[ftllS- Iiliija trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek f. to&oto ol) 4- Uri popoldne ter stane po poŠti %aians al« v Gorici "» dom poSiljana: vse leto ........15 K •/............10 » V............5 . -cS»mi6ne Številke stanejo tO vin. S O Ca" ima naslednje izralne priloge: Ob no- lelu „Eažipot po GoriSiem in.Gr&dUčanskem" in jiipotpo I4abJ}ani in kranjsklh^liesttn". dalje* dtor ,'.* v ivtu „Vomt red ielezaic, parni kov in poitnii ^.« ter mesečno prilogo nSlovenskl Tehnik". VaroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici -.,-. 7 1. nadstr. v »GoriSld Tiskarni« A, Gabršcek d jiroiila brei dopo.jlane narofinine se ne oziramo jglasi in poslanice se računijo po.Petit-viatah.3p ,iiS.j 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka 1*3, Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — . Ekkianie ia spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za ,-.yi in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v četrtek dne 17. oktobra 1907. TecaJ XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek le Dr. K Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gospo? i tdioi St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoC? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino In oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge rodi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCec vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gid. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz t Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Vejtii, Peter Krebelj v Kapucinski' ulici, L Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na tr^a deli* Caserm*. avčič v Gorici. — Ttlafoa tt. »3. — »Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Jv,, Izprijevalci mladine. Klerikalci so se lotili srednješolske gladine v Gorici. Kakor smo sporočili, j ?jbijo k sebi dijake gorenjih gimnazij- i jiih razredov ter jim predavajo ali se »zgovarjajo Ž njimi. Tajni sestanki ;, to, ki so po gimnazijskih predpisih prepovedani. Skrivno, tajno so delali, tifabljeni dijaki niso smeli niti bese-dice črhniti drugim, o katerih bi sodili, it bi bili nasprotni takim sestankom ; na je bilo skrivnostno zasnovano, in le so si moli veselja roke klerikalci, kar }i prišlo na dan njihovo jezuitsko poet. Klerikalci in srednješolci! Kaj more vi takega dijaka, ki se uda krivim .trnkom kierikalizina? Pač le nežna-SajneS, potuhnjenec, Človek, kine sodi v moderno družbo. Elerikaiizem je strup za mladino, kle-rikalizem okuži mladino, jo vodi po na« jufinih potih izobrazbe ter jo dovede io toga, da je slepa za vse lepo in iobro ter nagnjena h hudemu. Tako iprijajoča se mladina more vsprejemati nI: klerikalne politike, v kateri je vod« laž. Laž pa je izvir vsega «ga, vse hudobije, vseh zločinov. Naj-r«iiičnej&i narodi sveta zaznamujejo laž ii začetnico greha in zločina. Torej hm bi dospela mladina, ako zaide v iierikalne kremplje, stoji na dlani. Prav lepo so bili pričeli z mladino. Dijaki gorenjih gimnazijskih razredov vedo čisto natanko, da so tajni sestanki prepovedani. Pa so vendar hodili na »ijne sestanke. Pač so bili le izvabijeni a sladkimi besedami klerikalcev, ki so [ih tako učili ravnati proti predpisom, ia njo veljavnim. Že s tem so jih vo-flili na krivo pot, jih učili nepokorščine ter zapeljevali v prelomi j an je določeb, '& katerih se imajo strogo ravnati. Kle-"kak-u-zapeljevalcu je ob taki priliki aerodajno staro jezuitsko navodilo: n amen posvečuje sredstva. Pa misli, da ni storil nič hudega. Prepričani pa smo, da so hodili dijaki, ki pač ne morejo biti pokvarjeni tako, da bi se že držali jezuitskih gesel, s strahom v srcu na predavanja in razgovore, v svesti si, da ne delajo prav. Seveda so jih klerikalni mogočni gospodje hitro potolažili, Češ, >če bo kaj, že naredimo mi, da se vam nič ne zgodi!« Tajni sestanki so sedaj razkriti, in sedaj vemo, da so se dr. Brecelj, dr. Dermastia in pa Kremžar vrgli na mladino z namenom, vstvariti iž nje nekaj orodja v namene pogubne klerikalne politike, kateri je vodilo egoizem, vitalni narodni interesi pa deveta briga. Vsi trije vabljivci mladino stojijo v ospredju klerikalne politike, kateri je namen zasužnjiti narod farovžu in Rimu. Klerikalci so ljudje, ki iščejo povsodi le svojih koristij, ljudstvo pa naj bo neumno. Ti ljudje so pa tudi največji sovražniki šole. Ljudsko šolo bi radi kar največ utesnili, tuintam popolnoma odpravili. Da so naše srednješolske razmere tako klaverne, da se srednješolsko vprašanje kar nič ne zgane proti rešitvi, je glavna krivda klerikalcev. Še ne zmenijo se ne več za to, da bi prišli do slovenskih srednjih šol v Gorici; pač kujejo klep na klep, kako bi otvorili svoj škofovski srednješolski zavod, ki bo pa tudi nemški, urejen pa jezuitsko. Še ni dolgo tega, ko je državni poslanec Š treke 1 j podrezal na Dunaju dr. Gregorčiča, češ, naj se vsi trije državni poslanci lotijo skupno dela za to, da pridemo končno do slovenskih paralelk in slovenskega gimnazija v Gorici, ali dr. Gregorčič se je izvil kar na kratko z nekolikimi puhlimi besedami, iz katerih pa je razvidno, da ta sveti mož ne stori niti koraka več za naše srednješolstvo. Taki prijatelji srednješolske mladine so klerikalci, vsi, od Gregorčiča doli do Kremžarja. In takim ljudem naj bi prišla v roke naša srednješolska mladina?! Ne in ne! Naša mladimi ne sme biti rop klerikalne politike, katera koplje grob obstoju goriških Slovencev, dela pa za glorijo Rima in farovžev. Vse naj bi bilo kle-rikalno-verno, ljudstvo globoko doli, mogotci, neposvetni in posvetni, pa visoko gori. Pravo znanost naj se pokoplje, razširijo pa žegnani nauki, in če bo še v takem navskrižju z resnico in vedo. Slovenci pa potrebujemo čilih mladih močij, svobodnega čela, prostega poleta, pristopnih modernim tokom vedo in znanosti, z narodnim vznosom v srcu in odločnostjo, delati na korist svojega naroda. To pa more le oni, ki stoji daleč od brezdomovincev 1 Boj se jih, mladina, boj, po Horacijevem ukazu: — Hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! (bat. L, 4, 85.) DOPISI. Iz ajdouskega okraja. iZ Selit m VlpiVSkem. — ltadi bi vedeli, ali so povsod klerikalci tako razvidni, kot tu pri nas, aH so morda drugje bolj brumni. Če so povsod taki, kot pri nas, smejo biti njih voditelji pa res ponosni, da imajo tako armado pod seboj. Od naših klerikalcev namreč ne ve nobeden, razun »Toneta Kosovelovega", prav čisto nič še o novem volilnem redu za naš deželni zbor. — Kaj pa hudiča dela »izobraževalno društvo" v Batujah, oziroma njegov „kapott Nace, da ne poduči svojih pristašev nič o tako važnej stvari za nas Slovence sploh, kakoršna je novi volilni red za deželni zbor goriški. AH vam diši bolje tako, Nacek? Najbrže, da. Povejte, povejte, ako se upate, Nacek, svojim zvestim, da skoro vsa župan-stva slovenskega dela naše dežele so poslala protest proti krivici, katero so tvoji ljubeznivi generali napravili s krivičnim volilnim redom v deželnem zboru v škodo in pogubo lastne krvi, lastnega naroda, na ljubo našim tiska in zal. stoletnim zatiraS&m Lahom. Povejte, Nacek, svojim pristašem^ da so potem sami oni, kateri so krivičen volilni red potrdili, potom županstev vred sami protestirali proti temu volilnemu redu, proti samim sebi, proti lastnemu grehu in se izrazili, da je škandal, katerega so napravili s potrditvijo novega volilnega reda, le sad njih lastne lahkomišlje-nosti in zmote. Povej, Nacek, ako se upaš, svojim prisrčkanim, da oni tvoji generali, kateri so z volilnim rekom krivico in greh napravili nad lastnim narodom in potem lasten greh priznali in z vsemi županstvi vred tudi sami poslali protest proti lastnemu grehu, da sedaj tvoji višji generali svoj greh spet hvalijo in ga imenujejo korak naprej, oni greh, proti kateremu so torej sami poslali protest. Torej korak naprej imenujejo tvoji generali to, proti Čemur je ves narod na Goriškem protestiral potom županstev, korak naprej imenujejo tvoji generali te, kar so sami pred par meseci imenovali v svojem protestu lastno zmoto in krivico ter pogubo slovenskega naroda na Goriškem. Vse to, Nacek, povej, ako se upaš svojim vernim. Ah — morda pa Re bojiš? — No, zakaj pa? Saj si kristjan gorak. Kdor pa je gorak kristjan, je prav gotovo tudi poštenjak. — in kdor je poštenjak, se nima bati vseh spak. Selški kmetje. Rlhemberg, 16. oktobra. — Naš Štrancar podi slovenščino iz cerkve. Nismo mislili, da bi še to malo slovenščine, kar smo jo do sedaj v cerkvi imeli, odpravil, tako n. pr. na pe-pelnico ni več „ pomisli, o človek, da si prah" itd., temuč vse latinsko. Ravno tako pri sv. obhajilu ne več »gospod, jaz nisem vreden" in ravno tako pri krstu poslednje besede „pojdi" in itd. t Anti ni hudir, da bi moral otrok latinščino umeti. Tudi petje na koru bode kmalu vse latinsko; saj par nedelj sem bilo je slišati pri tihih mašah, da so neke srake čivkale latinski. In vendar pišejo cerkveni učenjaki, da je v crkvi več vredna ena razumljiva beseda, kot sto nerazumljivih. V kratkem bode morda tudi nauk v latinščini. Prejšnji g. župnik je pri neki priliki i rekel: „Anii ni Bog Itihembergtako »štrafal", Dvajset let pozneje. Nadaljevanje a „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Ostala večerja je bila primerno bogata. Vse je bilo nestrpno: stražniki, da bi šli pit, La iK'Q, da bi že sedel k mizi, in Beaufort, da bi že m. Samo Grimand je bil hladen. Rekel bi bil, da ga i6 Athos vzgojil, kakor da Je videl v duhu ta važen Bili so trenutki, ko se je vprašal Beaufort, ka-*•** se je ozrl vanj, če mord>. ne sanja, in mu bo li ^ kameniti obraz res pomagal ter res oživi, ko pride ločilni trenutek. La Raraee je odslovil stražo ter ji naročil, naj % na zdravje princa; ko so odšli, je zaklenil vrata, Jtoknil ključe v svoj žep ter pokazal princu mizo, k5&or bi hotel reči: — Kadar boste hoteli, Monsignor. Princ je pogledal na Grimanda, Grimand je po- gledal na uro: bilo je komaj četrt na sedem, beg je ll določen za sedmo uro, torej je bilo treba čakati 10 W četrti ure. pa bi minil čas, sa je delal princ, kakor da ne-J «ita, kar ga zelo zanima, ter prosil, da bi smel končati poglavje. La Ramee se je približal ter pogledal princu Čez ramo, katera je tista knjiga, ki ga tako zanima, da ne sede k mizi, ko je obed že pripravljen. Bili so Cezarjevi komentarji, katere mu je bil on sam proti Chavign^r-jevi prepovedi preskrbel pred tremi dnevi. La Ranice si je obljubil, da se ne postavi več v nasprotje z jetniškimi predpisi. Dočim je Čakal na Beauforta, je odmaševal steklenice ter hodil vohat pašteto. Ob pol sedmih je vojvoda vstal ter dejal važno: — Resnično, Cezar je bil največji mo>' '¦ »arega veka. — Mislite, milostljivi gospod? vpraša La 1 *lee. — Da. — Ah, odvrne La Rame*e, jaz imam rajši Run-nibala. — In zakaj, La Ramče? vpraša vojvoda. — Ker ni spisal »Komentarjev«, odvrne La Ramče ter se prostodušno nasmehne. Beaufort je razumei ta migljaj; sedel je za mizo ter pomigal La Ram6e-ju, naj prisede njemu nasproti. Ta si ni dal dvakrat reči. Nikdo nima tako izrazitega obraza kakor pravi gourmand, kadar vidi pred seboj izboren obed; in tako je kazal tudi obraz La Rara6e-jev, ko je temu Grimand serviral prvo juho, izraz popolne blaženosti. Vojvoda ga je pogledal s smehljajem. — Pri moji veri, La Ramee! je vskliknil, veste, ko bi mi kdo rekel, da je v tem trenutku kak človek v Franciji srečnejši, nego vi, bi tega ne verjel! — In zares, prav bi imeli, milostljivi gospod, odvrne La Ramče. Odkrito poznavam, kadar sem lačen, ni same prijetnejšega pogleda nego dobro obložena miga, in če še prhtavim, da je oni, ".je pripravil ta obed, vnuk Henrika Velikega, potom boste umeli, Monseigneur, da ta čast podvoji veselje in užitek. — Princ se je poklonil, in na obrazu Grimando-vem, ki je stal za La Ramče-jem, se je pokazal neviden smehljaj. — Dragi La Ramee, pravi vojvoda, resnično, samo vi ume j 9 te delati take poklone. — Ne, milostljivi gospod, odvrne La Ramče prepričevalno ; ne, resnično, jaz govorim, kar mislim, v tem, kar sem vam rekel, ni bilo nič poklonov. — Torej ste mi udani ? vpraša princ. — Ros je, odvrne La Ramče, ne mogel bi se i>liKiiti, ko bi Vaša Visokost odšla iz Vincennes-a. -¦ Čudovita udanost to! — Toda, Monseigneur, pravi La RamGe, kaj bi delali zunaj? Kaka majhna nepremišljenost bi vas spravila v nemilost na dvoru, in morali bi iti v Ba-stilo namesto da ste v Vincennes-u. Chavignv res ni ljubezniv, to pripoznavam, nadaljuje La Ramče ter zvrne kozarec madejre, ampak Tremblav je še mnogo slabši. — Res je, odvrne vojvoda, ki mu je ugajala smer, na katero se je zasukal pogovor; od časa do časa se je ozrl na uro, katere kazalec se je pomikal obupno počasi. (Dalje pride.) da pride Štrancar na moje mesto". Sedaj se pa vidi, da ga je. Pokojni g. župnik je vendar obdržal to, kar je sprejel slovenščine v cerkvi, ta pa jo iz cerkve peha; prejšnjega župnika so držali mladi duhovni za starokopitnega, ni mari naš Štrancar bolj starokopiten, ker nam vsiljuje že preživelo in nerazumljivo latinščino? To sem napisal v obrambo naših štorih pravic, saj vendar tudi tukaj posest velja, in če nam cerkev ne bode pravična, kje naj pravico še iščemo? Človek, ko stopi v našo cerkev in da si misli, kako da je bilo pred par leti, zdi se mu, da je dol v Forlaniji ali v Ealabriji, Klerikalec. Iz tolminskega okraja. _____Zt pegorelcrni PMik«fc sodarovali_:_____ Dr. Ant. Gregorčič, drž. poslanec itd. K 100*— Župnija Koče.........n 20'~ Valentin Batič, kurat na Livkn . „ 10 — Fr. Marinič, župnik Kojsko ...» 10'— Župnija Št. Viškagora. . . .,-. „ 24-24 Krojaška zadruga v Gorici je darovala 10 odej (kocov), Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala z željo, naj bi bilo obilno dobrosrčnih človekoljubnih posnemovalcev 1 Na Pečinah, dne 16. oktobra 1907. Pomožni odbor. - Si. LttClja na Mostn. — V »Prim. listu" z dne 10. t. m. je čutil zopet znani zagovornik še bolj znanega zdražbarja Švare slaviti njegovo ^delovanje" za časa kaplanovanja pri Sv. Luciji. Sicer bi nas stvar-ne brigala toliko, ker smo veseli, da smo se tega gospoda otresli, a za slučaj, da bi ga Devinci še ne poznali, jim povemo tu v par besedah, kak mož je Švara. Pred prihodom istega smo živeli v naši občini v popolni slogi celo z našimi političnimi nasprotniki. Ko je prišel Švara za kaplana k nam, je začel takoj svoje rovanje; v začetku ponižno in oprezno z vstanovitvijo pevskega društva, ki na prvi pogled ni imelo drugega smotra nego gojitev in negovanje naše lepe pesni. Počasi pa je odstranil s to ali ono pretvezo vse trezno misleče može iz društva ter zbiral okoli sebe svoje backe in nezrele mladeniče, s katerimi je pometal, kakor je hotel. In glej! To priprosto glasbeno društvo se je spremenilo kar čez noč v agitatorsko gnezdo, iz katerega se je začela širiti zdražba in prepir po naši občini. Celo v privatno življenje je segel ta prepir in razdor je šel tako daleč, da sedaj ni mogoče, več skupnega delovanja niti pri najnedolžnejših zabavah. Evo, to je vsa zasluga gosp. Švare, to je tibto neutrudno »delovanje", za kar mu poje čast in hvalo dopisnik v „Prim. listu". Švara je odšel, a zasejani prepir je ostal, in mi ga moramo prenašati ob vsaki priliki. Kar je Švara pokvaril v malo mesecih neutrudnega »delovanja", ne da se popraviti v več letih. Zato pa nujno svarimo trezno misleče Devince, da Še o pravem času postrižejo peruti temu tonzuriranemu petelinčku, ki mu ni mar drugega, nego zdražba in neomejeno go-spodstvo nad svojimi kreaturami. Mostarji. Iz sežanskega okraja. Iz Pollrja. — Tako imenitnega gospodarstva v najnujnejšem proevetu, sad mnogoletnega globokega poučevanja, nismo še doživeli kot letos, oziroma že več let zaporedoma. — To je velik uspeh trudopolnega delovanja. Saj ni čudno! So še ljudje, ki mislijo, da je dovolj kramp in pikon — kmetu ni treba več. „Kdo bi potem švelerje žagal in gnoj kidal". — Zato v občini ni nikakega napredka, saj ljudje so dobri in dela ima vsak sam dovolj s kmetijo po starem zistemu. Nekateri misli, da po novem bi bilo slabo — saj kmet ni za knjige — ni časa. Čemu »Primorski gospodar" ali »Kmetovalec", tja pišejo gospodje, kateri niso imeli še y roki ne lopate — ne orala. Ubogo ljudstvo s takim možakarjem zaman pričakuje rešitve perečih gospodarskih vprašanj. — Ni občine na Krasu, katera bi tako nujno potrebovala novih napajališč in občinskih vodnjakov, kot je naša. Sedanja napajališča so enostavno izkopane luknje, napolnjene z umazano vodo, katero bi gotovo zdravstvena komisija prepovedala. — V teh luknjah nabira se vsakovrstno biato in druga umazanost, v katerej mrgoli biljone raznih živalic in škodljivih bakterij. — Marsikatere občinske poti so take, da je srečen oni, kateri prinese zdravo kožo domov, v slučaju da mora hoditi po onih poteh. — Kakor je pri omenjenih rečeh, tako je tudi drugje. Računa občine Povir za 1.1906. ni do sedaj razpoloženega, bržkone še niti sestavljenega, a konec leta 1907. se bliža in ž njim računski zaključek. Kdaj bode račun za 1. 1906. potrjen, ko do sedaj še predložen ni? V slučaju kakega priziva pa čakaj in čakaj rešitev istega, ako treba mesece in mesece ali celo leto dni. — Kako je mogoče sestaviti pravilno proračun za 1.1908., ko še računa za 1. 1906 ni. — Na kak način mora trpeti deželni odbor tako urejevanje uradnih poslov? —• Čemu so postave? Ali ne privede tako delovanje do finančnih in drugih kriz v občini? Kateri občinarzna, koliko denarja je v blagajni? — Ni sramotno za sedanji čas, da se nahajajo take razmere in se ima ž njimi še potrpljenje? Ako vpraša ud starašinstva po računu, se mu kratko odgovori: „Kaj vas to briga!" — Bes dobro bi bilo, da bi obveljal predloženi sklep lanskega zasedanja deželnega zbora glede občinskih tajnikov, ako ne bi bile občine gmotno bolj obtežene in mdos še furlanska politika. Taborski. Iz kobariškega okraja. Iz Kobarida. — Cestni odbor za kobariški okraj se je konstituiral tako, da je za načelnika g. Anton Jeretič, za namestnika pa g. Franc Urbančič. Iz kanalskega okraja. Iz Bat. — V vasi Sveto je treščilo v torek popoludne ob 5% v hišo Ivana Klanj-ščeka. Klanjšček je sedel v kuhinji za mizo s fantičkom v naročju, in neka druga oseba. Gospodar Klanjšček je ostal mrtev, otroka in drugo osebo so spravili zopet k življenju. Strela je prišla skozi zid v kuhinjo. Iz Kala. — Danes dne 13. t. m. je imel priti k nam Zgaga, pardon Zega Miha iz Kanala. Napovedan je bil njegov shod, pa ga ni bilo. Nekateri so rekli, da je obolel, drugi pa, da se je bal. N6, imel je prav, da ga ni bilo, drugače bi jih preveč slišal. Bodite uverjeni, gospod Miha, da v Kalu ne bode kruha za tisto, kar Vi mislite. Kaj pravite pa Vi, Zlomšek, kako bi bilo. Naš učitelj Lomšek širi »Primorski list", to je tisti Časnik, ki tako grdo piše o učiteljstvu ter ima kmete za norca. Lomšek pljuje tako v svojo lastno skledo. Dober tek! Iz goriške okolice. Cestni odbor za goriški; okolico S3 je konstituiral včeraj. Predsednik je zopet poslanec Klančič v Podgori, podpredsednik pa Mozetič iz Solkana. Bi li radi vedeli kako ravnam, da se pri meni prehlad nikoli tako ____hudo ne razvije? Nič ložjega: Jaz ¦ j| rabim že nad 20 let — in to ne B ji samo takrat kadar nisem prav v redu • •-— ampak tudi kadar se počutim po-jpolnoma dobro, Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastilke, Sodenske pastile odstranijo takoj slab okus po kajenju; lahko preiilajenje se tudi večkrat pojavi in ob takih prilikah so mi moje ljube Fay-ove pastile neobhodno potrebne. Le poskusite — Škatljica stane samo K 1*25 vin. Dobi se po vseh trgovinah. Varovati pa se je pred ponarejenim blagom. .Zahtevajte vedno le Fav-ove pristne I Sodenske pastile. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Tb. Gontzert, Dunaj XII, Belghoferstr. 6. Domače in razne novice. Akcija zi deielnozborsko volilno reformo lo za pomirjanje V Istri je ostala brez vspeha. — Rr-vatsko-slovenski klub je stavil po svojih zastopnikih v komisiji zahtevo, da se volilna reforma vredi tako, da v bodoče ne bo več možna majorizacija manjšine od strani večine. Slovanski poslanci so vedeli, da bi od razvajene laške večine, ki ima danes nož v rokah, zastonj zahtevali popolno pripoznanje dejstva, da tvorijo Slovani dve tretjini istrskega prebivalstva in da imajo temu primerno tudi pravico do večine deželno zborskih mandatov. Uverjeni 0 tem, a v nameri, da na vsaki način omogočijo rt? z sire nje volilne pravice, so bili naši poslanci pripravljeni privoliti v tako numerično razmerje, ki bi Lahom sicer osiguralo veČino, ali bi se ustvarile garancije, da ta večina ne bo mogla ničesar sklepati ne brez Slovanov ne proti njim. —Ko je bilo od slov. strani kakor temelj za tako rešenje predloženo razmerje 21: 19, je namestnik princ Hohenlohe deloval v smeri, da se da Lahom numerična pretežnost še enega glasu. Ko je pa bilo na laški strani izraženo mnenje, da bi zahtevane garancije mogla sedanja manjšina dobiti, ako privoli razmerje 25 laških mandatov proti %9 hrvatskim in slovenskim, so Slovani v smislu sklepov shoda zaupnikov od 30, m. m. — šli v popuščanju tako daleč, da so bili pripravljeni privoliti tudi v to, ako se izvede pravična razdelitev in da garancije za sklepe deželnega odbora in ako se v deželnem zboru za vsaki pravoveljavni sklep zahteva sodelovanje slov. poslancev. Eden Lah je bil pripravljen privoliti v tako rešenje. Ali stareja struja, vzgojena v zavesti hegemonije in vladine podpore v vsakem slučaju, ni hotela —¦ priznati sile dejstev in razmerja števila, Slovani so šli celo preko skrajne meje, bili so pripravljeni za vsako koncesijo, ako se jim samo zagotovi in za-jamči narodnostni razvoj proti nasilju večine ! — To je čista resnica. Slovenski klerikalci Že kujejo iz tega kapital zase, češ, glejte, kako krivično so bili napadeni goriški klerikalni poslanci, ki so zvarili volilno reformo tako, da imajo Lahi 1 glas večine. »Slovenec" že pravi, da je jednako razmerje glede slovenskega in laškega prebivalstva v Istri in na Goriškem, torej če so se v Istri udajali za laško večino, je opravičeno to tudi na Goriškem. Pa ni tako. Če je razmerje v prebivalstva jeduako, pa splošno razmere niso jednake. Pri nas je položaj tak, da se je imelo izbojevati večino v deželnem zboru za Slovence. Treba je bilo v to svrho resne akcije, ne pa drt se je vse tihotapsko izvršilo ter da dobimo le par poslance* več, Lahi pa ostanejo še naprej v večini. Čeprav so se izrekli v odseku sr>'. poslanci za to, da privolijo Lahom večino, sso pa zraven zahtevali odločno pravično razdelitev in garancije, po katerih so kriti slov. poslanci. Pri nas pa niti tega niso zahtevali, da bi se vzdržal glavar '^'.sov&nja, kakor je bilo za časa Coroninija, ko bi bila v razmerju 10 proti 10 odprt« Dot kompromisom, marveč kar slepo so v uaglici skuhali reformo, ki da le par poslancev več, drugo ostane vse pri starem. — Da je delo istrskih slov. poslancev pošteno in premišljeno, sledi pa pred vsem iz tega, da so delali odkrito v odseku, naši klerikalci pa zahrbtno in tajno. Zahrbtno in tajno pa se dela slabo delo. In res je Gregorčičevo delo slabo, saj je v protestu »Sloge" sam pripozual, da je. delo politične lahkomiselnosti. „P8fSkO In glasbeno društvo" v Gorici priredi v soboto dne 26. oktobra t. 1. koncert s sodelovanjem vijolinskega virtuoza g. Franceta Ondrička in klavirskega virtuoza g. Josipa Fa-mžr8 s sledečim vsporedom: 1. Stanko P i r-nat: Pomlad ID lasen. Moški zbor „Pevskega in glasbenega društva". — 2. Jo s. Slavik: Koncert a-moli 1. odstavek, klavirsko sprem-Ijevanje zložil Fr. Ondiiček. (Novost), Fr. Ondfi.ček. t— 3. Vitezslav Novak: Pesni ZlMSkih noSl. (Novost), a) Mesečna noč, b) Nevihtna noč, c) Božična noč, č) Karnevalska noč. Jos. Famera. — 4. Anton Foerster: ljubica. Mešan zbor „Pevskega in glasbenega društva2. — 5. Jos. Slavik: PotpOHri. (Novost). Fr. Ondiiček. — 6. A. Balakirev: Ismael. Orientalska fantazija. Jos. Famera. 7. Fr. Ondfiček: Češka Rapsodija. (Novost). Fr, Ondfiček. Kakor razvidno s sporeda, bo ta koncert izvanredno lep in velike glasbene vrednosti, na kar se že sedaj opozarja občinstvo. Peisko In glasneao društvo t fiorlcl naznanja, da bo imelo svoj VIII. redni občni zbor v nedeljo 27. oktobra 1907. ob 2. popoludne v lastnih prostorih v „Trgovskem domu". Spored: 1. Poročilo predsednika ia tajnika. 2. Poročilo blagajnika in pregledovalcev ter o računu za 1. 1906./7. in proračunu 1907./8. 3. Določitev društvenine za 1907./8. 4. Določitev časopisov za društvene razglase. 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in dveh pregledovalcev računov. 6. Slučajni predlogi. — Gostje-ljubitelji glasbe dobro došlil l4 Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani i ložila po čefikem vzorcu gostilni^, č i 1 n e 1 i s t k e. Od vsakega plačilnega^!.! ki se je popisal ob sestavljenju računov 1 goste, naj pripada 2 v naši Šolski druži/ N| listku je uže natisnjena prva svota (2 V *J katero se napišejo ostale številke računa ttj da je za gosta račun za 2 v večji, ker vporabil družbin plačilni listek. — y » j ko se bode ta nova naprava uvajala, bodetj_ yeda treba, da se gostu, oziroma odjema« pove, da se uračunata 2 v v korist dru'\H sv. Cirila in Metoda; kakor hitro se r>a činstvo na to napravo privadi, spretne^ i formiranja ne bo več treba, in se \,q rnfM stalnimi gosti in službujočim gost. osobjll smatralo kot nekaj povsem navadnega, fe ob takih izdatkih plača tudi minimalen rlavJ za narodne potrebe. — Gostilničarjev oziral natakarjev ne zadene, če uvedejo za narodni goste družbine računske listke, noben tro^jl nasprotno družba jim privoli za trud lojT popust tako, da plačajo za 1000 listk-jv i* m — Te računske listke bode mogli rabiti ul(l tudi trgovci in obrtniki, lekarnarji, zdrr.suki k J — Da se družbini rač. listki ra/,\ ' vsem slovenskem ozemlju, bode treba a^ita li ia požrtvovalnosti z obeh stranij: prodt^aJ bode kazal skrb za narodne potrebe in jauj| osvedočil svojo zavednost s tem, da Ult.j naše listke, kupujoče občinstvo pa bo jirprj čano, da jemlje od narodne tvrdke. Div sv. Cirila in Metoda pričakuje, da jej vstrajna agitacija vseh njenih prijateljev krnil prinesla obilo naročil za računske lj^J Končno je še pripomniti, da so lwki jaki lični in da je za vso informacije na nujiolazl vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metodu v l^j Ijani, na katero je nasloviti naročila. Družba si. Cirila In Metoda naznanja, th • naročili do sedaj večje število računskih ii;;j kov: „Narodni dom" v Ljubljani, {¦. A. l>\ roicelj na Rakeku in gosp. A. Miku/ |>rt: Luciji ob Soči. Naj dobe mnogo i>osin>iiii:lrt< Na t4mm kolodvoru v Gorin vinih vedno lepše razmere. Za pristop v provizij; fond se je priglasilo 45 mož, vsak dal ntfl 2 K, ali rešitev jih je dobilo kakih ¦>, a druge ni odgovora in ne kron. -- Delava odpuščajo, kakor se jim zdi, in sicer pri jm mogu in v kurjačnici. Potem jemljejo drup — Soc. demokr. organizacija se uit ue bri;i za železničarske trpine, zato pa jih kolovodji tudi slišijo po shodih, — Deputaciji iz kurjav niče je bilo naročeno pri ministerstvu \ &M po Gorici slovenska poplava. Revež tako ni toži, kaj bo z Gorico, da se mora >'d.\ vsakemu v srce. Tako je ihtav, da i i » kar v žlici vode potopil vse Slovence, na n.' bi jih zapodil iz Gorice, da bi bila res enkr». k' cijančič, žel. uradnik); Dolina (Jos. 'tiff' dekan); Dornberg (Lovro Juvautič, ž«Tr>. Gorica a) mesto (dr. Ant. Gregorčič, d- l' dež. poslanec in sem. profesor i. t. d.i, fciiCt menišče (Zdr. Mihelič, bogoslovec); Kanal •->¦ Verč, nadučitelj); Kobarid (Iv. Lapanja. z& ljemerec in dež. poslanec); Komen (Ant ^ ban, nadučitelj); Medana-Ločnik (I. Ku"^1' kurat); Miren (Vekoslav Urbančič, naduSH«^ Nabrežina (Avgust Tance, nadučitelj >; Opt»J-(Štefan Ferluga, učitelj); Podgrad (1W^ Gobec, posojilnični tajnik); Predlog* Sancin, župnik); Prosek (Henrik Leban, e. učitelj); Renče-SvPeter (Ign. Valentinčič. 2«j nik); Sežana (Matko Kante, c. kr. okr. *> nadzornik); Šmarje (Janko Kavs, nadučiM' Tolmin-Sv. Lucija (Jos. Fabijan, *"nnik); 114 ,-pr, Gustiu, mestni kaplan); Volosko (Fr. Se-?er> c. kr. sodni kaacelist). — Knjige se tiskajo; poleg običajnih zabavnih knjig izide letos ilustrirani geološki opis Kamniških planin in I. zvezek komentirane „Hrv. knjižnice". Družba SI. Cirili In Metodi je razposlala lepo število nabiralnikov v javne slovenske lokale. Nekateri teh Bangeljčkov"^delujejo-prav mar-; varnam. Povsod visi v celi deželi in t*di zunaj nje. Zadnje čase tudi na Gorenjskem. Da imajo oglasi na lepaku polno vrednost skozi celo leto, smo poslali urnike za poletno dobo posebno tiskane, da so jih nalepili čes zimske urnike. Tako je ostal lepak celo leto dober. Tudi za bodoči lepak je določenih 48 prostorov. Prednost dajemo narodnim ki se ame, sploh krme doseči madjarsko n sicer za Vcelo sprejmemo oglase neslovenskih Itvrdk, nam naravnost vsiljujejo 1 PrepoTed Izvoza sena, ; in hranil za živino hoče dež. poljedelsko društvo, državo. Čelelnlh panjev je v Štajerski lepo število 207.000. Gestllnlčarskl kongres se je vršil te dni v Opatiji. Kongres je bil dobro obiskan. Bavil se je z raznimi strokovnimi rečmi. V OSOkU v Slavoniji stavkajo krojaški pomočniki. jivo v gmotno korist družbi. Pri g. Zaiazniku*nWBtttt lie v%ottrerbi tefc**e bilo dovolj, y Ljubljani bo nabran prav kmalu prvi sto-tak: prav pohvarno delujejo nabiralniki tudi v Trstu, v Laščah itd. Po nekaterih hišah pa ga nabiralniki prašni brez dela in uspeha. Gospodarje in goste dotičnih hiš 'prosimo, naj-j se spominjajo ob raznih prilikah naše družbe, naj ne puste, da bi nabiralniki samevali prazni y — skritih kotičkih. Družbi naj se pošiljajo tudi iz teh manj važnih nabiralnikov darovi, če so tudi skromni, in tudi poročila o zanikanju za nabiranje takih prispevkov. Družba ima vse nabiralnike v evidenci, njihovo delovanje pa izkazuje v mesečnih izkazih. Mefi Milralalki družbe sv. Cirila la Metoda so ?že na potu. Vsem rodoljubom, ki so se zanje priporočali, se pošljejo takoj, ko dospejo, nadejamo pa se, da se zglasi še toliko novih odjemalcev, da bo družba kmalu oskrbela novo izdajo. Nabiralnik ostane družbina last, pošlje pg se brezplačno in franko. Slovenskim umetnlkei; »Družba sv. Cirila namerava založiti lepe, umetniško izdelane narodne znake. Ti znaki naj bi se nosili v gtmibniei in bi imeli biti elegantni ter sorazmerno ceneni, da se morejo razširiti Ined vsemi sloji našega naroda. Za najlepši osnutek razpisuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nagrado 50 K. — Rok je do 15. novembra 1.1. Nasloviti je na »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." V tukajšnji bolnišnici usmiljenih fentei je umrl pred kratkim neki Človek, o katerem niso vedeli, kdo in kaj je. Prišel je namreč tje z bolno roko. Bolezen je bila že tako napredoval«, da je prišel v nezavest takoj, ko je stopil v bolnišnico, kmalu na to je umrl. Seiloj se sodi, da je ta mož okoli 50 let stari Ivan Rejec s Slapa. BlCikOlj Ukraden. — Dan na dan se čuje o tatovih, ki kradejo biciklje. — Josip Ma-rušič iz Mirna je pustil svoj bicikelj v Ci-presni ulici na dvorišču neke hiše; ko se je lotel potem odpeljati, ni bilo več biciklja. Tatvino je naznanil policiji. BW2 mfstftl. — Na tukajšnjem redarstvu se je predstavil raztrgan in lačen neki Ri-hard Tvrman, ki je povedal, da je s Saksonskega, kovač po poklicu. Iskal je dela, pa ga ni mogel najti. Poslali so ga v zapore, potem ga pošljejo domov. V kuhinji in po hiši | se snaži les, kamen, najfinejše h najpri-Prostejše tkanine in sploh ?se karkoli je treba osnažiti najnspešnejše g ¦ovim MILOM. mila je garantirana s K 25.000. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Lepak Z urniki Železnic, parobrodnih vožeuj m pošt izide prve dni novembra po končno določenih vožnjah za celo zimsko dobo. Ta naš lepak je že široko znan in udomačen. Pošiljamo ga brezplačno naročnikom »Soče" in še mnogim hotelom, gostilnam, ka- Razgled po suetu. Cesarjeva bolezen. — Glede cesarjeve bolezni prihajajo v javnost najrazličnejša poročila, Uradna poročila so prikrojena tako, da se ne ve prav, ali je boljše ali Blabše, druga poročila pa pravijo, da je cesar še vedno močno bolan, da tudi še ni prestal krize ter da ni govora o nikakem zboljšanju. Hud kašelj muči bolnika, trese ga mrzlica; zjutraj mrzlica sicer izgine, ali pojavi se močna tekom dneva in noči. Državni zbor je bil otvorjen včeraj. Predsednik se je že v začetku bavil s cesarjevo boleznijo, rekoč, da ima katar vsled iniluence ter da bo treba precej časa, predno okreya, Nt to je ministerski predsednik predložil negodbone predloge, Danes zopet seja. Nagodba. - Parlamentu je predložila vlada zakonske načrte za ureditev gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko, Nagodba sloni na temelju nagodbe iz leta 1807. ter ima za podlogo polno svobodo gospodarskega prometa; carinska in trgovsko-politična skup-nost je zajamčena s carinsko mejo, pavšalije za carinsko režijo so za Avstrijo ugodnejše za 470.000 K; svobodna naselitev obrtnikov ostane naprej v veljavi; za pridobninske, gospodarske zadruge itd. so določi, da smejo raztegniti svoje delovanje tudi na drugo državno polovico; važna je pogodba glede železniških zvez z Dalmacijo, živinskega prometa, prometa z vinom itd. Ogrska kvota se zviša najbrže za 2%; razmerje bi bilo C3.G : 36.4. (Več prih.) Slovenska šola v Trstu f držainem proračunu. — V proračunu za leto 1908., ki je bil predložen včeraj parlamentu, se nahaja tudi postavka o podr-žavljenju slovenske šole v Trstu. Istrski deielBl Zbor. — V istrskem deželnem zboru je bila na dnevnem redu tudi podpora 10.000 kron za »Lega Nazionale". Tu je vstal posl. Andrijčic ter predlagal, da se enaka svota dovoli za istrsko družbo sv. Cirila in Melodija in vrhu tega še 15.000 K v izravnanje podpor, dovoljenih v prejšnjih letih društvu aLega Nazionale". Posl. Ben-nati je pobijal ta predlog, rekši, da je podpora za društvo „Lega Nazionale" opravičena radi tega, češ, da daja vlada 6000 K podpore za šolsko na Primorskem, kateri denar da se baje uporablja samo za slovensko šolstvo. Vlada da bi morala to svoto izročiti deželnemu odboru istrskemu, da bi on sam odločeval, kako se ima razdeliti. Na to je večina zavrgla predlog posl. Andrijčiča, nakar je manjšina izjavila, da se noče več udeleževati nadaljne razprave ter odšla iz dvorane. Vsled tega je bil deželni zbor nesklepčen, kar je konstatirai vladni zastopnik, ko je hotela večina nadaljevati razpravo. V prihodnji seji so zborovali sami Lahi ter seveda sprejeli podporo »Legi* in zavrnili zahtevo podpore družbi sv. Cirila in Metoda. nSlOHBlJa", -- I. redni obč. zbor akadem. društva »Slovenije" na Dunaju se bo vršil 19. t. m. ob 8. uri. Lokal: „Zum grunen Tor", Lerchenfelderstr. VII. Slovanski gostje in prijatelji društva dobrodošli! Dvnajsko mesto za ipanskega kralja. — Ko je obiskal pred dvema letoma španski kralj dunajsko mesto, je to izdalo 20.000 K za njegov sprejem. Na zunaj se zna katoliški Dunaj postavljati. Za olepšavo cest pri otvo- ritvi laimgrubenske cerkve je izdal magistrat 5000 K. Za reveže pa skrbi presneto malo. Za 20.000 K bi se dalo napraviti par novih ogrevalnic, kjer bi si reveži ogreli v najhujši zimi svoje strpele ude, saj zahajajo vanje le taki, ki nimajo, kamor bi položili v vetru in snegu svojo trudno, zmrzlo glavo. Toda klerikalni Dunaj je imel tudi sedaj častno sprejeti kralja klerikalne Španije, če tudi na račun revežev. No, k sreči ga ne"b«T— V zadnjem času je vstavil pot na Dunaj radi cesarjeve bolezni. Milijonarka — vlomilka. — v Chikagu so se zadnji čas vršili v milijonarskem okraju različni vlomi, in sicer je bila vlomilka gospa Komadka, soproga nekega milijonarja iz Mil-waukee. Vlome priznava sama. Da je lažje izvrševala vlome, kar je bilo zanjo slast, je hodila učit se vlomilstva k nekdanjemu kaznjencu, zamorcu, kateri jo je pri tem sprem Ijal in slednjič ovadil, Bomadka je lepa in izobražena gospa. Igrala je veliko ulogo v družbi v Chikagu. Policijski ravnatelj okraden. — Policijskemu ravnatelju dvornemn svetniku dr. Mihaelu Flatavu je bi ukraden na Dunaju kovček, v katerem je bilo oblek in perila, v vrednosti 600 kron. V neki |aml hiši na Dunaju je streljal neslan mladenič na prostitutko in se potem še samega smrtno nevarno ranil. Vzr k je bil ta: ker mu ni hotelo neko drugo dekle vračati ljubezni, je sklenil, da ne pojde sam s tega sveta, ampak da se maščuje in da ugonobi njemu popolnoma neznano, tujo osebo, kar je tudi storil. Don RIW. •— V znanem škandalu v zavodu „Konsolata v Milanu je zaslovel don Itiva, katerega so oskrunjene deklice zaznamovale za onega, katerega žrtev so bile. Sedaj se je vršila konfrontacija med don Uivo in O deklicami, nad katerimi se je pregrešil. Vse so izjavile, da je on tisti, ki je tako nečloveško ravnal ž njimi, Sedemkrat tekel okoli zemlje, - Neki pismo- noša v Berlinu je obhajal te dni 25-letnico svojega službovanja, Ob tej priliki je prera-Čunil nekdo, da prehodi pismonoša na leto okoli 11.000 km, v 25 letih torej 275.000 km. Ako se primerja s tem obseg zemlje, ki znaša na ekvatorju 40.000 km, se pride do zaključka, da je pismonoša obhodil zemljo sedemkrat. Ako se vzame v račun težo pisem, časnikov itd. z 20-25 kg, tedaj je znesel v hiše svojega službenega okraja 200.000 kg papirja. Požar na avstrijskem parni ku „6iullaa. — Avstrijski parnik i „Giulia", v katerega prostorih za nalaganje blaga je divjal požar, je dospel po hudem boju z ognjem in po viharni vožnji dne 11. t. m. v Nevvjork. Pretekli četrtek je bil velik vihar. Ko se je moštvo borilo z viharjem, se je prikazoval ogenj z raznih stranjj. Vse je bilo zbegano, potniki so bili obupani, zlasti ženske in otroci. 24 ur se je borilo moštvo z ognjem, ki je švigal v visokih plamenih iz parnika. Bili so že na tem, da popolnoma obupajo prepričani, da jim vzame življenje aH vihar ali požar — kar je plusknil velikanski val na parnik ter pogasil ogenj! Rešeni so bili. Prej do skrajnosti obupani so se sedaj potniki in m";vo brezmejno veselili. Z reielmjem se je vstrelil v Parizu mali trgovec (hvillon. Ta človek je bil prišel ob obe roki, pa je vendar izvršil tak samomor. Sodi se, da je vzel samokres v usta, petelina pa pritisnil ob kako omaro, na kar sta sledila dva strela, ki sta mu raznesla možgane. SiHlllkf PMM. — i. številka X. letnika, je ravnokar izšla in princa med drugim za 5etek študije Frančiška Kvapela o Juliju Slo- wackem, velikem poljskem pesniku hrepenenja in tuge; razpravo drja Zd. Tobolka o — razmerju med Čehi in Potockim; članek A. Černega, podajujoč vsebino statistične knjige slavnega ruskega kemika Mendfilelejeva, katera je doživela tekom pol leta štiri izdaje in V kateri so se uporabili podatki prvega rednega ljudskega štetja na Ruskem; članek profesorja K. Kadleca o zaslužnem hrvaškem politiku Franu Urbaniču in mnogo podrobnih, zanimivih poročil iz vseh slovanskih dežel. — Priporočamo Slovencem, naj se naročuje in čitajo to znamenito češko revijo, ki ima namen seznanjati čitatelja z življenjem in razmerami vseh slovanskih narodov. Ta namen doseza res izborno, zatorej jo mora citati vsakdo, ki hoče spoznati pobliže druge slovanske narode. Stane samo-40-K na leto; izdaja jo F. Šimaček, knjigotržec v Pragi. Izgubi! se je lovski pes v Solkanu. Isti je temnosive barve s črnimi pegami, Ima odsekan rep, Črno glavo in črna, dolga ušesa in je srednje velikosti. Sliši na ime „Pazi". Kdor ga je našel naj se oglasi pn gosp. Antonu Mozetiču v Solkanu, kjer dobi lepo nagrado. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Cirsi Franc. 6lus. it. 2. —¦- Filijalka ? Dornbergu. *¦=$=?. Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko no« priporoča goriške plnce, potice Itd. A. vii. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste mjiipih talk ii Istre, Dalmacije Moifette, Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja oa drobno: Kron 112, 120, 1'36, 1-44,1-60,1*80, 2"-, za toči po 72 via. ------- Ma debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. tosodo se pušča kupcu do popolno vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne* 300 komadov -vinskih sodov - od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug v Ljubljani. Odlikovana pekarija in sladčiCarna Karo! Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršnje naročiia vsakovrstnega tudf najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin® vina in likerjo na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo pir- po Jako zmernih cenah. "^* Ha prodaj so hiše in polja V Solkanu, Via fornace. Hatančneje se izv6 pri Majorju Dreyhaupt. Msjvečji iiliteb! Mark 600.000 Naznanilo sreče. Za fckitte garantira država Vabilo k udeležbi = dobitnih šans ===== pri »lenarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 mark dobifkou. Glavni dobitki te prekoriatiie denarne loterije sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 dobitek It 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 > »20.000 » 1 » »15.000 » t » »10.000 » [6 » » 5.000 » KI » » 3.000 » i3 » . 2.000 » 19 » » t.000 » » 300 » » 200 » 1 premija a 300.000 Mk. 1 » »200.000 » 1 » » 60.000 » t » » 50.000 » 1 » » 45.000 » l » » 40.000 » 1 - » 35.000 » 1 * » 30.000 » t dobitek »100.000 » 1 » » 60.000 » 1 » » 50.000 » 181 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.4"5 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo ladeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu ua 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v «. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela- orig. srečka M. 6-— ali K T— poi » » » 3 — » » 3--cetrt > » » 1*50 » » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreCkovr.ih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti ptvzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-jecega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 31. oktobra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft t HAMBURGU. Pfafiovi šivalni stroji bo res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na {»r. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprenosljivi m obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tilio In mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEvA V GORICI Magistralna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi Šivalno stroj® rasnih drugih vrst in to varen. - Cene zmerne, pogoji ugodni. -........ ¦ Slavno občinstvo je naproSeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franka Denar prihrani, kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri Poprava in komisijska zaloga ilvokoU* VVaffenrad z dveletnim -= in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Dusmo itev, 3, Prodaja tudi na mesečne obroke. ?»#»»»$#»»#ff»$f Anton Potatzky v Gorici, Na sredi IluSteija 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kvpovalsSe nlmberikega )¦ drobneoi blaga ter tkani*, preje la vitij. POTREBŠČINE za pitarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Šivani.» za šivalne stroj«. POTREBŠČINE za krojaše in Sevljarje, SJretlnjIco. — Rožni venci. — Hksne knjižice. f išaa obuvala za vse letne čase. Posebnost; Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje o&krbljena zaloga za kramarje, kroHfljarje, prodajalce po sejmih In trgih ter na deželi. * 35-8 mehanična delavnica Potočnik& A. Hugel GOKICA -za vojašnico- GOltlCA == Telefon št. 7i = Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki j in sesalkami za vsake smotre in /a vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (uiesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olju za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „I*oI-dihiitte", St. Poitensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Wvv. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske. Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehnikor pozla-cenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarko. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijakimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbna izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno. Nova jesenska moda! Drap de dam v lepih novih barvah. - Magnet čista volna za praktične obleke. - Zvbelin elegantni deseni. - Butalo z|z|: pol volna za obleke. - Hermelin, Velour, Eskimo in različni Flaneli krasni novi uzorci. Priporočava se vsem onim, ki žele obleke, bluze po novi modi, da si ogledajo novodoSle uzoree v _Uzorci se razpošiljajo. „TrgOVSkGITI DOUlU" Pregrad & Černetič. AntBrešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostcga in naj« finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica i za tapecirano pohištvo. : Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, zima in platno. »Trgovskem Domu" Pregrad & Černetič. Kožuhovne ovratnike --------- (boa) ------— o najuečji izberi - po čudovito nizkih cenah Raznovrstne pletenine za zimo Jaegerperilo i. m, naj si v lastno Korist ogleda vsakdo pred nakupom Y trgovini J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! — Cene stalne!