in dva eskadrona huzarjev.
Porotne razprave v Gorici se prično dne 12. septembra t. I. ter bodo trajale več časa.
V	nedeljo v Miren 1 — Vabilo k veliki veselici, katero priredi .Katoliško delavsko društvo v Mirnu**, v nedeljo 27. avgusta, o priliki obletnice razvitja društvene zastave, na vrtu g. Al. Mozetiča tik Vipave. Na sporedu je: 1. Pozdrav; 2. J. Aljaž: „Triglav**, poje moški zbor; 3 *»* „Kazen nasprotniku Slovencev", deklamacija; 4. A. Hajdrlh: .Hercegovska", poje moški zbor; 6. Govor o strokovni organizaciji; 6. .Strašilo", bnrka v enem dejanju, ital. spisal dr. Egidjj Cattaneo, posl. Franc Setničar; 7. P. Hugolin Sat-tner: „Čnj lomardsko petje glasno", poje mešan zbor; 8. Narodna : .Sirota Jerica", deklamacija 7-letne deklice; 9. A. Ned ved; .Prešernu", poje moški zbor; 10. Ponovi se igra v dveh dejanjih: .Pravica se je izkazala** (8 oseb); 11. A. Hajdrih: „Ja-dransko morje", poje moški zbor; 12. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina za neude 40 vin., za ude 20 vin. Sedeži prvi po 1 K, vsi drugi po 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Kava se podraži. — Dunajska „Zeit“ javlja (kakor pravi) iz zanesljivega vira, da se kava podraži in to za 40 stotink pri kilogramu, a izlasti da se po-draže nižje vrste. Razlog temu da jo ta, da trgovci sirove kave pri teh slabejih vrstah že zdavno nič ne zaslužijo, ali do sedaj se niso mogli odločiti, da povišajo kavi ceno. Kava bi se imela podražiti že v 14 dneh.
Vipavsko železnico podaljšajo, v kratkem do Št. Vida; z gradnjo prične se baje že meseca oktobra. Minoli teden so jo merili.
Bohinjsko železnico od Jesenic do Trsta otvorijo baje meseca novembra t. I. — Kakor poročajo iz Bohinjske Bele, so v petek položili pri 1300 metrov dolgem železniškem predoru sklepni kamen.
Nova slovenska obrt. — Rezbar-ski izvedenec Jožef Kosmač naselil se je v Gorici ulica dei Čampi št. 6. Priporočamo ga občinstvu.
Goriški razsajali na Krnici. — Neki tok ital. list piše, da se je podalo v noči cd sobote na nedeljo več tak. Lahov, članov drnštva .Apollo", na Trnovo in na Krnico, kjer so bodo raz-
sajali in se obnašali kakor divjaki. Ako dobijo taki ljudje od domačinov, katere izzivajo in žalijo, kako po glavi, pa nastane ogenj v ital. strehi in Žid „Pic-colo" ter za njim katoliška .L’ Eco" jezita se nad Slovenci, da se ne puste na lastnih tleh zmerjati in morebiti celo tepsti od italijanskih pobalinov.
Roparski napad — V nedeljo po noči vračala se je Alojzija Markič iz Bat, ki služi pri posestnika Antona Zavadlava v Št. Andrežu, iz Sovodenj od veselice domov v Št. Audrež. Šla je sama. Med potom napade jo neki človek, ki je bil skrit v nekem grmovju, jo zgrabi za vrat, udari po glavi, vrže na tla ter poklekne na njena prsa, da ji je ložje odtrgal z vratu zlato verižico, vredno kakih 30 kron, na kateri je bil pripet zlati križec. Preiskal ji je v naglici tudi žepe, a denarnega mošnjička ni vendarle našel, čeravno ga je imela Alojzija Markič pri sebi. Ko je izvršil svoj rop, je lump zbežal, Markič pa je nadaljevala vsa prestrašena svojo pot proti domu. Včeraj naznanila je to zadevo oblasti.
Slovauski svinčniki. — Iz trgovskih krogov se poroča: Čisto tuje je našim trgovcem, da je na Čsškem češka tovarna za svinčnike. Naslov ji je : „Na-rodni podnik v Pragi". Omenjeno podjetje je konkurenčno Hartmutovemu ter izdeluje vse pisalne potrebščine : svinčnike, peresa, peresnike, črnilo, radir itd. Omenjeno blago se lahko meri z vsemi izdelki dragih tovarn, zlasti svinčniki so mnogo boljši od drngih. Občinstvo, zlasti učitoljstvo in dijašlvo, naj zahteva povsod izrecno le blago iz tovarne : „Narodni podnik" v Pragi.
C. kr. viša učilnica za vinarstvo in sadjarstvo v Klostorueuburgu. — S početkom šolskega leta 1906/1906 so razpisani na tej ačilnici 3 štipendiji c. kr. ministerstra za poljedelstvo po 600 K. Prošnje je uložiti nadalje do 30. septembra na ravnateljstvo rečenega zavoda. Prositelji morajo dokazati, da so absol-virali IV. razred gimnazije ali realke, ali vsaj meščansko šolo z najmanje .dobrim vspehom" in da so dovršili 16. leto ali da je dovrše v solarnem letu vsprejema. Nadalje morajo predložiti izjavo očeta ozir. varuha glede plačevanja troškov za vzdrževanje med časom učenja in troškov pouka. Prositelji morajo položiti vsprejemni izpit, ako niso predložili spričevala o drugem semestru 4. razreda gimnazije ali realke s povprečno vsaj „za-dovoljivimi" cenzurami. Če prosilec ni naravnost prestopil iz kakega drugega zavoda, mora dokazati tudi svoje neopo-rečeno vedenje. Slednjič mora biti prosilec vešč nemškemu jeziku v besedi in pismu vsaj toliko, da more z razumom slediti pouku. Vsprejemni izpiti za leto 1906 do 1906 se bodo vršili od 14. do 16. septembra. Vsprejemanje v II. in III. tečaj se bo vršilo dne 18. septembra.
Mong. Pavel Uredniček župnik c. in kr. vojne mornarice v Pulju je bil od papeža odlikovan s prelatsko častjo s pontifikalnimi oblačili.
Vojaške vaje na Tirolskem. — Vojaške vaje, ki se bodo vršile prihodnje dni ob italijanski meji na južnem Tirolskem in katerih se udeleži tudi naš cesar, delajo nekaterim ital. listom veliko preglavico. Ti listi so nedavno trdili, da sta se ministra za zunanje zadeve grof Goluchowski in Tittoni pri svojem zadnjem sestanku dogovorila, da imajo obmejne vojaške vaje odpasti. Naš uradni .Korespondenčni urad" pa tako trditev pobija ter dostavlja, da jednakih dogovorov med našim in italijanskim ministrom za zunanje zadeve nikdar ni bilo.
Nemški vojaki v Trstu. — Dne 27. t. m. pride v Trst kakih 219 nemških vojakov ki se dne 28. t. m. zjutraj na Lloydovem parniku .Korber" odpeljejo v Vzhodno Afriko na pomoč generalu Trotha, ki se zaman trudi, da bi ukrotil tamošnje upornike.
Prvo sv. obhajilo v Ameriki. — Naročnik nam piše iz The StretMilwan-ke, Wis v severni Ameriki, kjer imajo tudi Slovenci svojo cerkev: Bilo je na praznik presv. Trojice. Sv. maša je bila z leviti. Prvoobhajanci so klečali na sredi cerkve. Po mašniko vem obhajilu vzameta levita bel prt in držita potegnen pred mašnikom toliko visoko, kakor je obhajilna miza. Prvoobhajanci odmolijo vBi skupaj molitev pred sv. obhajilom in zdajci se obrne mašnik s sv. hostijo. Zdaj vidim stopati šeBt dečkov po dva in dva skupaj s šopki na prsih. Vsak je imel še spremljevalca, kakih šest let sjarega, belo oblečenega, držečega belo lilijo v rokah,
s katero ga je peljal pred oltar. Pred oltarjem stopijo spremljevalci trije na desno in trije na levo in se vsi globoko poklonijo. Zdaj stopita dva k sv. obhajilu. Ko sta prijela sv. zakrament, obrneta se en na desno, en na levo in sto-" pila po stopnjicah k spremljevalcem, pa se zopet obrneta proti oltarju. Tu so vseh dvanajst globoko pokloni. Spremljevalca peljeta ona dva, ki sta bila že obhajana, zopet z belimi lilijumi v cerkev na svoje mesto. Pred oltar prideta dva druga, tako da jih je bilo pred oltarjem vedno šest, vsak s svojim spremljevalcem, ki ga je pripeljal z belo lilijo k sv. obhajilu. Pristopali so po dva in dva. Ko so bili obhajani dečki, so se začele vrstiti pa deklice v istem redu. To je trajalo okoli pol ure. Zdelo se mi je, kakor da bi videl pristopati angeljčke pred tabernakelj z belimi lilijami v rokah. Zanimati je moralo vsakega človeka, ki ima še kaj božje ljubezni s svojem srcu.
Socijalne drobtinice.
Vseučilišče.
Spisal dr. Andrej Pavlica.
VI.	Pogovor.
— A: Že v šoli smo slišali, da je občna blaginja nad vse. Takrat nismo razumeli, kaj to pomenja.
— B: Saj tudi zdaj ne razumete I
— A: Meni se zdi, da je ta-le razlaga najbolj jasna: Ljudje se združujejo prostovoljno v celoto ali občestvo. Celoti podelijo radi koristi, ki jih donaša, vso oblast. Zato je treba pokoriti se celoti v vseh rečeh, zato je občna blaginja nad vse.
— B: Pojdi, pojdi I Ta razlaga je skozi in skozi piškava. Že vrabci na strehah čivkajo, da človeška dražba nima vse oblasti, da nismo dolžni, pokoriti se ji v v s e h rečeh. Očividno pa je, da je dražba več ko zasebnik, da so njene pravice višje ko pravice, ki jih imajo zasebniki in da je njena b I a-g i n j a več ko blaginja zasebnikov. Kjer začenja občna blaginja, oziroma javno pravo, tam neha pravo, ki je imajo zasebniki.
— A: Saj trdim tudi jaz tako I Naše pravice nehajo tam, kjer začenjajo javni ukazi. Volja celote je meja našim pravicam.
— B: To pa ni res I Meja našim pravicam in naši svobodi je pravo, ki je ima družba, ne pa njena volja in njeni ukazi. To je vse kaj drugega 1 Na pr,: Ko bi nam država nkazala, da ne smemo več iipolnovati verskih dolžnosti do Boga, ne bi bilo to v obsegu njenega prava; ko bi nam pa država naložila novih davkov, b! bilo to vsekako v njenem področju. Meja našim pravicam je torej javnopravoali občna blaginja.
— A: Kaj javno pravo, kaj meje! Mi ukažemo 1 Mi Brno dali oblast državi I Če bi naB ne bilo, ne bi bilo tudi države I
— B: Le ne tako mogočno I Človek je že po naravi poklican, da živi v družbi. Drnžba je nekaj naravnega. Kakor ima posameznik pravice, ki so naravne, prav tako ima tudi človeška dražba pravice, ki so naravne. Teh pravic jej niso dali posamezniki prostovoljno, dala jih je človeška narava. Kdor se drži mej, ki jih postavlja občna blaginja, drži se mej, ki jih postavlja človeška narava I
Zahvala Andreja Gabršieh, lastnih t" ii ..Primorca".
Jako hvaležen sem Vam, dragi Andrej, da ste se spomnili zopet na-me v vrlih svojih listih, ki so polni skrbi za sv. katoliško cerkev. Vedite, da Bern mož, ki hvaležno sprejemam vse dobre nauke in ponižno vtaknem v žep vsak zaslužen ukor, ki mi ga dA kaka blaga duša, kakor ste n. pr. Vi. Kolika čast za me, bornega kanalskega podružnika, da se poniža taka korifeja slovenske inteligence, meni, revčeku, dati lepa na vodila v službovanju. Kdo drugi bi rekel-,Pustimo zgago I saj ni vreden, da ga pogledam!" Vi pa ravnate vse drugače. Iz zgolj dobrohotnosti — saj tu se ne gre za .dovtip" življenja — in zgolj skrbi za sv. katoliško oerkev, ste me hoteli, kot dober oče, malce okregati, kaj ne? in ravno to je znak Vašega plemenitega značaja.
Toda dragi Andrej, samo en svčt si dovolim Vam podati, ako se sploh smem tako daleč spozabiti v svoji nevednosti. — Svetujem Vam samo, ne verujte vsem „kvantam", ki Vam jih
utegne kteri pijanček prinesli pod nos. Saj ve.de, kakšen je ta svet. .Spodobnosti že vidiš zid razsuti I" vsklika pesnik in ž njim tudi jaz. ŽaloJno; a resnično.
—	Tako Vas je — dovolite, da Vam rečem prav po domače — nažgal oni človek, ki Vam je poročal o tistem nameravanem krstu v Kanala. Pravil Vam je in Vi — o zmota 1 — ste verjeli, da je bil aotični otrok jako slab in da se je bilo bati, da skoraj umrje. Resnica pa je, da otrok je bil rojen že 14. julija, torej kake tri tedne pred krstom, da je bil vrlo zdrav in krepko razvit ter da je pri krst’ v Pi "eh vpil kot pravcati .orjaček". bc T.ni torej še duha nel Ce torej Vi taki neresnice v svojih glasilih priobčujete, se’ Vam bodo osli smejali. Mar mislite, da ljudje ne vedd, kaj je na stvari ?! Nihar torej ne bodite prelahkoverni in takih neresnic ne priobčujte, sicer bodo Vaša .vrla" glasila izgubila na ugledu. Ravno tako Vas je dotični poročevalec nahrulil s priobčeno trditvijo, da meni ni mar ni za dušo ni za telo otrokovo. Rečem Vam, da ni o duši, ni o telesu, niti go vora ni bilo, ampak dotičnemu očetu nisem mogel vstreči zato, ker nisem smel. — Deskljanskih matrik namreč nimamo v Kanala, ampak v Plaveh jih im& g. oskrbnik dotične duhovnije in le na njegovo prošnjo oz. priporočilo bi bil smel krstiti, sicer pa ne, ker drugače astanejo lahko zmešnjave v matrikah. Potčm se im& le sitnosti in neprijetnosti z oblastnijami, katerim jo treba pošiljati izpiske. Menda me umete; saj ne govorim detetu.
Mož je torej mislil, da se mu bo posrečilo krstiti otroka v Kanalu, ker je — kaj pa da — bolj nobel tak6; delati namreč izjeme. — A ni šlo. Jaz sem ga odslovil obžalujoč, da ne morem ugoditi njegovi prošnji in ga nisem zapodil, kakor Vam je poročal; a on — povem Vam h koncu še to — je odšel iz hiše, kakor kak star .godec" robato in osorno, kar se je meni, ki nisem, bogsivedi kak6 priučen etiketam, nelepč zdelo. Tak6 je in nič drugače. Zato Vam svetujem še enkrat v Vaše dobro: Pustite .kvante" in priobčujte resn*col Z lažmi'ne bo mogoče	napredovati.	Že	pregovor pravi,
da laž im&	kratke	noge. Resnica pa	je
Bogh in ljudčm ljuba. Hvaležni Vam
Leopold pečenko,
podružnik v Kanalu.
Loterijske številke.
19. avgusta.
Trst............ 11	42 78 64	82
Lino............ 19	66	8 66	36
Tržne oene.
Za 100 kg.
Kava: Ceylon ... K 294'—
„	Portorico	.	.	„	260 —
„	Santos .	.	.	„	200-—
Slakdor..............„ 80'—
Otrobi debele •	.	.	„	12 60
drobne	.	.	„ 12'—
Petrolij v sodu . . „ 42'— „	zaboju . „ 18-—
Moka ogerska: št. 0 K 30 — št. 1 K 29 — št. „ 3 ,, 27 -, „ 4 „ 26 20, „ it. 6 K 23 20.
do 800 — 280 — 280 — 86 — 1460 13-60 43 — 18 60
2 K 28 — 6 „ 25 40
Fuuok vsake tfoapo dinje Je dobre keve.
Hi Katnrolnerjeva
' '* Kneippova sladna kava
a# ne bi imela pofreleU
Seč v nobenem foapo Injetvn. kadar ve napravlja kavine pUeda
o o o
Zahtevajte le lavirne savaje Imenom -KATHRJEINKR«
*******
**
***********
**
**
*****
**
>i^K
»Krojaška zadruga"
Gosposka ulica
Postrežba strogo poštena!!
****************
;
Priporoča svojo bogato zalogo - krojnega blaga za
Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne.
U	i~*i	>\i	*i	i	.
****»***M*********^*>
uMulicanicipio iti.
Gorica.
Velik« tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za ilvilje, krojače, Jrevljarje, in tudi za umetno rezanje (rekamiranje). V zalogi »e tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier“ in slamoreuni stroji, samokresi in razne pulke. lastna meh. popravljalni««. Glavno zaatopftroza Primorako: Centrifug ,.Weatfaila“.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam pred. duhovliini v mestu in na deželi, da spm otvoril delavnico za podobarsko in pozlatarsko opravo. Priporočani se v bodoče za vsakovrstno lično, trpežno in ceno izdelovanje podobarskih in pozlatarskih del. n. pr. altarjev, tabernakljev, lec, podob, okvirjev, križevih potov, krstnih kamenov, sv. razpel, svečnikov itd. Slare predmete prenavljam tako, da so kakor novi in po najnižji ceni, da se mi ni bati nikakega tekmovanja. — Na razpolago imam prav izvrstna spričevala, ki dokazujejo, da sem zmožen izdelovati v vseh slogih. Za obilna natočila se toplo priporočani z odličnim spoštovanjem udani
Jožef Kosmač,
podobnr in pozintar v Gorici,
Via del Čampi it. 5.
Veteransko in pevsko društvo
—=	»Biljah---------
priredi
bogato veselico
dne 10. septembra 1905.
Ob enem prosi bratska društva v okolici, da isti dan ne prirede ni-kake veselice.
Odbor.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici
odlikovan z Aaetno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstavo na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razatavl I. 1900 a zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstr iga peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestn in na deželi najnljndneje.
Št. 452|D
Razpis službe.
Fri podpisanem zavodu je razpisana služba
1. računskega kalkulanta z na-dnevščino K 2-40 oziroma B K;
2. računskega vežbanca z letnim adjutum K 800.
Natančneja pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
Prošnje primerno opremljene naj se predložijo prečastitemu var-slvu najdalje do 31. avgusta t. 1.
Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo združene hranilnice
V Gorici, 14. avg. 1905.
Fabris,
ravnatelj.
Rntun Kuštrin Dijaški dom. 0^j. Torošu
v Gosposki ulici št. 25,
v Gorici,
priporoča čaatiti duhovUčini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Saudomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd istorsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it 0, 1, 2,8, 4, 6. Več mt riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od ■/■ kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideriič A. Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovičini. Vse blago prve vrste.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, |—— tekallšče Fr. Josipa št.2(lastna hlia), In podružnica it. 20.
IavrSuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iuvršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po ememi ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
O I
03 —
■=s*>s —
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo Izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvornlšklh cenah, a ne kakor posredovalci.
Delavnica cerhUenlh posod in cephffenega rooja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistralna ulica Dteff. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najniijih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
Blaga si razpošilja Mo.
v ulici proti Soškemu mostu štev. 6.
Sprejmejo se učenci vsake starosti. Poduk doma. Tu so pripravni prostori, spalnice, dvorana za učenje, jedilnica, dvorišče itd. Stariši naj se oglasijo o pravem času.	josip	Toroš>
Naznanilo.
Šolsko leto prične v zavodu šolskih sester v Tomaju dne 1. septembra t. I. Ta dan bo tudi vpisovanje novodošlih učenk. Za vpisovanje tujih deklic je najpoznejši čas do 1. sept., ker drugi dan se prične redni pouk. Oni stariši, ki mislijo poslati svoje hčerke v ta zavod, dobe natančneja pojasnila pri vodstvu „Elizabetišča‘.
Sprejemajo se v zavod tudi dekl ce, ki niso še dovršile 6 let, enako tudi one, ki so že dopolnile šolska leta, pa želč nadaljm ga pouka. Razen drugih predmetov se poučuje tudi nemški jezik kot prost predmet. To je posebno priporočljivo za one stariše, ki mislijo in žele svojim hčerkam nadaljne izobrazbe.
Vodstvo šolskih sester „Elizabetišča“
v Tomaju.
«*
K*
Št. 2216 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtletja, t.j. mesecev
aprila, maja in junija 1904
začne v ponedeljek dne 4. septembra 1905, ler se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0<1 ravna eljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 3. avgusta 1906.
*****************
Naznanilo.
Čast mi je naznanili p. n. občinstvu, da srm prevzel na svojo ime go--tilno
„Ai Tre Ainici“,
i shajajoči se v Npnski ulici 91. 11 in da j Ir di m ludi asm osebno rprivljal in oskiloval V sobe to dne 19. t. m. dobi gostilna epet svoje slaro ime :
„Pri belem zajcu“.
Objednem zagotavljam p. n. gosle, da mi bode vedno največja skrb zadovoljiti iste v vsakem pogledu, bodisi z najboljšo domačo kuhinjo, kakor tudi z vini, katerih bodem imel na razpolago, in sicer najboljših in različnih vrst. — Točil bodem marčno pivo slavnoznane piverarne punligamske.
V nadi, da bode mojo gostilno p. n. gostje v obilnem številu obiskovali, za bvaljujem se jim najtoplejše že v naprej.
Najudanejši
G. Lippitsch,
bivši gostilničar pri „Treh kronah" v
Gorici.
NNMHm
Anton Breščak
Gorica,gosposka ulica št, 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po nnjmodernejih slogih, posebnp za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-niami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
••NCH90M
A. Krušič
trgovec In krojaški mojster Gorica, Corso Giuu. Verdi 33
Izdeluje vnakovrutne o-blekt za vsaki stan in ■icer za civ., voj. in drž. uradnike in duhovnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško ln domače blago za Jesensko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in snkenj za vuakl stan.