Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2005 SZ,0<497. 12 Ilirska R,.,n'.v- v> m ji £>-- > 1“ Jrvl/vfW/vv vj 'v/~ prihajajo praznični pozdravi! , Kjer koli že bomo v prazničnih dneh v izbrani družbi ali med svojimi najbližjimi, med novimi in znanimi obrazi, bodimo med prijatelji. NAZDRAVLJAMO VAM NA ŽLAHTNO IN SREČNO 2006! Vinakoper, d.o.o., Šmarska 1,6000 Koper, www.vinakoper.si “Blagoslovljene. 'božične praznike 0 • * o * Uredništvo ° @ v i PID JING Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. projektna dokumentacija ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net 3 OKREPČEVALNICA TRNOVO Tel.: 05/714 12 07, 041/424 974 ©[PSIlJJSEmMe) S&imJODSKB exhmSbq WHŽ3U KHHKioaotm “Ibebihp zdravja in sreče v prihajajočem betu OD Vamžebi A?-. f hobebčlivgostilne pri Uvbatetu jjj* NO LAŠKO PIVO Intel Integrator PODJETJE ZA MODERNO IWH» TEHNOLOGIJO d.o.o. stranicam, in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo veselBožič ter veliko uspehov v letu 2006! NOVO! Glasbena produkcija, snemanje in produciranje glasbenih skupin, zborov, prireditev, izdelava reklamnih spotov... ^ symantec. Madd d.o.o. Vojkov drevored 2 ■r/'« SONY Ilirska Bistrica WtPm IBM tetiqTa Partner* tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si Od ponedeljka do petka od 8 do 12 in od 13 do 17 Microsoft Iliriade __________________________________________________________________________________________ KONSENZ MED BELIM IN RDEČIM JE PINK Začeli bomo seveda z enotno davčno stopnjo, tem bavbavom trenutka v naši domovini. Za drugega moža koalicije, finančnega ministra, takorekoč vrabci čivkajo (čeprav se mogoče samo bojijo ptičje gripe), daje proti. Prvi mož koalicije, premier, si je pustil dovolj manevrskega prostora. Novopečeni minister brez denarnice, pardon, listnice, P. Damijan (baje imajo sindikalisti že določene ideje, kaj pomeni tisti P.) tudi ni več toliko hudo za, odkar je šel za politika. Sindikati so žarišče svojih protestov usmerili na EDS (ja, menda da obstaja kratica, kaj ste mislili) in Borut Pahor na vse pretege hvali reforme, razen, seveda uganili ste, enotne davčne stopnje. Ok, kaj pravzaprav j e to. Ideja, ki stoji za enotno davčno stopnjo j e naslednja. Zdaj recimo pri dohodnini plačamo od 17 % do 50 % dohodka, odvisno pač od njegove višine. Potem pa bi vsi plačali nek enoten odstotek, recimo 20 %. poleg tega bi prav toliko bil tudi DDV (brez znižane stopnje) in davek na dobiček. Zagovorniki pravijo, da to pač pomeni, da bo folk prijavil več dohodkov (mar zdaj ne prijavijo vsega? o, groza!), da se bo sistem zelo poenostavil, ker bodo podjetja lahko kar od celotne mase plač odvajala dohodnino, sicer pa se neka progresivnost zaradi splošne davčne olajšave ohrani. Nasprotniki pa pravijo, da bo ukinitev znižane stopnje DDV hudo podražila hrano in da je itak edino fer, da tisti, ki zasluži več, tudi plača več. A vsa ta vihar okoli enotne davčne stopnje je le vihar v kozarcu vode. Te namreč ne bo. Vlada s tem niti pod razno ne misli resno in bo zlahka žrtvovala ta del, da ji bo šlo skozi kaj drugega. Sindikati bodo to prikazali kot zmago delavskega gibanja na Slovenskem. In oni že vedo, da rabijo kakšno zmago, ker izgubljajo na pomenu, saj predstavljajo zgolj en sloj zaposlenih in še to tisti, ki se bo čedalje bolj krčil. Borut Pahor (ki mimogrede zveni kot Tony Blair, težava je le v tem, da je njegova stranka tam nekje na liniji italijanske Stranke komunistične prenove) se bo šel še naprej tretjo pot z enim članom. In vsi bodo zadovoljni. Pri čemer bo šlo gladko mimo, da vlada niža obdavčitev dohodkov iz premoženja (sicer začuda desna poteza, kdo bi si mislil), da uvaja preference za denacionalizacijske upravičence, saj boste vi plačali davek na vse obresti, oni pa na svoje obveznice le pol. In ideje so že, da bi naše športnike izvzeli iz visokih dohodninskih stopenj, da nam reveži ne bi zbežali v Monte Carlo. Ker kar namreč rabimo pri nas, je še več izjem in posebnih skupin. Ja, tega nam pa res manjka. Ampak, da vam prišepnem. Če rabi država 100 tolarjev (ajd malo heca mora bit, pa tudi ne rabi menda vseh ničel pisat, saj razumete poanto, ne?) in reče, Janez, ti pa lahko plačaš samo 45, potem mora pač Jože dati 55. In tako lahko recimo gledamo zanimivo situacijo, ko so študenti praktično neobdavčeni do zaslužka, enakega skoraj dvema delavskima plačama, torej jih nižji sloji, kijih imajo vsi polna usta, subvencionirajo. Ajsk! pa sem dregnil v osje gnezdo. Ampak če je bilo pa pred časom tako lepo videti dva študentska voditelja v oblekah za vsaj 500 evrov, kako se bunita proti reformam na bazi sociale. Jaz sem verjel prav vse! Prav simpatični pa so tudi naši novinarji. Oni dan sije novinarka na radijskih poročilih privoščila komentar na mestu, kamor sodijo novice. O reformah, seveda. In končala je s tem, kako je treba iskati konsenz. Se strinjam! In sicer takole. Ko so pred nekaj leti sprejemali zakon o lovstvu, sta si na Odmevih sedela nasproti predstavnik lovcev, kije na kratko hotel, da stvari ostanejo pod komando lovcev, in predstavnica lastnikov gozdov in travnikov, ki je hotela, da bi lovišča prišla pod komando lastnikov. In, uganite, kako je zaključila debato novinarka. Ja, treba bo priti do konsenza. Lepo vas prosim! Kako je mogoče konsenz, če imaš diametralno nasprotna stališča? Mislim, Manca Košir bi jih lahko naučila, da v družbi obstajajo različni interesi. In zato so si v razsvetljenstvu izmislili predstavniško demokracijo, da v takih primerih pač odločijo politiki. Orkaduš, zato jih plačamo. Ni mogoče o vsaki stvari imet konsenza. Ali pač. Poglejmo si možen konsenz glede reform. Vsi se strinjajo, da so reforme potrebne, celo Semolič. Torej smo že blizu. Imamo dve radikalni šoli. Prva pravi, daje treba uvesti avstralski model, drugi pa trdijo, da so za reforme, ampak le pod pogojem, da se nič ne spremeni. Torej pošljemo tiste prve v Avstralijo (razen če imajo bližnjevzhodni videz, v tem primeru jih lahko Avstralci pretepejo). Zakaj pa naj bi sploh kaj spremenili, sem slišal oni dan (si moram začet pisat imena in datume, oni dan j e oni rekel se mi prevečkrat ponavlja). Gospodarska rast je visoka, brezposelnost sicer raste (sicer pa brezposelni ne plačujejo sindikalne članarine, kar ni nepomemben podatek), a se zato zaposlenost povečuje (ne, se ne hecam, to JE mogoče), kje je torej problem? Ampak strokovna javnost se nekako strinja, da seje naš razvojni model izpel. Kakšnih sedem let nazaj. No, in? Prvič so v tem primeru strokovna javnost ekonomisti in tem ne gre preveč verjeti. In drugič, če seje to zgodilo sedem let nazaj, zakaj ni nekdo povedal to gospodarski rasti, ki je kar dobra? Seveda, lahko počakamo na kakšno krizo, pa potem uvajamo reforme. Ampak trikrat lahko ugibate, kdo bo takrat najbolj na tapeti. Raja, dragi moji, raja. E vidite, takrat bom šel tudi jaz protestirat. Samo ne vem še proti komu. Je veliko kandidatov. Pa vesel Božič in srečno novo leto! Dejan Ujčič r-------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 I NOVA PODOBA IN PONUDBA V Ilirski Bistrici na Bazoviški ulici in v Podgradu sta v teh dneh zaprta bencinska servisa družbe OMV Slovenija, ki ima sicer v Ilirski Bistrici še en servis na Vilharjevi ulici. Bistriški servis naj bi uredili v dobrih dveh mesecih, tistega v Podgradu pa ob koncu decembra. Predvsem otvoritev slednjega, ki je edini med Kozini in hrvaško mejo, bo razveselila okoliške prebivalce. Kot so nam povedali v družbi, bodo bencinski servis v Podgradu | prenovili, ponovno pa naj bi obiskovalcem nudil tudi prehranske artikle in pijačo, česar zadnjih nekaj mesecev niso ponujali, saj prostor ni zadovoljeval predpisanih J standardov. Preurejen bencinski ■ servis na Bazoviški ulici v Ilirski I Bistrici pa bo po novem zajemal | tudi bar, kar sodi v koncept Viva, ki ga omenjena družba postopoma uvaja na svoje bencinske servise. mr L________________________________________________________________I AVGUST ŠULIGOJ 19. 11. 1900 - 20. 6. 1984 Utemeljitelj sodobnega mladinskega zborovstva in dirigent Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica in Krajevna skupnost Dolnji Zemon sta v nedeljo, 11. decembra, na stavbi krajevne skupnosti na Doljnem Zemnu odkrila spominsko ploščo Avgustu Šuligoju, rojenemu v stavbi tamkajšnje osnovne šole. Kot glasbeniku in zborovodij je bila Šuligoju glasba sopotnik v deželo duha in smisel velikih odrov, saj je s svojim glasbenim talentom prebudil slovensko mladinsko petje ter mu s svojo ustvarjalnostjo dal neizbrisen pečat skozi zbor Trboveljski slavček. Očka moj je delavec. Odzval seje tudi Danilo Švara z obsežno Siroto Jerico, »Danes se je Avgust Šuligoj vrnil domov,« je bila ena glavnih misli v nagovoru Brede Šip, nečakinje Rezike Koritnik, dolgoletne pevke v zboru Trboveljski slavček, kije v knjigi Mi smo pa tu doma orisala spomine na desetletno delovanje mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, katerega ustanovitelj in dolgoletni zborovodja je bil Avgust Šuligoj. Slavnostni govornik, glasbenik Ivo Jelerčič, je številnim domačinom in gostom iz Trbovelj, Žalca, Ljubljane in Krasa opisal Šuligoja kot slovenskega učitelja, glasbenika in dirigenta. O njem naj bi nekoč skladatelj Adolf Groebming zabeležil: »Šuligojevo ime bi morali zapisati z zlatimi črkami v zgodovino našega mladinskega zborovskega petja, kajti on mu je pokazal nova pota in ga dvignil na sam evropski vrh«. O njegovih uspehih so poročali številni članki. Izšli sta dve knjigi, in sicer leta 1971 Trboveljski slavček-od srca k srcu Jožeta Skrinarja ter Mi smo pa od tam doma Rezke Koritnik leta 2001 (legendarna Šuligojeva solistka je svojo knjigo le nekaj mesecev pred smrtjo prišla predstavit tudi v Ilirsko Bistrico). Pred izidom naj bi bila že tretja knjiga, ki jo pripravlja dr. Borut Lopamik. ŠULIGOJEV PRIMORSKI ČAS Avgust Šuligoj se je rodil 19. novembra 1900 v Dolnjem Zemonu, in sicer v prostorih osnovne šole. V krogu učiteljske družine je tam preživel tudi otroška leta, osnovno šolo pa nadaljeval v Ilirski Bistrici. Prvo glasbeno znanje si je najbrž pridobil na goriškem učiteljišču v letih 1912-15, saj so znani tudi njegovi stiki z dve leti mlajšim Lojzetom Bratužem. Zaradi vojne je moral šolanje na učiteljišču nadaljevati v Ljubljani, maturiral pa je v Gorici, leta 1920. Učiteljeval je v širši okolici domačega kraja, krajši čas v Nadanjem selu, nato v Šembijah (1920/21), na Ostrožnem Brdu (1922/23) in najdlje v Knežaku (1921/22 in 1923-26). V teh krajih seje ob poučevanju nabirala tudi zborovodska praksa s šolskimi in odraslimi zbori. Najboljše zglede za svoje pevsko delovanje pa je Šuligoj dobil pri pevskem zboru Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Italiji (UPZ) in njegovem umetniškem vodji Srečku Kumarju. Šuligoj je bil med ustanovitelji tega slavnega primorskega učiteljskega zbora v začetku leta 1922. V tistem spodbudnem okolju se je nedvomno začela njegova visoka šola zboro vodstva. Tam j e leta 1924 nastala tudi Kumarjeva znamenita zbirka Otroške pesmi, ki je Šuligoja usmerila v iskanje novih poti sodobne mladinske glasbe. Čez nekaj let jo je udejanjal in nadgradil s Trboveljskim slavčkom. Čas na Primorskem je bil namreč Šuligoju kratko odmerjen, a dovolj dolgo, da je izkusil prvo svetovno vojno, vzpon fašizma, ukinjanje slovenskega šolstva, težke socialne razmere, ki so ga prekvasile za vse življenje. Zaradi kulturnega delovanja so ga kmalu začele preganjati fašistične oblasti. Da bi se izognil premestitvi v notranjost Italije, se v začetku leta 1927 umaknil - tako kot še mnogo primorskih učiteljev - v Jugoslavijo. Po krajšem delovanju v Retečah pri Škofji Loki, gaje pot zanesla v Trbovlje, kjer je našel drugi dom. V desetletju pred drugo svetovno vojno sije v tamkajšnjem okolju postavil trajen spomenik z mladinskim zborom. TRBOVELJSKI SLAVČEK. Na osnovni šoli Trbovlje-Vode se je Šuligoj zaposlil v jeseni leta 1927 in postopoma začel ubirati svojo umetniško pot. V želji po poglobitvi zborovodskega znanja seje napotil na Dunaj in v Prago na hospitacije k evropsko uveljavljenim mladinskim zborom. V šolskem letu 1930/31 je ponovno zbral 100-članski mladinski zbor in začelo seje bogato desetletno obdobje, ki je brez primere v slovenskem mladinskem petju. Dotedanjega časa pa Šuligoj ni izrabil le za izobraževanje, ampak je prav tako skrbno poglobil v težke socialne razmere zasavskih otrok, kijih je zakrivala takratna gospodarska kriza. Z javno kritiko razmer se je hitro zameril uradni oblasti. Ostalo mu je le, daje skozi izbrane tekste socialne lirike v svojih koncertnih sporedih žigosal obstoječe stanje. Mladi pevci so se v takem programu prepoznavali, ga sprejeli za svojega in preko njega izpovedovali svojo resnico. Šuligojuje uspelo pridobiti popolno predanost otrok, z učinkovitim zvočnim in izpovednem sporočilom zbora pa močno čustveno odmevnost pri publiki. Svoj prodorni programski premik je Šuligoj uresničil v tesni povezavi s podobno mislečimi skladatelji. Naj omenimo le nekatere: Emil Adamič mu je uglasbil Pesem rudarskih otrok, ki je postala zborova himna. Znamenita Čače moj istrskega skladatelja Ivana Mateliča Ronjgova je bila zborova presunljiva uspešnica. Slavko Osterc j e zboru poklonil znameniti atonalno komponirani Kvartet, katerega izvedbo so občudovali tudi najbolj zahtevni strokovnjaki na nastopih doma in v tujini. Zorko Prelovec je zboru uglasbil itd. Nemogoče je na kratko predstaviti vse uspehe Trboveljskega slavčka; naj se dotaknemo le nekaterih najpomembnejših dogodkov in izbranih mnenj. Koncertno delovanje seje začelo na pomlad leta 1931 v Trbovljah, Mariboru, Ljubljani in drugod. Odzivi so bili pozitivni, Srečko Kumar je denimo zapisal: »Pevovodji Avgustu Šuligoju, ki je priklical iz mladih grl toliko očarljive lepote, od srca čestitamo«. Ljubljanski koncert je naklonjeno ocenil Slavko Osterc:»/.../ Mislim, da ni bilo človeka, ki bi ob tem nastopu ne bil presrečen«. Spomladi leta 1932 seje Mladinski zbor Vode-Trbovlje na sugestijo Emila Adamiča, preimenoval v Trboveljskega slavčka. Zbor seje podal v Beogradu, kjer se je uspešno predstavil. Za Šuligojevo nadaljnje delo je bil pomemben sklep ministra, ki ga je razrešil pouka na šoli in postavil za artističnega in upravnega vodjo zbora. Ta pomembna odločitev je omogočila Šuligoju celostno posvetitev zboru in s tem vzpon Trboveljskega slavčka v poustvarjalne vrhove. To je potrdil že jesenski koncert v Zagrebu, ki ga je kritik pospremil z besedami: »To kar nam je pokazal zbor pod vodstvom Avgusta Šuligoja je fenomenalno in daleč nadkriljuje petje znamenitega dunajskega zbora Wienersagerknaben«. Rezultati so Šuligoja opogumili, da je na pomlad 1933 izpeljal obsežno turnejo po Češkoslovaški in na Dunaj in tako dokončno uveljavil Trboveljski slavček v evropskem prostoru. Leta 1934 seje podal na turnejo po Jugoslavij. Na Hrvaškem so mu zapisali: »/.../s Trboveljskim slavčkom lahko Šuligoj potuje po celem svetu / .../«. Zbor je redno koncertiral tudi po Sloveniji, a naj omenimo Slavčkov 100. koncert (2. in 3. junija 1934) v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je bil brez primere. Ob jubilejnem koncertu je Šuligoj namreč povabil k sodelovanju še 20 najboljših slovenskih mladinskih zborov. Na tem zgledu je po 2. svetovni vojni v Celju zrasel mladinski pevski festival, v Zagorju ob Savi pa Republiška revija mladinskih zborov. Eden pomembnih vrhuncev v delu Trboveljskega slavčka je bilo sodelovanje na kongresu glasbenih pedagogov leta 1936 v Pragi. Šuligoj in Slavčki so se je med najboljšimi zbori Evrope odlično izkazali. Znana je izjava znamenitega praškega dirigent Karla Ančerla: »Vsi proti Slavčkom, kakor nič proti tisoč«. Podobne so bile tudi kritike - iz Pariza: »/.../Šuligoj je pravi genij v svojem poslu. Z virtuoznostjo, ki meji na čarovnijo poje ta zbor pet in šestglasne atonalne kompozicije. /.../«, iz Ziiricha: »/.../ način njihovega predvajanja je tak, kakršnega si muzikalni vzgojitelj zapadnoevropskih držav niti v sanjah ne more poželeti«. Tako si je Šuligoj s Trboveljskim slavčkom pri mednarodni kritiki priboril ime najboljšega mladinskega zbora tistega časa. Ob Pragi je zbor navdušil tudi na Dunaju. Danes lahko uvidimo, kako osupljivi so bili ti uspehi. Kakšno priznanje je bil prenos koncerta Trboveljskega slavčka 10. marca 1938 iz studia Radia Ljubljane, ki gaje preko Ženeve prevzelo kar 110 radijskih postaj v Ameriki. Nedavno je bil tam najden posnetek tega dogodka in že predvajan na RTV Slovenija. Trboveljskemu slavčku se je namreč obetalo gostovanje v Ameriki v jeseni 1939. Zaradi izbruha vojne pa se ta turneja ni uresničila. Šuligoj je uspel izpeljati le še nadvse odmevno gostovanje v Bolgariji. Ne gre pozabiti, daje prav on s svojo metodo pevskega pouka položil temelje uspešnemu bolgarskemu zboru Bodra Smjana. Druga svetovna vojna j e prekinila polet Trboveljskega slavčka in zaustavila veliko Šuligojevo delo. Leta 1941 je bil aretiran, zaprt v Celju, nato izseljen v Srbijo, a je tudi tam razdajal svoje znanje. POVOJNI ČAS V Slovenijo seje vrnil junija 1945 in postal referent za mladinsko glasbo pri Ministrstvu za prosveto v Ljubljani. Že jeseni so ga poslali v Trbovlje, da tam obnovi mladinsko petje v okviru glasbene šole. V marcu j e sledil dekret, ki gaje usmeril na Primorsko. Ločitev od mladih pevcev 27. marca 1946 na železniški postaji je bila grenka, naznanjala je dokončno slovo Trboveljskemu slavčku. A na svoje rodno Primorsko se je podajal z novimi pričakovanji. V Trstu so pri PNOO že od januarja 1946 dalje razpravljali o Šuligoju. Najprej so ga namenili za referenta v Goriškem okrožju (cona A), od februarja v Ajdovskem okrožju (cona B). V marcu je isti organ ugotavljal: »Šuligoj prosi za mesto glasbenega referenta ali učitelja petja na gimnaziji v Ilirski Bistrici, kjer namerava ustanoviti mladinski zbor po zgledu Trboveljskega slavčka ter organizirati pevske zbore po Notranjskem in Koprskem«. Njegove želje pa žal niso bile upoštevane, poslali so ga v Ajdovščino, a ga v jeseni tam ni bilo več opaziti. Primorska je izgubila strokovnjaka za mladinsko glasbo, ki bi ji takrat in kasneje bil še kako koristen. Od leta 1947 ga viri omenjajo na gimnaziji v Stični. Leta 1949 je bil povabljen v Ljubljano, kjer j e sodeloval pri nastajanju iajodenju mladinskega zbora Slovenske filharmonije. Invalidsko seje upokojil leta 1952. Kasneje seje vrnil v Trbovlje, kjer j e v visoki starosti 21. junija 1984 našel tudi poslednji dom. Ob 10-letnici revije Primorska poje leta 1979 so Avgusta Šuligoja povabili v Trst na Slavnostni koncert. Sprejel je vabilo in razveselil številne ljubitelje petja. V Slovenskem kulturnem domu so ga v imenu primorskih pevcev prisrčno pozdravili in mu v imenu Združenja pevskih zborov Primorske izročilo listino častnega člana. Avgust Šuligoj je s Trboveljskim slavčkom opravil veliko delo na področju mladinskega petja. Jelerčič je ob koncu izrazil veselje, daje pobuda o spominskem obeležju v njegovem rojstnem kraju padla na plodna tla. S postavitvijo spominske plošče Avgustu Šuligoju, ki je prva njemu namenjena v Sloveniji, sta Društvo za krajevno zgodovino in kulturo in Krajevna skupnost Doljni Zemon postavila pomnik na našega velikega glasbenega pedagoga, ki mu dosedanji čas ni dal tolikšne veljave, kot si jo zasluži dirigent in utemeljitelj mladiskega zborovskega petja evropskega kova. Naj bo spominska plošča skromna oddolžitev za njegovo umetniško ustvarjalnost in naj predstavlja njegovo simbolično vrnitev domov na Doljni Zemon. Ivo Jelerčič in Vladimir Čeligoj Snežnik stran - 5 Iz (naših) krajev BOSNA, SKORAJ DRŽAVA Univerza v Sarajevu in Univerza na Primorskem sta v sodelovanju z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) organizirali konferenco z naslovom Dayton - 10 let kasneje, ki je potekala v Sarajevu od 29. novembra do 1. decembra 2005. Minilo je deset let, odkar so v letalski bazi v Ohiu nacionalni voditelji Srbov, Hrvatov in Bošnjakov podpisali mirovni sporazum, ki je pomenil konec vojne v Bosni. Okrogle obletnice so seveda vedno priložnost za pregled doseženega in pogled naprej. Prav to, in pa osvetlitev vzrokov in posledic bosanske vojne, je bil namen konference, ki so jo družno pripravili bosanski in slovenski geografi, ob udeležbi številnih mednarodnih strokovnjakov. Nemogoče bi bilo na tem mestu našteti, kaj šele analizirati številne predstavitve te konference. Tempo je bil namreč bliskovit, kot se spodobi za današnje hitre čase. Dopoldanske in popoldanske seje, na dveh lokacijah hkrati, dvajsetminutne predstavitve, nekaj minut za vprašanja in odgovore, izredno širok spekter tem. Pa vendar, kaj bi lahko rekli o tej konferenci in o Daytonu deset let kasneje? Na to ni enoznačnega odgovora. Konferenca ni sprejela kakšnih formalnih zaključkov, to niti ni bil njen namen, saj je šlo bolj za odprtje razprave o temeljnih vprašanjih, ki v obdobju po mirovnem sporazumu bilo kvečjemu preveč moči puščene lokalnim voditeljem, ki so bili takrat pravzaprav prav tisti, ki so vodili vojno. Dejstva podpirajo tako pesimizem kot optimizem, pač v stilu tega, ali je kozarec na pol poln ali na pol prazen. Če pogledamo prehojeno pot, je bilo vsekakor doseženo kar nekaj uspehov. Točka nič je nenazadnje bila ena od najbolj krvavih vojn moderne dobe. Danes pa imamo mir, svobodo gibanja in od novega leta vsedržavni davek na dodano vrednost, Bosna je torej na poti, da postane normalna država, čeprav gospodarsko še danes ni dosegla ravni iz časa pred vojno. Če pa po dmgi strani Simon Kerma, znani bistriški igralec, v prostem času tudi asistent na primorski univerzi, eden od članov organizacijskega odbora konference čakajo Bosno in Hercegovino in celotno regijo na poti v evroatlantske integracije. Nedvomno je bila prisotna določena ambivalentnost, ki sta jo dobro ponazorila dva visoka Predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, sedanji, Paddy Ashdown, in bivši, Wolfgang Petritsch. Ue se je namreč prvi osredotočil na dosežene uspehe, kot je uvedba nekaterih skupnih institucij, na primer enotne vojske in carinske službe, je drugi govoril predvsem o napakah in ■zgubljenih priložnostih. Če je prvi dejal, da prihaja čas, ko bodo usodo Bosne v dosti večji meri krojili Bosanci Sami, je drugi denimo namignil, da je pogledamo na pot, ki je potrebna za dosego denimo članstva v Evropski uniji, torej izpolnitve slavnih kopenhagenskih meril, je BiH še zelo daleč. Dejansko stanje na terenu je nenazadnje v veliki meri določeno s posledicami “etničnega čiščenja” (že samo dejstvo, da se je Zahod izmislil ta izraz kaže na hudo nelagodje!). Prvo dejanje konference je bilo politično. In tukaj je bilo mogoče opaziti nekaj zanimivih dejstev. Tako je bilo na primer mogoče po treh stavkih ugotoviti etnično pripadnost bosanskega zunanjega ministra Mladena Ivaniča, predstavnik Evropske komisije nikakor ni zamudil žalosten opomnik na vojne grozote politikov in funkcionarjev pa se ni udeležil niti ene minute akademskega dela konference. Na drugi strani je bila, kljub prizadevanjem organizatorjev, opazna (pre)majhna udeležba bosanskih akterjev. Prav nikogar ni bilo iz vrst bosanskih Srbov in Pogled na Sarajevo Hrvatov. Dejstvo, da ne obstaja dialog niti med intelektualci, je precej zgovorno. Eden od redkih bosanskih razpravljavcev pa je brez dlake na jeziku opozoril na dejstvo, da so vse bile odločitve, ki so imele za posledico večjo stopnjo integracije v državi Bosni in Hercegovini, sprejete v nasprotju z voljo lokalnih političnih elit, z dekretom “lorda protektorja”. A vrnimo se v kombi, s katerim smo zapustili zasneženo Slovenijo in v Bosanskem Brodu vstopili v BiH. Kmalu po meji že naletimo na ostanke vojne, zapuščene hiše z vidnimi sledovi granatiranja. Čeprav na meji med obema entitetama ni nobenih kontrol, zlahka opaziš, v kateri od obeh entitet si, če ne drugače po srbski zastavi, ki visi ob športnem igrišču, po zeleni zastavi, ki plapola z džamije. Sarajevo je bilo prvi in drugi dan presenetljivo prazno, nekaj, česar človek v mestih ni navajen, in šele v sredo j e bil na ulicah pravi mestni utrip, vključno z rock koncertom sredi mesta, nedaleč od Baščaršije. In seveda, v Sarajevu so obvezni del programa čevapi. In ko mlatiš odlične “lulčke” s kajmakom, somunom in jogurtom, kar pozabiš, da vmes ni svinjine, kar je nedvomno kompliment, če si mesojedec moje sorte. Sicer pa v Sarajevu pospešeno gradijo - džamije. Danes je namreč v Sarajevu preko devetdeset odstotkov Bošnjakov, mnogi so prišleki iz vasi, ki pa se po pripovedovanju domačinov že počasi urbanizirajo. In kot da bi jim hotela vsaka islamska država, od Saudske Arabije do Malezije, sezidati cerkev. Ko dejansko vidiš, kako je mesto obkroženo s hribi, si lahko predstavljaš, kakšna mišnica je to bila med vojno. In vojna je še vedno prisotna. Ne le na pokopališčih, s katerimi je posuto praktično vse mesto, še vedno sejo čuti tudi v zraku, občutiš jo. Posledice pa so med drugim tudi v absurdnih situacijah, na eno od njih so nas opozorili naši gostitelji. V sarajevskem naselju Dobrinja poteka meja med entitetama kar med bloki. In v kratkem sprehodu kar nekajkrat prestopiš to mejo. Ki je še kako realna. Vse, razen oskrbe z vodo, je ločeno. In lokalna postaja mestnega potniškega prometa j e postala glavna avtobusna postaja Vzhodnega Sarajeva (bivše Srbsko Sarajevo, po odločitvi ustavnega sodišča pridevniki “srbsko” namreč niso več dovoljeni, sicer pa je imel tisti, ki je zadevo poimenoval Vzhodno Sarajevo svojevrsten smisel za humor, se še spomnite tiste od Nadrealistov s tem v zvezi?). Sarajevčani v šali pravijo, da je Vzhodno Sarajevo mesto z največ parkirnimi površinami na svetu. Ker j e namreč mesto zgolj na papirju, po odločitvi parlamenta Republike Srbske. Sicer pa zna biti Bosna izredno privlačna kot turistična destinacija in Bosanci vas bodo gotovo veseli. Slovenci so namreč tam toplo sprejeti, kljub godrnjanju čez slovensko državo. Dve stvari sta, ki jo tam zamerijo Sloveniji. Prva je seveda zgodba s starimi deviznimi vlogami Ljubljanske banke, ki je naredila neprecenljivo škodo slovenskemu dobremu imenu v tej državi. Druga pa je zgodba z vizami. Razumljivo je, da mora Slovenija kot del Evropske unije imeti vizni režim za državljane Bosne in Hercegovine. Precej težje pa tam razumejo, zakaj morajo ure in ure stati v vrsti za ta kos papirja kot na miloščino. Povsem nepotrebno. No,ja. Kdor j e kdaj videl, kako naši čuvarji meje ravnajo s srbskimi in bosanskimi državljani, ki vstopajo v “Evropo”, temu je pač vse jasno. Naša država torej ne sledi interesom slovenskih poslovnežev, ki veselo investirajo na Balkan, ne prebivalcev, ki hitijo na (poceni) počitnice v južne kraje, ampak se gre še vedno neke igrice, ki bi jih Slovenija kot resna država morala že zdavnaj prerasti. Sicer pa je Bosna in Hercegovina skoraj država, kjer si ljudje želijo normalnega življenja, in kjer si mednarodna skupnost obupno želi uspeti. A ta proces bo izredno dolgotrajen in izidje še vedno negotov. V zgodovini je namreč Bosno vedno držala skupaj močna zunanja centralna oblast, od Istambula, preko Dunaja do Beograda. Čeprav po drugi strani Bosna v tem ni edina. Bruselj pa zna biti čisto soliden surogat za glavno mesto. Kar Slovenijo si poglejte. Dejan Ujčič Kmetje prebivajo in protestirajo proti poceni uvozu iz Hrvaške in Srbije pred stavbo vlade že od junija priložnosti za bodico proti Združenim državam, ruski veleposlanik v Sarajevu pa je takoj potem, ko je prebral svoj govor, kjer je opozoril na interese Srbov v Bosni, zapustil konferenco. Prav nihče od ALKOHOLIZEM PREDSTAVLJA VELIK PROBLEM V NAŠI DRUŽBI Najprej se lepo zahvaljujem Centru za socialno delo Ilirska Bistrica za njihovo razumevanje, ker nam nudijo prostore za naša srečanja Anonimnih alkoholikov (AA) in Dmžinskih skupin Al-Anon, ki so namenjena za pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Prav tako pa lepa hvala tudi vam v uredništvu lokalnega časopisa Snežnik, za objavo informacij o delovanju naših skupin. Prepričana sem, da ste s tem dejanjem svojim občanom omogočili spoznati, da obstaja poleg bolnišničnega zdravljenja alkoholizma rešitev tudi v skupinah za samopomoč. Tudi sama sem se pred leti vključila in našla pomoč v Družinski skupini Al-Anon. Zato sem se odločila, da vsaj nekaj vrstic napišem o delovanju naših skupin. Že pred šestnajstimi leti je bila v Sloveniji zasnovana prva skupina Anonimnih alkoholikov. Člani so si medsebojno vzajemno pomagali in se tako rešili iz objema zasvojenosti. Vzporedno pa so postopoma začele nastajati tudi Družinske skupine Al-Anon. Al-Anon j e skupnost moških in žensk, ki so trpeli ali še trpijo za posledicami pitja nekoga v ožjem družinskem krogu ali prijatelja,in ima en sam namen - pomagati tem ljudem. Tudi sama imam iz preteklosti bridko izkušnjo zaradi pitja mojega moža. Velikokrat sem slišala pregovor, da je vsak človek svoje sreče kovač. Tega pravila pa se jaz nisem držala. Nisem se zavedala, da moram za svoj uspeh, za svoj duševni mir, za svoje zdravje in srečo res sama poskrbeti. V svojem življenju z alkoholikom sem gojila misel, če on ne zmore, moram pa jaz poskrbeti za vse okrog sebe in zato sem prevzemala nase tudi vedno več obveznosti. Breme, ki sem si ga naložila, sem nosila mnogo let, dokler mi ni nekega dne zmanjkalo moči. Takrat pa sem začutila, da moram nekaj narediti tudi zase, da tako ne zmorem več naprej. Možu sem rekla, da ob njem ne morem več živeti in naj se sam odloči, kaj mu več pomeni, družina ali alkohol. Odločil se je za zdravljenje. Ker pa ni bil pripravljen sprejeti zdravniške pomoči, se je vključil v skupino Anonimnih alkoholikov. Jaz pa sem se pridružila Družinski skupini Al-Anon. Toplo so me sprejeli in mi povedali, daje alkoholizem družinska bolezen, ki uničujoče vpliva na vse družinske člane. Hitro pa sem ugotovila, da sem tudi jaz bolna, odvisna od odnosov, in sem v obdobju alkoholizma v naši družini naredila mnogo napak tudi sama. Ob tem spoznanju pa sem imela veliko srečo, da so bili takrat že ob meni ljudje, ki so razumeli mojo stisko in so mi pomagali s svojimi izkušnjami. Še danes se dobro spominjam vseh prijaznih besed, ki so mi takrat na začetku vlivale voljo, pogum in upanje in mi nakazale način, kako se lahko spremenim in zaživim novo življenje. Povedane izkušnje, ki sem jih slišala na srečanjih, so se dotaknile moje notranjosti, mojih čustev in začutila sem olaj šanje. Končno sem našla pravo zdravilo in postopoma se je moje življenje spremenilo in obrnilo na bolje. Vsak človek nosi s seboj svojo življenjsko zgodbo. Največkrat pa prav dogodki iz otroštva pozneje krojijo nadaljnjo usodo ljudem. Tako je bilo tudi z mojim možem. Že mladoleten je v svoji matični družini večkrat posegel po alkoholu. Nihče mu ga ni prepovedal ali ga seznanil, kam ga lahko zapelje občasno uživanje alkohola. To seje pozneje spremenilo v redno pitje in ga postopoma zapeljalo v odvisnost. Postal je alkoholik, vendar tega ni priznal. Za svojo zapitost je vedno našel primeren izgovor in opravičilo. Po dolgih letih pa je le prišel v skupino Anonimnih alkoholikov, kjer je s pomočjo starejših kolegov našel rešitev zase in se izvlekel iz pekla pogube. Spoznal je ljudi, ki so že pred njim okusili bogate sadove zastavljenega AA programa. Na milijone ljudi po vsem svetu, veliko pa tudi pri nas j e že popeljal v novo srečno življenje, ven iz okov alkoholizma. V našo družino je zopet posijal sončni žarek. Možje že nekaj let trezen, danes gradimo zdrave medsebojne odnose in življenje je za vse nas postalo čudovito. Če imate težave z alkoholom, zaupajte izkušnjam članov AA-ja, sprejmite vabilo in se jim pridružite. Pokličite na tel. št. 041/586-563 ali odzivnik 01/433-8225, spletna stran: www.aa-drustvo.si, elektronska pošta: aa.slo@amis.net. Svojci in prijatelji alkoholikov pa bodo toplo sprejeti v Družinske skupine Al-Anon, ne glede, če se je vaš alkoholik že odločil za zdravljenje ali ne. Lahko pridete sami. Informacije dobite na tel. št. 041/590 789 in 01/432 3001. Naša spletna stran: www.al-anon-drustvo.si. elektronska pošta: alanon@,email.si. Ela-članica društva Al-anon NASILJE. Danes sem poslušala radijsko oddajo o nasilju v dmžini. Voden pogovor je bil zelo napet, če ne pretiravam celo nasilen. O voditelje! in njenem gostu nisem uspela izvedeti nič. To se rado zgodi, ko sedeš v avto, prižgeš radio, ki igra, dokler se avto ne ustavi. Ujela pa sem, vsaj po mojem mnenju najbolj vroči del diskusije na pričujočo temo. Pravzaprav sta se bolj kregala in dokazovala neki neobstoječi prav. Adneralin se mi je dvignil, ko sem slišala, daje za preprečevanje nasilja potrebno sprejeti zakon in da ni nikoli dovolj denarja za izpeljavo kakršnihkoli dejavnosti v tem kontestu. To je najbolj bedasta floskula, kar se jih kdaj slišala. Zakon in denar ne ustvarjata nasilja. Nasilje je stanje bolnega duha. Korenine nasilja so vgrajene in vzdrževane v načinu in mišljenju našega družbenega življenja. Sociologija je veda, ki nam pojasnjuje vzroke in posedice družbenih vzvodov, ki krepijo nasilje. Nasilje je izprijenost, ki pohodi človekovo dostojanstvo. Najmanj razumljivo pa je nasilje nad lastnimi otroki, če je nasilje sploh lahko razumljivo. Pretepati, trpinčiti pa še spolno zlorabljati lastne otroke, saj ne vem, kaj naj rečem. Že sam vidik neenakopravnosti v razmerju moči odrasel - otrok je še toliko bolj grozljiv. Otroci se ne morejo braniti pod nobenim pogojem, ker so telesno šibki in majhni. Njihovo življenje je v popolni lasti in oblasti staršev in širše dmžbe, ki pa je zamrla in ji ni več mar, kaj se pri sosedovih dogaja. Družinsko gorje skrivajo v svojih domovih, velikokrat v lepih in razkošnih hišah. So neprestano na preži, da ne bi to gorje pricurljalo ven med ljudi. Bog ne daj. Tu tiči en vidik rešljivosti problema, ki mora postati viden in znan. Javno mnenje ima zdravilno moč v reševanju tovrstnih problemov. Kajti nasilneži so v bistvu strahopetci. V morje lastne zafrustiranosti dolijejo še alkohol in navidezna moč dobi krila. Ker pa ne zmore dolgega poleta se zakadi v to, kar mu je pri roki, običajno je to žena in otroci in, romp, kamor pade, dokler se ne ohladi ali pa ga ohladijo bližnji, če si upajo in imajo dovolj moči. Čudno, da se ne domislimo boljših in učinkovitejših načinov reševanja tovrstnih problemov. Tuš mrzle vode zagotovo pogasi še tako vroč ogenj. Ustvarili pa smo morje zakonov in pravil, ki skoraj nič ne štejejo, če jih nismo pripravljeni upoštevati in spoštovati. Ne nazadnje, ko se nam stvari zatikajo in jih nismo zmožni razrešiti, zahtevamo nov zakon. Ja tako to deluje, ne zmoremo ali pa se tudi ne znamo zmeniti in pričakujemo, da nam bo to rešil zakon. Bo, pa ne sam po sebi. Rešil bo le, če ga bosta spoštovali obe strani v enaki meri, kot je zapisan. Ko boste tole brali, bomo v pripravljenosti, da odkljukamo leto 2005. Leto mnogih težkih in grozljivih dogodkov, ki so pretresli ves svet. Prizadeto pa je bilo tudi rastlinsko in živalsko carstvo. Dobre želje, ki jih bomo izrekali ob vstopu v novo leto 2006 same po sebi ne bodo pregnale nasilja z naših domov niti s sveta. Pogumno soočenje z izvorom nasilja nam bo omogočilo, da ga preobrazimo in si ustvarimo boljši svet za nas in naše potomce. Hodim po poti življenja, a ne sama. Vedno in povsod me spremlja moja senca. Ni šanse, da bi bila sama ali pa osamljena. Moje sonce in senca me nezmotljivo vodita po labirintu življenja, in jaz mu pritrjujem z brezmejnim navdušenjem, da sem še živa, vesela pa tudi želostna in zamorjena. Vse to je življenje in še mnogo mnogo več, kot si upam misliti. V prihajajočem letu vam želim, da ohranjate dobro voljo in prijaznost, do vseh, kijih boste srečali kjer koli že boste. Pa srečno in veselo praznujte. Neta Vergait JE ČAS USTVARJANJA IN JE ČAS SPOMINOV... Kaj je starost v jeziku znanosti in kaj je starost v doživljanju ljudi, ki jo živijo? V znanosti je starost opredeljena kot proces postopnega pešanja delovanja telesnih organov. Navzven se to kaže v zmanjšani sposobnosti prilagajanja posledicam fizioloških sprememb v organizmu. To se odraža v zmanjšanju gibčnosti, hitrem utrujanju, nespečnosti, pojavu različnih bolezni, pešanju vida, sluha, spomina, otožnosti, zapiranju vase in obračanju v preteklost. Navzlic vsemu naštetemu pa ostaja staranje proces v človeku, katerega posledice je možno blažiti. Strokovnjaki pogosteje kot o staranju govorijo o dolgem življenju in tretjem življenjskem obdobju, ki je lahko še zelo ustvarjalno in osmišljeno, če je izražena pripravljenost mlajše generacije ljudi, da v svoje socialne sisteme vključijo tudi starega človeka. Tako o starosti govori znanost. Kako pa jo občutijo ljudje, ki so že prestopili 65. leto starosti in s tem, po kriterijih znanosti, vstopili v tretje življenjsko obdobje. “Pri skoraj 91. letih starosti, nepokretnosti in bolezni, ki me je pripeljala v Dom, občutim starost le v svoji fizični nemoči,” razmišlja naša sogovornica. “Še vedno spremljam dogodke, želim biti seznanjena z dogajanjem v družbi. Rada sem z mladimi in mlajšimi od sebe - saj v srcu še nisem stara!” “Fizično marsičesa ne zmorem več, vendar ko začutim naklonjenost mlajših ljudi, se mi povrne moč. Vedra postanem, ne počutim se odrinjena od ljudi,” pripoveduje gospa, kije vstopila v 70. leta življenja. “Da so v starosti vidne spremembe na telesu in v načinu razmišljanja, se človek zaveda,” je o svoji osebni izkušnji pripovedovala gospa, ki je letos praznovala 86. rojstni dan. “Sicer pa človek s starostjo zori. Ima svojo patino, ki ga osrečuje in pogosto dela malo drugačnega v očeh mlajših ljudi.” “Za mene je starost le eno izmed obdobij življenja. Lepo bi mi bilo, če bi ga preživljal skupaj z ženo, ki mi je letos umrla. Preseliti sem se moral, da sem ponovno zaživel,” pripoveduje gospod, ki vstopa v 84. leto življenja. Še bi lahko zapisovali glasna razmišljanja ljudi, ki so po merilih znanosti stari. Njihove izjave so si podobne in izražajo željo po sprejetosti, pripravljenosti podeliti svoja spoznanja in izkušnje z mlajšimi ljudmi. Ne smemo pozabiti, daje temeljna potreba po medčloveškem odnosu v človeku vedno živa, ne glede na to, katero obdobje svojega življenja živi! Mira Lenarčič a. w f5 ‘Uesele Božične j-prazniltein srečno novo Četo Pedikerski salon Milka Prosen viš. m. s. Rozmanova 36, Ilirska Bistrica tel. 05/714 12 69 GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 * GRAFIČNO OBLIKOVANJE * OFFSET TISK * SITOTISK ■ nalepke, tisk na majice... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG * IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TRANSPARENTOV... IBllIi plplll ii8pt mM Mm mm Pii 24.12. 2005 Iz naših krajev Snežnik stran - 7 PRAZNIČNI DECEMBER V JASENU V začetku meseca je najmlajše spet obiskal Miklavž. V vaški cerkvici je mladinska skupina društva Ahec pripravila krajšo otroško igrico in pravljični prihod Miklavža. Vse pridne otroke je obdaril z darili; ob odhodu jim je obljubil, da se prihodnje leto spet vidijo. Društvo Ahec pripravlja ob koncu leta že tradicionalni Božični koncert. Prireditev bo potekala 26. decembra 2005 s pričetkom ob 16:00 uri v vaški cerkvi. Organizator prireditve se bo predstavil z »MePZAhec«, skupino »Jasenskipevci« ter skupino mladih. Od gostov bodo nastopili »CMePZ Košana« ter ženski skupini »Rožice« in »Kmečke žene«. Program bo z igranjem na trobento popestril Tomaž Primc. Vsi ljubitelji tovrstnega petj a vablj eni na koncert. Gršče DELOVNO LETO NA GORNJEM ZEMNU Da je še ljudi dobre volje, pripravljenih pomagati, sodelovati in narediti, so dokazali tudi vaščani Gornjega Zemona, ki so vzeli stvari v svoje roke in to leto izvedli niz uspešnih delovnih akcij. Kapelica je dobila novo notranjo podobo in vhodna vrata, vaški studenec ima na novo urejeno obzidje in lično ograjo, križ, spomin na stare čase, ima nove stopnice, cerkev S v. Jernej a pa je dobila novo fasado. Ureditev vaškega doma j e zahtevala dosti truda v pripravi lesa in čiščenju, vaščani pa so prispevali tudi prostovoljne prispevke za kritino. Potrudili so se, prispevali dobro voljo, delo, material in sredstva. Vse kar so naredili ni bilo namenjeno njim samim, ampak širši skupnosti in vsem tistim, ki jim ni vseeno, kaj bo z našo naravno in kulturno dediščino oziroma kaj bodo zapustili prihodnjim rodovom. Zato vsakemu posebej najljepša hvala, vsem skupaj pa blagoslovljen božič in srečno, uspešno v Novem letu 2006. Društvo Studenc Gornji Zemon UČENJE ŠPANŠČINE TUDI V ZRELEJŠIH LETIH - ZAKAJ PA NE? OE Ljudska univerza v Ilirski Bistrici je organizacija, namenjena izobraževanju odraslih.Na bistriškem deluje že vrsto let.V smislu vseživljenjskega učenja, ki je v današnjih časih še posebej zaželeno, sodeluje pri izpopolnjevanju znanja in osebnega razvoja posameznika in družbenega okolja. Ponudba programov Ljudske Univerze je zelo pestra, poleg različnih programov za pridobitev osnovne in srednje izobrazbe, programov računalniškega opismenjevanja, pa tudi študijskih krožkov tako za odrasle (npr. Bralni krožek-Beremo z Manco Košir, Restavratorstvo, Uporaba digitalnega fotoaparata, Kuhinja skozi zgodovino, Latinskoameriški plesi ipd.) kot tudi za dijake (Arheologija, Oblikovanje v glini) organizira tudi jezikovno izobraževanje.Gre za začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje, med njimi tečaj angleščine, italijanščine, nemščine, francoščine in kot najnovejša pridobitev - tečaj španščine, ki seje izvajal v oktobru in novembru. Začetni tečaj španskega jezika je obsegal 20 šolskih ur. Potekal je v prostorih osnovne šole Antona Žnideršiča enkrat tedensko.Tečaj je v okviru programa Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo, in kot tak j e bil sprva namenjen izključno starejšim odraslim že v pokoju.Cena je bila izredno ugodna, le 5000 tolarjev. Pozneje so se pogoji omilili, tako daje bil pri udeležbi dobrodošel prav vsak, ki gaje učenje španščine zanimalo. Na koncu seje izoblikovala prijetna družba 14 žensk. Cilj začetnega tečaja španščine je bil, da se udeleženke seznanijo z osnovnim znanjem s področja slovnice jezika in kulturnih tem iz španskega in hispanoameriškega sveta, kot npr.poslušanje glasbe, spoznavanje kulturne dediščine, likovne umetnosti... Povzeto z besedami ene izmed udeleženk tečaja »da se naučiš toliko špansko, da se na potovanju po Španiji ne izgubiš, da te ne prodajo«. Tečaj španščine se je sklenil v obliki dialogov, zastavljenih na podlagi vsakdanjih situacij in napisanih v španščini, ki so se jih udeleženke tečaja naučile in odlično zaigrale pred razredom. Trud vsekakor ni bil zaman, saj so vse udeleženke dobile tudi potrdilo o opravljenem 20-urnem začetnem tečaju španščine. Če ste tudi Vi eden/ena izmed tistih, ki rad/a gleda španske in hispanoameriške nadaljevanke in filme, z veseljem posluša španske popevke, načrtuje potovanje v špansko govoreče dežele, ali pa bi se le rad/a naučil/a špansko iz preprostega razloga-ker vam je jezik všeč, ste prijazno vabljeni, da se udeležite naslednjega tečaja španščine, ki se bo izvajal že ta mesec. Več informacij: OE Ljudska Univerza, Rozmanova 25b, Ilirska Bistrica Hasta luego! P.Z. Dvojna dioptrija________________________________________ OTOKI MIRU Vse več ljudi se pritožuje (in to upravičeno) nad vse hitrejšim ritmom življenja, ki nas neusmiljeno peha v eno samo hitenje, ki postaja podobno neprekinjenemu tekanju po obodu kroga. Pred in med prazniki pa se hitrost samo še stopnjuje, namesto da bi se upočasnila ali celo ustavila. Tega pa smo si sami krivi in ne čas, na katerega se radi izgovarjamo. Materializem in potrošniška miselnost sta zajela še zadnje človekove nedotaknjene otoke (praznike), kjer je doslej še kolikor toliko neodvisno razpolagal sam s sabo in časom ter počel, kar mu je bilo v veselje in osebno zadovoljstvo. Zdaj še tega ne more, ker je z vseh strani oblegan z vsemi mogočimi nasveti raznih revij, ki mu predpisujejo kdaj naj kaj počne, kaj naj ob kakšnih priložnostih je in pije, kakšen prt in cvetje naj da na mizo, kam naj se usede, kako naj se obleče in naliči, kako naj se vede in govori (celo v lastni hiši), da bo izgledal čim bolj podoben drugim, se pravi serijskim daljinsko vodenim ljudem. Ne da bi natančno vedeli zakaj, skoraj vsi hkrati na nevidni ukaz začnejo razobešati migetajočo razsvetljavo na svoje balkone in terase, čeprav recimo manjka še kak teden do božiča. Kdor tega ne naredi, je najmanj čudak ali zavrtež! Treba j e hiteti, ker bo sicer zmanjkalo časa za vse ostalo, kar še ‘moramo’ postoriti do ‘praznikov’.. .Celo Dedek Mraz, ki seje doslej strogo držal koledarja ter načela ločitve Cerkve od države in se pojavljal na sceni kak dan po božiču, je izgubil časovno orientacijo, saj seje letos naslikal na mariborskem snežnem stadionu tik za Miklavžem. Tako je revež hitel, da je prišel brez daril. To so ga morali biti mulci veseli! Izgleda, da Slovenci prebolevamo šele prvi stadij potrošniške zasvojenosti, zato nas tako nosi. Nekateri narodi, oziroma kulturne sredine, ki so to civilizacijsko bolezen že prebolele, se bolj zmerno odzivajo na tovrstne dražljaje. Pred časom sem na TV gledal oddajo o Hong Kongu, enemu najbolj na gosto poseljenih človeških mravljišč, kjer bi človek pričakoval, da se bo posameznik v njem počutil zelo utesnjenega in izgubljenega. Nič od tega, ker so skoraj vsi naključno vprašani mimoidoči meščani novinarju zagotavljali, da so srečni in zadovoljni s svojim življenjem, čeprav niso uspešni bančniki in poslovneži, ampak samo ribiči. Nek lastnik restavracije je povedal, da se vsako jutro pred začetkom svojega napornega delavnika, ki traja običajno po 12 ur, za nekaj časa umakne v bližnji park, kjer se notranje sprosti in pripravi na vsakdanjo dirko. Te sebi posvečene trenutke dneva je poimenoval otoki miru. Vredno bi ga bilo posnemati, če ne ravno vsak dan, pa vsaj za praznike, da bi v njih našli otoke miru in ne razlog za novo, še večje hitenje in živciranje z nepotrebnimi opravki, nakupi ter obdarovanji, za katere mislimo, da nam naredijo praznike in razpoloženje, v resnici pa nam jih samo zatežijo. Praznovati zame pomeni odložiti svoja bremena in počivati. Ustaviti se in narediti presledek v krogu časa za seboj. Izmeriti smeri neba in razdalje od nas do ljudi. Prižgati lučko v svojem srcu ter piti mir in tišino v velikih požirkih. Če bi to pogosteje počeli, bi lažje prenašali težo in sušo čisto navadnih dni, ki pridejo zatem in bi z nestrpnostjo pričakovali naslednji praznik, ko si bomo lahko spet privoščili razkošje, ki mu pravimo mir... Želim vam torej blagoslovljene praznike, kar pomeni notranje razsvetljene ter obdarjene z mirom in zadovoljstvom na duši in telesu. In karkoli boste počeli v prazničnih dneh, delajte s srcem. In besede, voščila, ki jih boste izrekali ali napisali, naj ne bodo le prazni vljudnostni obrazci, ampak resna želja po tistem, kar izrekate in za čemer stojite s svojim imenom in namenom. In nikar ne rinite svojih skrbi pred sabo v prihodnje leto, kajti vse pride in odide ob svojem času. Verjemite, daje tako. Srečno! Jožko Stegu ■El —t Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05/70 40 116 KDOR VARČUJE, NA TIBu GUME ZAMENJUJE! Srečno in uspešno leto 2006 *■ mm ŽIVAHNA TABORNIŠKA JESEN V jesenskih mesecih postaja koledarsko leto že pošteno utrujeno, narava se počasi pripravlja na umirjeno zimsko obdobje, mraz in dež pa marsikoga preženeta v topel objem zaprtih prostorov. Kljub temu pa taborniki tam nekje proti koncu septembra šele zares oživimo in se podamo na lov za prijaznejšimi jesenskimi dnevi, ko nam sončni žarki ponudijo priložnost za izvajanje aktivnosti izven taborniškega doma. Tokrat vam predstavljamo le nekatere od mnogih pisanih dejavnosti iz našega jesenskega programa. KAJ SO POČELI NAJMLAJŠI? V našem rodu nikakor ne gre spregledati naše najmlajše skupine, in sicer murenčkov, ki smo si nadeli ime Pikapolonice. Tedenska srečanja si popestrimo z raznimi dejavnostmi, najraje pa imamo dodatne aktivnosti. Oktobra smo se tako odpravili na prvi izlet. Povzpeli smo se na Gradino, od koder smo uspešno pregnali meglo nad Ilirsko Bistrico. Izlet smo izkoristili za to, da se bolj spoznamo med sabo in naučimo novih taborniških iger. November smo si pisano obarvali z zabavo s kuharicama Almo in Vido. V taborniškem domu smo zanju pripravili kosilo, ki smo ga pripravili čisto sami! Kako zadovoljni sta bili kuharici, da enkrat tudi njima nekdo kuha. Nasmeh se še dolgo ni izbrisal z njunih obrazov. Veseli december ne bi bil vesel brez tradicionalnega obiska lutkovnega gledališča. V Šentjakobskem gledališču v Ljubljani smo si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Predstavljaj si. Pa Ljubljano smo malo obrnili na glavo. V družini medvedkov in čebelic (7-10 let) smo sklenili, da bomo jesensko dobro voljo delili tudi z ostalimi. Tako smo se neke novembrske sobote zbrali, da bi obiskali ostarele v Domu starejših občanov. Povsem nepripravljene nas je sicer presenetil dež, vendar pa se mu kot pravi taborniki nismo pustili prestrašiti in odločno smo se odpravili naprej. Po prijetnem sprejemu v Domu smo se predstavili z našo himno in drugimi taborniškimi pesmimi, kasneje pa se je vsak vod predstavil s svojo točko. Bili smo prijetno presenečeni, saj so varovanci ob naših nastopih uživali in nas spremljali z navdušenjem. Ostrmeli smo ob njihovih razstavljenih ročnih delih, srečanje pa je popestrila tudi ena od upokojenk, ki nam je zaigrala na orglice, ob glasbi katerih je vzdušje postajalo vedno bolj živahno. Veseli, da smo nekomu lahko polepšali sobotno dopoldne in da smo se tudi sami zelo zabavali, smo se odpravili domov. PESTRA JESEN ZA TISTE MALO STAREJŠE Člani voda Minutarji smo se 22. oktobra odpravili v Medvode na nočno orientacijsko tekmovanje Močne Ukane. Z vlakom smo odbrzeli do Ljubljane, kjer smo prestopili na avtobus za Medvode. Na prizorišče smo prišli malce prezgodaj, zato smo se pozabavali na bližnjih igralih. Naše rajanje je bilo precej divje, a na srečo nismo utrpeli nobenih poškodb, predvsem smo se nasmejali naši nerodnosti in nespretnosti. Da bi čas do pričetka tekmovanja hitreje minil, so nam organizatorji pripravili razne igre na temo čarovništva (magični zvarek, divji let, čarovniški dvoboj, začaran puzzle...). Zvečer so se počasi začele priprave na orientacijo. S sabo smo vzeli kompas, karto, prvo pomoč, pijačo in nekaj malega za pod zob. Na startu so nas najprej prijetno presenetili, saj so nam zavezali oči z rutko in nas odpeljali v neznano. Tako se je naša orientacija pričela. Vse razen ene kontrolne točke smo našli, najbolj pa nas je namučil vzpon na tretjo kontrolno točko, na katero smo morali priti pod kotom 30°. Reševali smo tudi test iz prve pomoči in življenja v naravi. Utrujeni smo prišli na cilj in kljub hrupu ter prenapolnjeni telovadnici poskušali zaspati. Naslednje jutro smo izvedeli, da smo si prislužili 10. mesto med 36-imi ekipami. Še isti dan smo prispeli domov, sicer malce zaspani ampak vseeno veseli, saj smo preživeli zanimiv in razburljiv vikend. Kot smo že zgoraj omenili, taborniki navadno pri orientaciji uporabljamo kompas in karto. Z namenom da bi to sicer zahtevno veščino malo popestrile, pa smo članice voda Lajfrke v decembru za vse gozdovnike in gozdovnice pripravile foto orientacijo. Pri orientaciji te vrste vsaka ekipa prejme mapo s fotografijami kontrolnih točk, ki jih mora poiskati. Tokrat smo izbrale pet znanih lokacij v Ilirski Bistrici, da pa naloga ne bi bila prelahka, smo fotografirale le dele objektov, tako da so morali udeleženci pri njihovem iskanju pokazati precejšnjo mero poznavanja svojega kraja. Ko so točke le našli, so se tekmovalci preizkusili v različnih nalogah. Tako so postavljali šotor z zavezanimi očmi, ciljali tarčo z žogicami, preizkusili so se v branju voznega reda, šaljivem tekmovanju, kvizu in kakovosti spomina. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe, boj je bil zelo izenačen, na koncu pa je zmagal vod Minutarji. Na začetku novembra smo se gozdovniki in popotniki odpravili na jesenovanje v kočo v Črnem dolu, ki je tokrat potekalo pod imenom Pipi in Melkijad, mali in veliki pujs - epizoda: Krvava bitka . Že prvo jutro so nas vodniki zbudili navsezgodaj ter nas pregnali na jutranjo telovadbo, na srečo pa so tej sledile bolj prijetne aktivnosti, kot so izdelovanje prašiča iz časopisnega papirja, kurjenje ognja brez vžigalic, izdelovanje bivaka iz naravnih materialov, kratka orientacija ter razne športne igre. Tudi naslednje dni smo preživeli ob podobnih dejavnostih v sami koči ali v njeni bližnji okolici, tik pred koncem jesenovanja pa smo se odpravili tudi na Snežnik. Najprej smo prehodili pot iz Črnega dola do Sviščakov, nato pa smo se po gozdni poti povzpeli do Velikega Snežnika. Nazaj grede smo osvojili še Mali Snežnik in se spustili do Grde drage, nato pa smo se še nekajkrat izgubili na poti do Črnega dola. Naslednji dan so po nas že prišli starši, a z nami je ostala misel, da smo jesenske počitnice preživeli v čudovitih snežniških gozdovih. ČAROBNOST NOČNIH POHODOV Srednješolce je skupaj z jesenjo pričakal PP prehod, ki predstavlja posebno preizkušnjo, ki jo opravijo člani, ko zapuščajo eno starostno vejo in se uvajajo v novo. Letos je prehod iz gozdovnikov (11-14 let) v popotnike (15-21 let) potekal v noči s 23. na 24. september in 8 pravih tabornikov je dokazalo, da si zasluži modro rutico. Še kot gozdovniki so zapustili taborniški dom okrog 22h, kjer so pustili nahrbtnike, prtljago pa tovorili s seboj v culah, s čimer so potrdili enega taborniških načel: »Tabornik je iznajdljiv.« Vzpenjali so se proti Kozleku, na poti pa se preizkušali v mnogih nalogah, kjer so dokazali svoje do tedaj pridobljeno taborniško znanje, spretno pa so se znašli tudi v ne ravno taborniških situacijah. Do Kozleka sicer niso nikoli prišli, saj so jih na pol poti vodniki usmerili proti staremu vojaškem poligonu, kjer so nato v svečanem soju sveč zasluženo prejeli nove, modre rutice. Bistriške gasilske novice____________________________________ NOVO TEHNIČNO REŠEVALNO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo je pridobilo novo večje tehnično reševalno vozilo z dvigalom (TRV 2D). Tehnično reševalno vozilo j e gasilsko vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa, ki se ga uporablja pri tehničnih intervencijah. PGD Ilirska Bistrica je že pred sedmimi leti odločilo in sprejelo sklep o načrtnem namenskem varčevanju za to prepotrebno tehnično vozilo. Konec leta 2004 sta bili formirani dve komisiji (strokovna in finančna), ki sta pričeli s postopki za nabavo TRV 2D. Pripravljena je bila finančna konstrukcija, ki je bila s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) tudi potrjena. Žal se je ta finančna konstrukcija preko leta precej spreminjala, precej dejavnikov, na katere smo računali, je odpadlo (dvoletna požarna taksa, nezainteresiranost občine pri finančni pomoči), kar nam je in nam bo v bodoče predstavljalo problem pri izplačilu sedemletnega finančnega lizinga. Potrebno je poudarit, daje vrednost tega vozila presegla 60 MIO SIT, kar za prostovoljno gasilsko društvo predstavlja izredno težavni postopek pri zagotavljanju tako visokih fingpčnih sredstev. Žal si bomo morali zagotavljati sredstva samo iz pogodbe z URSZR o posredovanju v cestnem prometu in pri razlitju nevarnih snovi. Vozilo je namenjeno in opremljeno za posredovanje pri vseh tehničnih nesrečah. Oprema je v večini nova, nekaj opreme se bo prestavilo iz kombija, ki je bil opremljen z opremo pri posredovanju z nevarnimi snovmi. S tem se bo pridobilo vozilo, ki bo namenjeno za prevoz moštva. Nekaj opreme pa smo člani naredili sami. Nadgradnjo vozila in postavitev vse opreme j e izdelalo podjetje EURO GV d.o.o. iz Male Bukovice. Nekaj tehničnih podatkov pomembnejše opreme TRV 2D: podvozje Marcedes Benz /Atego 13 ton /280 KM, hidravlično dvigalo Fassi 110A.22, ki ima na dolžini roke 8 m nosilnost 1325 kg, dodani pa imamo še dve mehanski roki v skupni dolžini 12 m z nosilnostjo 930 kg; za nemoteno delovanje vseh električnih potrošnikov skrbi stacionirani 20 kW električni agregat gnan preko kardanske gredi. V rezervi je prenosni 5 kW agregat, za razsvetljavo skrbi pnevmatski teleskopski dvižni steber višine 5 m z dvema 1000 W žarometoma, v rezervi sta še dva 1000 W prenosna reflektorja , nadgradnja in dvigalo sta opremljena z delovnimi lučmi. Gasilcem je na razpolago še 5 eksplozijsko varnih svetilk.V vozilu je tudi vsa oprema za ozemljitev. Elektro - hidravlični agregat Weber Hydraulik z 2x20 m cevi na navijaku z možnostjo priključka dveh Škarij, razpirala in več različnih hidravličnih cilindrov. V nadgradnji je vsa potrebna tehnika za dvigovanje in premikanje bremen (blazine, naprava za vleko in dvig, dvigalke, podporniki, jeklenice, dvigovalni pasovi...); črpalka za prečrpavanje nevarnih snovi Depa Elro - 4001 na minuto z vso pripadajočo opremo, ročna membranska črpalka, tesnilni komplet za tesnjenje (različne blazine, vpojna črevesa...), dva 1500 1 rezervoarja, specialne kemijske obleke...; vse mehansko in električno orodje, neiskreče orodje, motoma rezalka, električna bmsilka, vrtalnik, motoma žaga, varilni aparat ...; reševalna oprema, ki vključuje dva reševalna pasova, reševalni triangel, 80 m reševalne vrvi, dmge pripomočke za samo reševanje, troje vrst reševalnih nosil, reševalno odejo, KED (imobilizacija ponesrečenca v sedečem položaju), vakuumsko blazino, torbo PP...; večje število oskrbovalne opreme (posode za različna goriva, absorvent, večje število vreč, plastična folija za pokrivanje...; vsa potrebna oprema za osebno zaščito in zaščito kraja nezgode; požarno zaščito, ki vsebuje vedrovko, aparat na C02 in dva aparata na prah. V vozilu se tako nahaja 496 kosov opreme. Vozilo in oprema j e bila pregledana s strani tehnične komisije Gasilske zveze Slovenije, kije za to izdala tudi certifikat o ustreznosti vozila, ki zadovoljuje zahteve standarda DIN 14555. Vozilo bo v operativni uporabi v začetku leta 2006. Do takrat pa se moramo operativni gasilci usposabljat z novo opremo, ki jo do sedaj nismo imeli v uporabi. V novo leto 2006 tako društvo vstopa z enim najmodernejšim tehničnim vozilom v Sloveniji. Želimo, da bi bilo za nesreče čim manjkrat uporabljeno, če pa že bo potrebno, ima sedaj društvo moderno in količinsko zadovoljivo opremo za posredovanje pri tehničnih posegih. Še vedno ostaja problem pri posodobitvi voznega parka, ki se ga uporablja pri požarnih intervencijah. Ta vozila so stara od dvajset do petintrideset let in ne morejo zagotavljati normalne operativne pripravljenosti. Upajmo, da ta problem ne bo spet ostal samo na plečih prostovoljnih gasilcev ampak se bo v reševanje tega problema vključili tudi tisti, ki so za zagotavljanje varnosti občanov in imovine tudi odgovorni. Ob koncu leta želim občankam in občanom Ilirska Bistrice v imenu vseh bistriških gasilcev srečno, veselo, zdravo in nesreč varno novo leto 2006! • Janko Slavec, PGD II. Bistrica Meseca decembra se radi ozremo po iztekajočem se letu, delamo razne inventure in analize da bi ugotovili, kaj od načrtovanega smo v preteklem obdobju izpolnili, kaj od obljubljenega udejanili in katere nerealizirane naloge bomo prenesli v naslednje leto. Leto 2005 je bilo za upravno enoto zelo dinamično. Zgodile so se številne zakonske spremembe, ki so tako ali drugače vplivale na vsebino in obseg našega dela tako na področju vozniških dovoljenj in registracije motornih vozil kot tudi matičnih zadev in registra prebivalstva. Pričeli smo z opravljanjem upravnih overitev, vzpostavili in zagotovili delovanje vstopne točke e-VEM, izvedli pripadajoči del usklajevalnih sestankov po projektu GERK ter zagotovili pogoje za izdajanje e-zemljiškoknjižnih izpiskov. Zaposleni v upravni enoti smo v letu 2005 pristopili k realizaciji sistema kakovosti, uvedenega z modelom CAF, v okviru katerega smo sprejeli Akcijski načrt korektivnih ukrepov za izboljšavo. Vzpostavitev sistema spremljanja pooblastil, izdelava informativnih zloženk, vzpostavitev sistema internega komuniciranja in vzpostavitev sistema nadomeščanja, so le štiri najobsežnejši projekti, ki smo jih izvedli v letu 2005. Prepričani smo, da bo implementacija navedenih ukrepov pripomogla k dvigu komunikacije na vseh ravneh upravne enote, k izboljšanju zadovoljstva zaposlenih in strank, s tem pa tudi k dvigu kakovosti in učinkovitosti delovanja upravne enote. In kako ste vi ocenili naše delo v letu 2005? Na Upravni enoti Ilirska Bistrica smo v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju že tretje leto zapored izvedli projekt ugotavljanja zadovoljstva strank s ponujenimi storitvami. Na osnovi vnaprej pripravljenega vprašalnika smo v mesecih april in maj 2005 anketirali 220 naših strank, ki so ocenjevale kakovost storitev na splošno, posamezne sestavine kakovosti, posamezne lastnosti uslužbenca ter čakalne vrste in vzroke čakanja na storitev. Tabela 1 Statusna skupina % anketiranih strank zaposleni 61,7 upokojenci 19,4 dijaki/študentje 8,3 nezaposleni 5,6 kmetje 1,7 drugo 3,3 Analiza vzorca je pokazala, da je bilo v času anketiranja na ravni upravne enote največ zaposlenih strank (tabela 1), starih od 30 do 49 let (tabela 2), ki so vse potrebne informacije pridobile neposredno pri referentu (tabela 3). Anketirane stranke so kakovost storitev ocenjevale z ocenami od 1 -zelo slaba do 5 - zelo dobra. Za leto 2005 so kakovost storitev na ravni upravne enote v povprečju ocenile z vrednostjo 4,30. Najvišjo povprečno oceno je dobil Oddelek za občo upravo Tabela 2 Starostna skupina % anketiranih strank do 19 let 2,0 od 20 do 29 let 21,2 od 30 do 39 let 23,7 od 40 do 49 let 23,7 od 50 do 59 let 14,1 od 60 do 69 let 10,1 od 70 do 79 let 3,5 od 80 in več 1,5 in splošne zadeve, najnižjo oceno pa Oddelek za upravne notranje zadeve. Ob primerjavi rezultatov anket s predhodnim obdobjem lahko ugotovimo kontinuirano rast povprečne ocene (graf 1). V nadaljevanju anketnega vprašalnika so stranke ocenjevale pričakovano in dejansko stanje posameznih sestavin kakovosti. V letu 2005 so stranke ocenile posamezne elemente z naslednjimi povprečnimi ocenami: - 3,6 - urejenost prostorov, opreme in okolja - 3,6 - dostopnost in razumljivost potrebnih informacij, - 3,6 - ustrezno hitrost reševanja postopkov (zadev), - 3,5 - reševanje zadeve na enem mestu, - 3,8 - znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve - 3,7 - zaposleni vzbujajo zaupanje pri strankah, - 3,6 - izvajanje storitev v skladu z obljubami (predvsem vsebinsko), Anketirane stranke so torej ocenile, da so uslužbenci na Upravni enoti Ilirska Bistrica urejeni, korektni, pozorni, strokovni in prijazni v skladu z njihovimi pričakovanju oziroma bolje, kot so to pričakovale, saj se povprečna ocena navedenih lastnosti giblje med 3 in 4. Povprečna ocena kakovosti storitev na ravni UE Ilirska Bistrica v obdobju 2003 - 2005 leto 2005 leto 2004 leto 2003 Graf 1: Povprečna ocena kakovosti storitev na ravni UE Ilirska Bistrica v obdobju 2003-2005 - 3,6 - pravočasnost izvajanja storitev, - 3,7 - zaposleni se individualno zavzemajo za stranko in - 3,8 - pripravljenost pomagati uporabniku (stranki). Na podlagi posameznih vrednosti za ocene od 1 do 5 lahko zaključimo, da stranke ocenjujejo, da je dejansko stanje kakovosti posameznih sestavin v skladu z njihovimi pričakovanji oz. boljša, kot so pričakovale, saj se povprečna ocena giblje med 3 in 4. Anketirane stranke so ocenjevale tudi urejenost, korektnost, pozornost, strokovnost in prijaznost uslužbenca, Analiza odgovorov na vprašanje o času čakanja na storitev v času uradnih ur je pokazala, daje bilo kar 85,3 % anketiranih strank takoj na vrsti oz. so čakale manj kot 5 minut (graf 2). Iz primerjave z rezultati ankete iz predhodnega obdobja ugotavljamo, da narašča delež strank, ki so takoj na vrsti. Zaključimo lahko, da se čakalne vrste na Upravni enoti Ilirska Bistrica krajšajo. Kot glavni vzrok čakanja so anketirane stranke navedle vrsto ljudi pred pisarno (78,8%). Sledijo drugi vzroki, zaposlenega ni bilo v pisarni, od 11 do 15 min; 2,4% Dolžina čakanja anketa 2005 od 16 do 20 min; 4,8% od 6 do 10 min; 7,6% do 5 min; 26,2% takoj na vrsti; 59,1% Graf 2: Dolžina čakanja na storitev v času uradnih ur na Upravni enoti Ilirska Bistrica v letu 2005 Tabela 3 Vir informacij % anketiranih strank ^sprejemna pisarna 23,4 internet 4,9 referent 33,2 publikacije 2,0 . ni iskal 30,2 drugo 9,8 kije obravnaval posamezno zadevo in posamezne lastnosti ocenile z naslednjimi povprečnimi ocenami: - 3,8 - urejenost uslužbenca, - 3,9 - korektnost uslužbenca, - 3,8 - pozornost uslužbenca, - 3,9 - strokovnost uslužbenca in - 3,9 - prijaznost uslužbenca. počasnost zaposlenega in razgovori zaposlenega s sodelavci in po telefonu. Namen izvedbe projekta “Ugotavljanje zadovoljstva strank s ponujenimi storitvami” je predvsem ugotavljanje razkoraka med pričakovano ter dejansko oz. prejeto storitvijo. V daljšem časovnem obdobju bomo na ta način ugotovili trend zadovoljstva naših strank ter stalen dvig kakovosti naših storitev v zadovoljstvo naših strank. Na oceno razgovor zaposlenega s sodelavci ali po telefonu; 2,9% Vzrok čakanja analiza 2005 drugo; 9,6% zaposlenega ni bilo v pisarni; 5,8% počasnost zaposlenega; 2,9% vrsta ljudi pred pisarno; 78,9% Graf 3: Vzrok čakanja pred pisarno v času uradnih ur na UE Ilirska Bistrica v letu 2005 določili tiste segmente našega delovanja, ki jih bo potrebno v prihodnje še izboljšati. Zavedamo se, daje naše poslanstvo v najširšem smislu “služiti državljanom”. Cilj našega vsakodnevnega dela in prizadevanj je 4,30, ki ste nam jo, spoštovani uporabniki naših storitev, dodelili v letu 2005, smo ponosni. Hkrati pa nas zavezuje, da se bomo še vnaprej trudili biti učinkovita, prepoznavna, do sodelavcev in uporabnikov prijazna upravna enota. Ob iztekajočem letu, ko se ponovno zaključuje večni naravni cikjjus minevanja in obnavljanja, se bomo spet ozrCi nazaj. (Pomisdd bomo na dogodke, ki so nas zaznamovaCi v tem Cetu, se spomnid pripetljajev, prijetnifi, pa tudi manj prijetnif, vsega skratka, s čimer smo se morafi vsakodnevno spoprijemati (Razočaranja in neprijetnosti čimprej potisnimo v pozabo, Cepi spomini pa naj nas spremljajo tako v osebnem živfjenju kot tudi pri defu. Zaposfeni v ‘Vpravni enoti Idrska (Bistrica vam žedmo prijetno doživete božične praznike in čimvečCepegavpriFiajajočem letu. (Branko Cedn Načelnik, INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 VsemzeCitno vesele božične praznike in srečno, usmsmi in toplo novo leiol esimito toGthm©0©g®7 OffgjGrefiooG] Eto ppsEbrodtoga dkSoSo ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c, telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si NAJDALJŠA NOČ IN DAN PO TEM.... Pred nami je zaključek leta, čas ko vsi pričakujemo nekakšno inventuro. Saj v resnici vsi vemo, da bo po tej noči samo še en dan, takšen kot vsi ostali. Pa vendar, naredimo si namišljeni prihod na cilj in občutek, da smo prispeli, nam da zagona, da z veseljem čakamo naslednje leto. In ponovno si voščimo vse najboljše, zaželimo, da bi bilo leto pred nami, če ne drugače, vsaj takšno, kot je bilo preteklo. Pa še resje, naj ne bo slabše od minulega in vse bo v redu. Seveda pa je važen začetek leta in ta je odvisen tudi od tega, kaj in koliko smo na to najdaljšo noč pojedli in popili. Skratka, kako smo dočakali novo leto. Poznam jih zelo malo, ki si ne bi na ta večer privoščili nekaj kalorij viška. Vsem, ki se bojo predali profesionalni roki natakarjev in kuharjev v restavracijah, lahko zaželim le veliko užitkov, ostalim pa ponujam nekaj dobronamernih nasvetov iz kuharskih logov. Nikar ne dovolite, da vas začetek silvestrskega večera najde v razmišljanju, kaj bi pa danes pojedli. Za to poskrbite prej. Skupaj z družbo ali pa sami se prepustite domišljiji in si sestavite božansko večerjo. Jedilnik si zapišite in naredili ste prvi korak. Po zapisanem si sestavite seznam potrebnih surovin za pripravo večerje in pri tem ne pozabite, da bo potrebno zraven tudi kaj popiti. Opazili boste, da se stvari nadgrajujejo in dopolnjujejo, na koncu se zapisano nekoliko spremeni, ampak vedno na bolje. Še nekaj smernic pri pripravi jedilnika. Vedno si privoščite hladno predjed, bodite ustvarjalni, to ni nujno pršut in sir. Namen predjedi je, da nam spodbudi tek, nikakor pa, da nas nasiti. Pomislite na kakšno lažjo stvar, ki vas ne bo zamastila preden se lotite bistva, nekaj v bolj zeleni smeri, predvsem pa količinsko minimalistično. Juhica je vsekakor dobrodošla, ampak, pomislite, če jo že kuhate, bo dosti lepše legla tam nekje, ko nas pomalem zmanjkuje. Juha torej za zaključek, pa naj bo v njej kaj zelenjave za boljšo prebavo. Ob glavni jedi ne bi zgubljal besed, vsak ima svoj okus in želje. Kaj je lepšega, kot ustreči sam sebi. Pa vendar, naj bo pestra, lepa na pogled in zmernih količin. Saj veste, kako se nam sicer odlična, a preobilna večerja, spahuje naslednji dan. In tokrat je to celo naslednje leto. Pomislimo na lep začetek... Ko bo jedilnik sestavljen, poskrbite, da bo ob njem ustrezna pijača. Raje kot na količino, bodite pozorni na kvaliteto. Te pri nas ne manjka. Osnovna načela so enostavna, lažja hrana lažje vino in nasprotno. Sicer pa danes že na steklenicah piše, kam kaj paše. Ne pozabite na Šilce dobrega likerja po obilni večerji, ponavadi je to grenčica. In seveda šampanjec. Pri njem velja isto kot pri vinu, bolje da ga ni, kot pa da pričakamo novo leto z nečim, kar sicer poči in se peni, nikoli pa ni videlo grozdja... Upam, da 'sem vam pomagal. Vsem želim srečo v prihajajočem letu in še veliko kulinaričnih užitkov. Rihard Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... ‘VeseCc Božične praznil^e in srečno novo Beto ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o^ ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-4' fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming,si jS, GOSTILNA s prenočišči i r k i **' Ema Deželak s.P. Dolenja 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 5IB inštalacije d oo------------ Jablanica I2 G2SO Ilirska Bistrica tel, 05 714 85 I5 roNJ e-mall: slbist@siol.net . . - im mmmMm \ 'oSiač' ■—• adiMUS' -V . 'm.' smMmMt o mm$a tete® Bi w Buderus sime i Term A siasi J ZAVAROVALNICA TRI G LAV,d.d., ■ OBMOČNA ENOTA POSTOJNA dp< želi svojim poslovnim partnerjem : in zavarovancem prijetne praznike 'ftk ter v vseh pogledih srečno '•< - in uspešno leto 2006. . >co< ■ £* ::Š'. triglav .e. Obrt OBRTNIKI BODO PRIHRANILI VEČ KOT 11 MILIJARD LETNO V Obrtni zbornici Slovenije so 8. decembra skupne dosežke pri oblikovanju vzpodbudnejšegapodjetniškega okolja ter konkurenčnosti obrti in podjetništva predstavili minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za javno upravo Gregor Virant ter predsednik OZS Miroslav Klun. Klun je izpostavil partnerski odnos z državo, saj naj bi bila obrtna zbornica aktivno vpeta v pripravo zakonov in drugih predpisov. Mnoge sedaj uzakonjene spremembe in izboljšave je po njegovih besedah obrtna zbornica nakazala že v zahtevah slovenske obrti, vlada pa jih je bila pripravljena sprejeti, s čimer prisluhnili priporočilom OZS o ključnih vprašanjih, povezanih z reorganizacijo obrtne zbornice in tudi z deregulacijo pridobivanja obrtnega dovoljenja. »Zavedamo se, da bo pri bodočem zborničnem organiziranju ključna povezava med zbornico, njenim programom in člani. Ministrstvo za gospodarstvo meni, da Mministra Gregor Virant in Andrej Vizjak ter predsednik OZS Miroslav Klun potrjuje namene vlade in parlamenta za ustvarjanje ugodnejše klime za obrt in podjetništvo v Sloveniji. V obrtni zbornici so izračunali, da bodo na podlagi letos uzakonjenih ukrepov člani OZS že v prihodnjem letu prihranili dobrih 11 milijard tolarjev, brez upoštevanja prihranka zaradi znižanja davka na izplačane plače. Celotno gospodarstvo pa naj bi prihranilo kar 34,5 milijarde tolarjev. Vizjak je prav tako poudaril korektno in konstruktivno sodelovanje z obrtno zbornico, ob čemer verjame, da se bo zaradi omenjenih razbremenitev povečalo število samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, ki bodo lažje delovale. Izpostavil je tudi izboljšani zakon o gospodarskih družbah, ki je trenutno v parlamentu. Rešil naj bi veliko problemov, na katere je večkrat opozarjala obrtna zbornica. V prihodnjem letu nameravajo spremeniti tudi obrtni zakon. Po ministrovem zagotovilu bodo so spremembe, ki jih zbornica predlaga, korak naprej in zato jih želimo uzakoniti v skladu s predlogi zbornice,« je zaključil Virant. Tudi minister za javno upravo je poudaril, da so na ministrstvu od obrtne zbornice prejeli ogromno število predlogov in pripomb, ki so jih upoštevali. Naj večji korak pri odpravljanju birokratskih ovir na področju podjetništva je projekt VEM - vse na enem mestu. V Sloveniji j e preko 200 vstopnih točk, med katerimi so tudi območne obrtne zbornice ter internet. Tudi paket davčne zakonodaje ukinja kar nekaj absurdov, ki so se pojavljali in na katere je vrsto let opozarjala obrtna zbornica. »Vzpostavili smo antibirokratski filter - v sodelovanju z gospodarstvom pregledujemo vse predpise z namenom, da vlada ne bi ustvarjala novih birokratskih ovir,« so bile Virantove besede. ap, mr Gostilna “VRI SOTLARJEVIH” PODGRAD [Bližajo se novoletni prazniki. V našem lokalu, ki ima 2 prostora (30 in 45 oseb), Vam lahko pripravimo nepozabno druženje z Vašimi najdražimi, prijatelji ali poslovnimi partnerji. Pogostili Vas bomo zi izbranimijedmi domače kuhinje, jedmi z žara, divjačino ali s picami. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 05/ 783 56 30. mm Če Vas (affota in žeja prime, smo mi tu, da Vas mine! DNEVI ODPRTIH VRAT SO BILI USPEŠNI V začetku meseca decembra so v Razvojnem centru potekali dnevi odprtih vrat. Organizirali smo različna predavanja in predstavitve. Dobro je bilo obiskano predavanje o turističnih spominskih pa tudi ostale predstavitve razpisov in projektov so privabile kar nekaj zainteresiranih. Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujem Martinu Šabcu za kulturni program, Kmetiji Miše iz Sabonj, Društvu kmečkih žena, Gostišču Mašun, foto klubu Sušeč, kmetiji Štemberger iz Vrbice, čebelarstvu Kim iz Čelj ter Veljku Zidarju, ki nam j e posodil brkinsko nošo, ki je še vedno na ogled v prostorih Razvojnega centra kakor tudi razstava fotografij, v preddverju Doma na Vidmu pa je do konca meseca na ogled razstava domačih izdelovalcev izdelkov domače in umetne obrti. V nadaljevanju pa sledi predstavitev obljubljene teme iz prejšnje številke časopisa. POSLOVNI ANGELI Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in izkušnjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju še dodatno pomagati pri vsakodnevnih odločitvah. So pravzaprav ključni kandidati, da to postanejo. Njihove vloge ne smemo razumeti kot pomoč, dobrodelni prispevek ali celo sponzorstvo za nek projekt, ampak je to partnerstvo, ki temelji na kapitalistični logiki: če z določeno stopnjo tveganja nekam vložimo svoj kapital, za nagrado pričakujemo dobiček. Pri konceptu poslovnih angelov gre torej za vlaganja, kjer si partnerja delita dobiček, če projekt uspe, ali izgubo, če ta propade. Klub poslovnih angelov, kot oblika zbiranja ponudbe in povpraševanja po kapitalu, od začetka leta 2001 deluje tudi v Sloveniji pod okriljem PCMG. Osnovna dejavnost kluba je zbiranje in posredovanje podatkov ter navezovanje stikov med ponudniki - poslovnimi angeli in povpraševale! - podjetniki po kapitalu. Glavni cilj kluba pa je vzpostaviti stalno ponudbo in povpraševanje neformalnega tveganega kapitala, ki bo ostal tudi del vsakdanjega podjetniškega okolja. Aktivnosti kluba so: - zbiranje podatkov o povpraševanju in ponudbi kapitala prek spletne strani; - iskanje potencialno zanimivih partnerstev; - organiziranje sestankov med podjetjem in poslovnim angelom; - nudenje tehnične pomoči tako enim kot drugim; - priprava in izvedba usposabljanj za angele, podjetnike in svetovalce; promocija programa z informiranjem podjetnikov, partnerskim povezovanjem z drugimi nacionalnimi institucijami ter sodelovanjem na domačih in mednarodnih poslovnih dogodkih; - vključevanje v evropsko zvezo EBAN; - spremljanje programa; - sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi podjetniškimi centri. ODGOVORNA IN KONTAKTNA OSEBA: mag. Jaka Vadnjal, vodja projekta, tel: 01/ 530 98 04. iaka.vadnial@pcmg.si Mojca Cvirn, skrbnica projekta, tel: 01/ 530 98 06, moica.cvim@pcmg.si *vir PCMG Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja, na katere bi želeli odgovor, se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. mag. Milena Urh KRAJEV Prostovoljno gasilsko društvo KNEŽAK k \ SKUPNOST KNEjŽAK I Prostovoljno gasilsko društvo KORITNICE / VSEM ČLANOM, SOKRAJANOM, OBČANOM, SPONZORJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, VELIKO MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA, USPEHOV IN URESNIČITEV VSEH ŽELJA V NOVEM LETU2006! MePZ Tabor Kalc 1869 KNEŽAK Društvo rejcev in ljubiteljev konj GRAŠČINA Bač n >, m s Balinarski klub »BEU KAM'N« Akademsko letalsko društvo “SNEŽNIK” 1 F 31 1 Aes očemorča- 'TveAierčcz ffivafe ./f&r-ist/Vc //7z . Vftesnde/gte/' očcisie- SZčko/ča- oe&e^, (J0o £u> /e/' Jseam, zabavo zžz- z/^/zzUzzz> AVenv- /či/o- Ž'CrAtf/ TURIZEM POD DROBNOGLEDOM Tokrat smo si za temo izbrali prireditve, ki so v turistični ponudbi zelo pomemben člen, s pomočjo katerega turistična ponudba pridobiva zaokroženo celoto nekega kraja oziroma, kot temu pravimo, turistične destinacije. Tudi na Razvojnem centru Ilirska Bistrica pripravljamo mesečno koledar prireditev, kije namenjen vsem organizacijam >n posameznikom, ki organizirajo turistične prireditve na eni strani ter potencialnim obiskovalcev prireditev na drugi strani.Objava v koledarju prireditev je popolnoma brezplačna, saj objave plača Občina Ilirska Bistrica. Opažamo, da se v Občini Ilirska Bistrica organizira veliko več prireditev, kot jih je objavljenih v našem koledarju Prireditev. Na nas so leteli tudi že očitki, da prireditev ne objavljamo in zakaj jih ne objavljamo, zato smo se odločili, da Podamo razlago oziroma odgovor lokalnemu prebivalstvu. Priznati moramo, da si prizadevamo na vse načine, da bi čim bolj pokrili koledar prireditev in se obračamo vsak mesec na že znane organizatorje prireditev. Problem nastane, ko prireditve organizirajo organizacije in posamezniki, in sicer Prireditve, ki niso tradicionalne in seveda organizatorji niso znani. Koledar prireditev pripravljamo skupaj s sosednjimi občinami in je v pogled širšemu krogu potencialnih obiskovalcev Prireditev, dosegljiv je na teletekstu, internetnih straneh ter lokalnih in regionalnih medijih. Podatke za objavo v koledarju prireditev sprejemamo vsak mesec do 18. v mesecu - vse pravne ali fizične osebe lahko objavite svoje prireditve, razstave ter druge dogodke. Držati se morate le datuma, ki je bil že prej naveden, ker kasneje objava ni možna, saj gre gradivo v tisk, lahko pa vam podatke objavimo na internetu. Upamo in želimo si, da bi koledar prireditev zaživel, saj vemo, da je za organizacijo ene prireditve potrebno vložiti yeliko truda, in če ne poskrbimo za promocijo, prireditev ne more biti dobro obiskana. PODJETNIŠKI FORUM: Občana zanima ali obstajajo kakšne vzpodbude ali nagrade za nove zamisli v gospodarstvu? Trenutno poteka izbor Najpodjetniška ideja 2005/06. Do 24. januarja 2006 se lahko slovenska zasebna inovativna podjetja vključijo v izbor Najpodjetniška ideja 2005/06. Nastajajoča podjetja se do 17. februarja 2006 lahko v izbor prijavijo s svojim poslovnim načrtom. Zmagovalce bosta izbirali strokovna in investitorska komisija, razglašeni pa bodo na mednarodni podjetniški konferenci Podim konec marca prihodnje leto. V izboru lahko sodelujejo slovenska zasebna podjetja (pogoj je, daje ustanovitelj ali skupina ustanoviteljev vsaj 20-odstotni lastnik), katerih poslovanje temelji na inovativni zamisli in izdelkih, storitvah, tehnologiji, ki so nekaj novega (plod lastnega znanja in razvoja). Novonastajajoča podjetja pa se lahko prijavijo s svojimi inovativnimi poslovnimi načrti. Prav tako so k sodelovanju vabljeni tehnološki parki, inkubatorji, podjetniški centri in podjetne občine, da na izbor prijavijo svoje kandidate (inovativna podjetje iz svojih okolij). Na koncu letošnjega tekmovanja bodo pregledali, katera regija ima največ in katera najmanj inovativnih podjetij. - Mlada in uveljavljena podjetja se lahko prijavijo prek spletne strani www.finance-on.net/npi. - nastajajoča podjetja pa prek www.naipodietniskaideia.si. Tri kategorije, dve komisiji Da bi bila tekma kar se da enakovredna za vsa inovativna podjetja, tako nastajajoča in mlada kot tudi že uveljavljena, bodo podjetja lahko tekmovala v treh kategorijah. Med podjetji, ki poslujejo več kot pet let, bo strokovna komisija izbrala najinovativnejše uveljavljeno podjetje. Mlada podjetja, ki poslujejo več kot 12 mesecev in manj kot pet let, bo ocenjevala tako strokovna komisija kot komisija, sestavljena iz predstavnikov kapitala: poslovnih angelov, tveganega kapitala in uspešnih podjetnikov (člani komisije bodo znani do sredine novembra). Seštevek ocen obeh komisij (vsaka bo k skupni oceni prispevala polovico) bo določil, katero je najboljše mlado inovativno podjetje. Podjetja, ki so mlajša od 12 mesecev - ali pa imajo prihodnji podjetniki šele podjetniško idejo, zapisano v poslovnem načrtu - se bodo lahko pomerila v kategoriji najinovativnejše nastajajoče podjetje. Poslovni načrti: predstavitev in zagovor pred vlagatelji Vse prispele poslovne načrte v kategoriji nastajajoča podjetja v izboru Najpodjetniška ideja 2005/06 bo najprej pregledal strokovni tim Tovarne podjemov, partner projekta Najpodjetniška ideja. Največ 25 najboljših poslovnih načrtov bo nato predloženih investitorski komisiji. Pred razglasitvijo pa se bo največ deset avtorjev najboljših poslovnih načrtov osebno predstavilo komisiji. Ocena osebne predstavitve bo sestavni del končne ocene. Zadnji rok za oddajo prijav za sodelovanje podjetij v kategoriji mlada in uveljavljena podjetja - 24. januar 2006 Zadnji rok za oddajo prijav in poslovnih načrtov za sodelovanje v kategoriji nastajajoča podjetja -17. februar 2006 Ocenjevanje in izbor finalistov -17. feb do 10. mar. 2006 Srečanje s finalisti izbora -17. marec 2006 Predstavitev nastajajočih podjetij in zagovor poslovnih načrtov pred investicijsko komisijo - 30. marec 2006 Sklepna prireditev in slavnostna razglasitev zmagovalcev - 30. marec 2006 Inovativna podjetja, pridružite se! VOŠČILO Če nočeš, da bi leto teklo v prazno, ga moraš pravočasno začeti. (Johann Wolfgang Goethe) Srečno in uspešno 2006 ! RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA mag. Milena Urh direktorica Mojca Memon Štembergar Marjetka svetovalka za turizem delavka na projektu Za objavo prireditev, nas lahko pokličete na telefonsko številko 05/ 710 1 384, vsak delovnik med 7.00 in 15.00 uro. 24.12. 2005 Kultura Snežnik stran - 12 USPEL 2. FOTO NATEČAJ GRAŠČINE - DRUŠTVA REJCEV IN LJUBITELJEV KONJ IZ BAČA Leto je naokoli, pogovarjati smo se začeli o uspehih, vzponih in padcih. Tudi v našem društvu je tako. Številne akcije smo letos pripeljali srečno do konca. Tudi naš 2. foto natečaj z naslovom Koledar, ki je potekal od 1. januarja do 20. novembra 2005. Udeležba je bila izjemna. Sodelovalo je 12 avtorjev iz širne Slovenije. Objavljenem razpisu seje najbolj približal Stojan Spetič iz Bača. S 13-imi fotografijami je dosegel prvo mesto v skupnem seštevku. Za najboljšo fotografijo je komisija določila konje v diru lastnika Boruta Delosta. Komisija je bila sestavljena iz treh okrožji s tremi neodvisnimi člani, ki so posamično in skupinsko podajali točke za fotografije. Prva skupina je ocenjevala fotografije Zmagovaln afotografija kot umetniško delo, drugi trije člani so podali svoj komentar zgolj s fotografskega vidika in tretja skupina (dva predstavnika društva in predstavnik sponzorjev) je zgolj pazila na razpisne pogoje. Kaj bi več brbljali, ko pa same fotografije povejo največ. Omenimo še, daje nagrada za najboljšo fotografijo 15.000 tolarjev in darilni bon Drevesnice Štivan v vrednosti 5.000, za najboljšo kolekcijo 13 fotografij 120.000 in vrednostni bon drevesnice Štivan v vrednosti 25.000 tolarjev. Nagrade bodo podeljene na Štefanovo, 26. decembra, na 12. blagoslovu konj na Baču, kjer si boste nagrajena dela lahko tudi ogledali. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili sponzorjema drevesnici Štivan iz Matenje vasi pri Postojni in baru Keš iz Bača. Za konec voščimo vsem bralcem, še posebej ljubiteljem konj, vesele božične praznike in srečno novo leto. Predsednik društva Matjaž Tomšič ŽIVIMO, DELAJMO IN USTVARJAJMO SKUPAJ Pod tem geslom je bistriško Društvo invalidov zaključilo niz dejavnosti in prireditev, ki jih je ob rednem socialnem in svetovalnem programu izpeljalo v jubilejnem, dvajsetem letu svojega obstoja. Skupaj z OŠ Dragotina Ketteja ter Knjižnico Makse Samsa je 1.decembra obeležilo mednarodni dan invalidov z zanimivo razstavo likovnih in literarnih del, ki so jih na temo invalidnosti in drugačnosti izdelali otroci OŠ Dragotina Ketteja. Na kulturni prireditvi ob razstavi je podpredsednica društva Jožica Zibert na kratko spregovorila o njegovih najpomembnejših aktivnostih. Valerija Macarol iz Sežane, članica upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije, je opozorila na problem zaposlovanja invalidov, saj jih je od 160.000 kar 23.000 brezposelnih. Prireditve seje udeležil tudi bistriški župan Anton Šenkinc, kije pohvalil sodelovanje med društvom in šolo saj se, kot je dejal, odnos do invalidnosti prične oblikovati že v otroških letih. Povedal je tudi, da bodo prihodnje leto v bistriškem zdravstvenem domu zgradili dvigalo, kar bo za invalide pomembna pridobitev. Otroci Kettejeve šole so pripravili tudi nekaj glasbenih točk, zapel je šolski zbor, ki ga vodi Marta Reberc, nadvse zanimiva pa so bila njihova razmišljanja o invalidih, ki so jih prebrali zbranim v knjižnici. Na izviren in neposreden način je svojim prvošolčkom pojem invalidnosti približala vzgojiteljica Laura Novak. V njihovo sredino je povabila invalidko Dragico Sušanj iz Dolnjega Zemna. Ker se ta ukvarja s slikanjem, je otrokom pokazala, kako se slika z usti. Njeno pripovedovanje je na otroke naredilo velik vtis, zato so tudi sami z usti naslikali »akvarelčke«. Lepa in poučna razstava je bila v knjižnici na ogled do 9.decembra. Anica Kocjančič GLASBENA ŠOLA V NOVIH PROSTORIH Po slabem mesecu delovanja v novih prostorih je bistriška glasbena šola 30. novembra doživela tudi uradno, slavnostno otvoritev, ki se jo je udeležil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver s sodelavci in nekatera znana imena iz slovenskega glasbenega izobraževanja. Odprtje glasbene šole je pospremil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali Pihalni orkester pod vodstvom prof. Josipa Grgasoviča, učenci glasbene šole s pevskimi, baletnimi in instrumentalnimi točkami ter Komorni dekliški zbor Vox Ilirica, v katerem prepevajo nekdanje in sedanje učenke bistriške glasbene šole. Program je pripravil Marjan Krebelj in prireditev skupaj z Anjo Udovič tudi povezoval. Ravnatelj šole Laszlo Balazs je v krajšem nagovoru spregovoril o skromnih začetkih delovanja te ustanove, ustanovljene leta 1951. Pred 22 leti so se preselili v več kot sto let staro stavbo nekdanje ljudske šole, vendar je kar nekaj let zaradi prostorske stiske pouk potekal na treh lokacijah. Izrazil je zadovoljstvo ob tem, da je 330 učencev, kolikor jih trenutno obiskuje glasbeno šolo, ter profesorski kolektiv, končno dobilo nove, funkcionalne in sodobno opremljene prostore. Baletno dvorano ima glasbena šola v prostorih gimnazije, njihov naslednji cilj pa je tudi nova, večja dvorana za prireditve. Dr. Milan Zver je čestital občanom za novo pridobitev ter izrazil zadovoljstvo, da je ponovno med Bistričani, ki so ga na lanskoletnih volitvah izvolili za poslanca v državnem zboru. Poudaril je, da slovensko glasbeno šolstvo po delovnih razmerah in kakovosti ne zaostaja za podobnimi ustanovami v EU. Zupan Anton Šenkinc je pojasnil, da je občina v obnovo stavbe vložila 25 milijonov tolarjev. Zadovoljen je, ker seje gimnaziji pridružila glasbena šola in se tako »bistriška vojašnica spreminja v velik izobraževalni center.« Anica Kocjančič Z DONACIJAMI ZA PROSLAVE ZMAGE Zmaga zaveznikov nad fašizmom in nacizmom pred 60. leti je rešila našo civilizacijo. S to zmago so bili postavljeni temelji združenih narodov in združene Evrope, v kateri si svobodni in enakopravni narodi zagotavljamo mir, demokratični razvoj in človekovo dostojanstvo. V spomin in opomin na te dogodke, smo v letošnjem jubilejnem letu poleg tradicionalnih proslav, komemoracij in drugih srečanj posvetili posebno pozornost 60. letnici konca druge svetovne vojne, ki je bila 9. maja 2005 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Proslavi ob 60. letnici zaključnih bojev za dokončno osvoboditev Ilirske Bistrice in slovenskega Primorja 7. maja v Zagorju pri Pivki. Spominske slovesnosti ob 60. letnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh v spominskem parku v Poljanah na Koroškem in vseslovenske proslave ob 60. letnici ustanovitve prve slovenske vlade 7. maja v Ajdovščini. Organizacijo navedenih svečanosti, ki smo se jih občani z avtobusi in drugimi prevozi udeležili, je organizirala in vodila Zveza združenj borcev ob podpori lokalnih skupnosti. Vse slovesnosti so bile s strani medijev korektno in spoštljivo prikazane širši slovenski javnosti. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ilirska Bistrica se ob tej priliki zahvaljuje vsem donatorjem za finančno pomoč, tako da smo programe teh pomembnih svečanosti dostojno izvedli. Finančna sredstva so prispevali: Občina Ilirska Bistrica, Piama Izoterm Podgrad, Piama G.E.O. d.o.o. Podgrad, Banka Koper, TIB Transport Ilirska Bistrica, Piama PUR Podgrad, Tramper d.o.o. Dolnji Zemon, BESS d.o.o. Ilirska Bistrica, Unikat d.o.o. - PUB Ilirska Bistrica, Grafična delavnica BOR Ilirska Bistrica, Trgovina obutve KOSIČ d.o.o. Ilirska Bistrica, Cvetličarna ROSA Ilirska Bistrica, Biffe LIDIJA Ilirska Bistrica, Trgovina NOVI SVET Ilirska Bistrica, Pedikerski salon MILKA PROSEN Ilirska Bistrica. Jože Vičič Podpredsednik Območnega združenja VOX IURICA PRAZNOVALA V nedeljo, 4. decembra, je Dekliški komorni pevski zbor Vox Ilirica s koncertom v prepolni dvorani Doma na Vidmu praznoval dvajsetletnico svojega uspešnega in plodnega delovanja. Zbor je leta 1985 ustanovila in ga še danes vodi prof. Marija Slosar Lenarčič, že nekaj let pa z njim sodeluje korepetitor prof. Martin Lenarčič, ki ga na nastopih tudi spremlja na klavirju. Redno se je udeleževal revije Primorska poje, kjer je na radijskih tekmovanjih dosegal pomembne rezultate. Za seboj ima veliko samostojnih koncertov po Sloveniji in kar nekaj pevskih turnej izven meja Slovenije. Leta 1998 so pevke s svojo dirigentko gostovale v Berlinu, leta 2000 v Kanadi in Združenih državah, kjer so prejele Prešernovo nagrado mesta Cleveland. Naslednje leto so se v Messini s koncerti vključile v božični glasbeni abonma tega sicilskega mesta... Nekaj utrinkov iz zborove bogate preteklosti smo si poslušalci ogledali ob predvajanju video projekcij, s katerimi so pevke pospremile živo izvajanje. Po lanskoletnem koncertu sakralne glasbe v cerkvi sv. Jurija (skupaj z MoPZ Dragotin Kette), je zbor za jubilejni koncert izbral sakralno ter slovensko ljudsko in umetno glasbo. Med ljudskimi skladbami smo slišali Voznico, ki jo je priredil Janez Bole, profesor Slosar Lenarčičeve na glasbeni akademiji; iz novejše zborovske literature pa je zbor izbral dve pesmi Makse Samsa, ki ju je ob lanskoletnem praznovanju stoletnice pesničinega rojstva uglasbil domačin Bojan Glavina. Oba skladatelja in glasbena pedagoga sta s svojo prisotnostjo na koncertu izrazila priznanje zboru, ki bi ga, kot je dejal Roman Gustinčič, predstavnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ob podelitvi bronastih in srebrnih Gallusovih značk, glede na repertoar in način podajanja lahko uvrščali med akademske. Ta pomembna priznanja so za dvajsetletno zvestobo zboru prejele tudi Elena Sedmak, Marjana Rozman Potepan in Margita Hrvatin. Na praznovanje so pevke povabile Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, ki prepeva pod taktirko Primoža Malavašiča. Zbor je nastal leta 1953, v njem pa prepevajo primorski študenti v Ljubljani. V dolgih letih svojega obstoja so ga vodili nekateri najbolj znani slovenski dirigenti: Anton Nanut, Marko Munih, Mirko Slosar, Andraž Hauptman... Ubrani moški glasovi so lepo dopolnili žensko petje. Med mnogimi, ki so po koncu koncerta želeli čestitati prof. Mariji Slosar Lenarčič so bili bistriški župan Anton Šenkinc, ki je zbor poimenoval »ambasador Ilirske Bistrice«, Rudi Šimac, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, pa je posebej pozdravil dekliške in ženske skupine, saj »kjer mati poje, slovenska pesem in z njo slovenski jezik ne bosta izumrla«. Dvajset let delovanja Komornega zbora Vox Ilirica kljub težavam, s katerimi se nenehno spopada (gre predvsem za časovno stisko, zaradi katere se pevke srečujejo na vajah le ob koncu tedna), pomeni za bistriško okolje pomemben prispevek k dvigu ravni zborovskega petja. Naj bo torej prepevanje Vox Ilirice še naprej izziv in vabilo mladim. Anica Kocjančič - n Zahvaljujemo se donatorjem: Plaming d.o.o. Izoterm - Piama d.d. Banka Koper d.d. Cvetličarna Polona Avto Martinčič v______________________________' PRAZNIČNI IN DELOVNI DECEMBER UPOKOJENSKEGA PEVSKEGA ZBORA Konec leta je ponavadi čas, ko se kljub prazničnemu vrvežu in obilici dogodkov ozremo nazaj in ocenimo svoje delo. Tudi MePZ Društva upokojencev Ilirska Bistrica, ki ga že več kot dvajset let uspešno vodi zborovodja Dimitrij Grlj, je leto zaključil delovno. Na povabilu DU Izola so pevci odšli na tradicionalno božično-novoletno srečanje v izolski hotel Delfin. Z ženskim in moškim pevskim zborom, ki sta nastala iz MePZ DU Izola, so tako preživeli lep, družaben in kulturni večer. Ob skrbnem vodenju zborovodij Boninove, Balohove in Grlj a so hotelski gostje prisluhnili mnogim ubrano zapetim slovenskim pesmim. Hkrati je bilo srečanje priložnost, da so se zbori, ki medsebojne vezi gojijo že mnogo let (poleti se srečujejo na Mašunu), poslovili od zborovodje MePZ DU Izola Alojza Turka. Prvega decembra je bistriški upokojenski zbor razveselil stanovalce Doma starejših občanov s šopkom pesmi iz njihovega bogatega repertoarja. Da ne bi bilo vse skupaj preresnobno, je poskrbela Danica Pardo, kulturna delavka in zvesta članica zbora, kije posamezne pesmi povezala s šaljivim besedilom. Ob zvokih harmonike Vojke Pirih in Anice Udovič so zapeli tudi stanovalci doma. Ker je upokojenski pevski zbor zelo homogen, saj so člani v več kot dvajsetih letih prepevanja stkali močne vezi, so s praznovanjem ob glasbi in plesu praznovali tudi rojstne dneve vseh pevcev. V organizacijskem odboru PZ so se na poseben način spomnili »okrogloletnikov«, ki so za zvestobo in zavezanost petju prejeli simbolična darilca. Kaj drugega kot knjižico s slovenskimi narodnimi pesmimi. Seveda pa je za pevce december samo koledarski zaključek leta. »Sezona« petja se bo pravzaprav zares pričela šele Prihodnje mesece, v katerih čaka pevce in njihovega zborovodjo mnogo dela in priprav na revijo Primorska poje, občinsko pevsko revijo, srečanje pevskih zborov Slovenije v Šentvidu pri Stični,... ak BOŽIČEK V KNJIŽNICI Delavke knjižnice Makse Samsa Vlasta Kirn, Tamara Udovič, Darja Hostinger in Tadeja Raspor so v torek, 20. decembra, otrokom, ki obiskujejo ure pravljic, uprizorile igrico V pričakovanju Božička. S prisrčno predstavo so otrokom pričarale čarobno vzdušje ob pričakovanju dobrega možička, vanjo pa so vnesle tudi vzgojno in humanitarno noto. Tri deklice iz zgodbe, Lana, Eva in Tinka, se v pismu Božičku namreč odpovedo dragim darilom, zato da lahko toliko bogatejše obdari njihovo prijateljico Metko, ki ji je v požaru pogorela hiša. Po koncu igrice je Božiček obdaroval male petletnike, ti pa so mu z veseljem zapeli nekaj otroških pesmi ter z njim zarajali. ak PRAZNIČNI POŠTNI ŽIG Primorsko numizmatično društvo oziroma njegova filatelistična sekcija, ki ji že nekaj let predseduje Vojko Čeligoj, je za letošnji Božič pripravilo priložnostni poštni žig. Oblikoval gaje domači slikar Romeo Volk in v njem poudaril jaslice, najbolj značilen božični motiv, tako cenjen v vaseh pod Snežnikom. Priložnostni žig bo v uporabi v soboto, 24. decembra, na pošti Ilirska Bistrica. Primorsko numizmatično društvo načrtuje tudi dotisk poštne dopisnice oziroma ovitka, na osnovni šoli Antona Žnideršiča, kjer poskušajo vzpostaviti filatelistični krožek, pa pripravljajo razstavo. ak UMIRANJE... Vidim.. .vidim dolg predor na koncu pa močno svetlobo okoli mene nema tišina padam.. .padam globoko v nezavest. Žal mi je vseh žensk s katerimi nisem spal kar pa sem, mi je žal da nisem večkrat. Zapuščam ta svet zlagan in smrdljiv to je konec .. .konec mojega življenja. Angel s srebrnimi krili me čaka in vabi na koncu predora padam v neskončnost nevidne sile me vlečejo tja kjer le močna svetloba žari. Teža vseh zemeljskih grehov mi teži dušo in vest v tem zadnjem boju ko nimam najmanjših možnosti. A angel še vedno čaka na koncu predora in vabi letim tja počasi in tiho svetloba je vedno močnejša. Postajam svoboden in srečen življenje se mi odvrti v glavi v nekaj trenutkih...o bog zemeljski vek je končan. Čisto blizu sem že molim, tisto malo kar še znam ustnice mi trepetajo in oči se rosijo padam...padam v neskončnost. Molil bo več, a ne znam birma je že daleč... daleč... daleč... sveto obhajilo je še dlje o bog, usmili se moje grešne duše. Končno gledam angelu v oči skupaj stojiva na koncu predora na belem oblaku. ..svetloba j e povsod. Tiho ga vprašam s tresočim glasom: »Marje to zdaj konec mojega življenja?« A angel si z levo roko popravi svetniški sij z desno me potreplja po rami in reče: »Sinko, že mama ti je nekoč lepo povedala, da ne pij toliko, če ti škodi...« Angel se tedaj spremeni v velikega črnega mačka bel oblak postane domača postelja in glava...glava boli za umret. Ležim in prisegam to je čisto zares poslednjič kar sem pogledal v kozarec... Matjaž Vrh Snežnik stran - 14 Iz šolskih klopi PIPE ARMAL VIVAQUA V OSNOVNI ŠOLI TONETA TOMŠIČA KNEŽAK Na razpis Mariborske livarne “Armal za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah”, ki je potekal v juniju 2005, se je prijavila tudi naša šola. Izmed 18 prijavljenih osnovnih in srednjih šol je bilo izbranih 9, med katerimi je bila tudi naša. V okviru ekošole smo zasnovali program, kije prepričal Armalovo komisijo, da so nam podarili 4 pipe s filtri. S projektom bomo otroke v vrtcu, učence osnovne šole ter krajane šolskega okoliša ozaveščali o pomenu varčevanja in uporabe čiste pitne vode. Vsebino tega projekta smo vključili tudi v delavnice na eko dnevu. Na ta dan nas je obiskal gospod Korošec, vodja razvoja in konstrukcije v Mariborski livarni. Učencem in njihovim staršem j e predstavil delovanje filtrov in pip ter nas seznanil z nevarnimi sestavinami, ki so prisotne v nefiltrirani vodi. Ze v novembru so nam pooblaščeni serviserji Mariborske livarne montirali pipe s filtri, ki omogočajo točenje neoporečne pitne vode. Filtri omogočajo odstranjevanje strupov ter nevarnih bioloških primesi. Otroci iz vrtca in učenci so v kratkem času zamenjali navado pitja sladkih pijač s pitjem vode. Pred marsikaterim učencem stoji na mizi plastenka s filtrirano vodo izpod armalove pipe. Janja Ivančič Milanka Hrovatin PRVI SNEŽAK V ponedeljek, 16. novembra, smo se prebudili v zasneženem jutru. V šoli smo skozi okno gledali snežinke, ki so se poigravale v zraku in padale počasi na zemljo. »Oh, ko bi le lahko vsaj malo uživali na snegu.« In želja se nam je uresničila med uro športne vzgoje, ko je učiteljica Nives zavpila: »Gremo narediti prvega letošnjega snežaka/« »Hura!« seje razlegal vesel vzklik po našem razredu. Nadeli smo si kape, šale, rokavice in bunde ter odšli zimskemu veselju naproti. Najprej trup, nato glava, pa še roke in noge. »Ojej, snežak se zvrača!« je zavpil Mark. Hitro smo ga prijeli in podložili s snegom. Kaj se ne bo zvračal, ko je pa bil tako moker sneg, da se nam je sproti topil. Ampak nam je vseeno uspelo. Ne verjamete? Pa si ga le oglejte, našega prvega snežaka! Srečni učenci L,2.,3. r. Novinarski krožek z mentorico Nives Pirih KO SE MLADOSTNA IGRIVOST IN MODROST DRUŽITA Že vrsto let učenci in kolektiv OŠ Jelšane negujejo sožitje med generacijami. Posebno pozornost namenjajo starejšim krajanom. Tudi letos so z ličnimi vizitkami povabili čez 100 krajanov iz vasi KS Jelšane in Novokračine. Dobili smo se 9. decembra v lepo okrašenem večnamenskem prostoru šole. Po pozdravu gospe Jožice Potepan so nastopili učenci pod vodstvom učiteljice Nives Pirih, kije prav za to priložnost spisala in režirala igrico. Učenci so še peli, plesali in pripovedovali šale. Obiskovalcem so voščili vse najboljše v prihajajočih praznikih. Pozdrave in voščila OORK Ilirska Bistrica je izročila gospa Marija Simčič. Aktivistke RK pa so jim razdelile simbolična darilca. Za imenitno vzdušje so poskrbeli posebni gostje večera - harmonikarji Ankica Udovič, Vojka Pirih in Frane Slavec. S svojo harmoniko se jim je pridružil učenec Denis Čekada. Ostali nastopajoči so prijeli za male instrumentke in mojstre spremljali. Ob sladkem prigrizku in v imenitnem vzdušju so se mladi in malo manj mladi še dolgo v poznodecembrskem popoldnevu družili. Za zaključek le še to: otroci, vnuki, vzemite si nekaj minut časa na leto in svoje najstarejše člane, ko le ti prejmejo vabilo, zapeljite do šole Jelšane, da bodo preživeli prijetno urico ali dve v vedri družbi! Posebej se spomnite na tiste, ki so sami in nimajo svojcev. Marica Gaberšnik MIKLAVŽEV SEJEM NA OSNOVNI ŠOLI TONETA TOMŠIČA V petek, 2. decembra, smo učenci šolske skupnosti organizirali prvo izmed niza decembrskih prireditev na naši šoli - Miklavžev sejem. Telovadnico smo z malce iznajdljivosti in dela prelevili v pravi vaški ‘Miklavžev trg’. In kot se za vaški trg spodobi, je bilo tudi na našem pestro in živahno. Učenci oddelčnih skupnosti so bogato obložili svoje stojnice z raznovrstnimi božično-novoletnimi izdelki, ki sojih izdelovali pri likovnem in tehničnem pouku ter delavnicah s starši. Najštevilčnejše so bile čestitke, ki so tudi najprej pošle, potem so bili tu venčki, ikebane, darilne torbe, svečniki, okraski,... Na trgu pa ni manjkala niti čajnica, kjer so si lahko starši in drugi obiskovalci oddahnili in pogreli s čajem. Sejemskemu vzdušju s pridihom bližajočih se praznikov je piko na i dodal tudi čarovnik. December je čas druženja in srečanj in naš dogodek je prav gotovo eden izmed teh. Trudili se bomo, da ga bomo ohranjali še naprej! NOVOLETNE SMREČICE Osnovnošolci se zelo veselimo dejavnosti, med katerimi se naučimo marsičesa novega. Program nam pripravijo učitelji, mi pa spoznavamo, ustvarjamo ali raziskujemo nova področja. Tokrat smo učenci šestih razredov devetletke v OŠ Antona Žnideršiča imeli tehnični dan. V četrtek, 8. decembra 2005, smo vsi nestrpno čakali na učiteljico Tatjano Vičič, da bi nam povedala, kaj vse bomo počeli. Po začetnih navodilih smo se lotili prijetnega dela, povezanega s prihajajočimi prazniki. Izdelovali smo namreč voščilnice in pisemske ovojnice. Vsak od učencev je najprej izrezal štiri šablone za ovojnice, jih prepognil in zalepil. Nato smo iz barvnega papirja izrezali trikotnike različnih velikosti, iz katerih so nastale smrečice. Prilepili smo jih na papir, upognili njihove veje in jih poljubno okrasili. Vsak učenec je dve voščilnici naredil za šolo, ostale pa je vzel domov, da bi jih poslal svojim prijateljem skupaj z željami ob novem letu. Ko smo na koncu občudovali svoje izdelke, smo bili veseli, ker smo dan preživeli v ustvarjanju. Maja Črnigoj in Tina Hostinger OŠ Antona Žnideršiča Snežnik stran - 15 Iz šolskih klopi POUČNO IN VZGOJNO O PAPIRJU Papir, ki ga vsi poznamo in ogromno porabimo, se nam zdi zelo enostaven in ekološko nesporen material. Ali je temu res tako? To so ugotavljali petošolci naše šole na naravoslovnem dnevu z naslovom “PAPIR Delo je potekalo v treh delih, in sicer so učenci izdelovali papir - prva skupina je izdelala recikliran papir, druga skupina je skuhala “pravi” papir iz več osnovnih surovin -, kuhali škrobovo lepilo in lepili papirna gradiva ter oblikovali praktični izdelek, lonček iz papirne plastike. Učenci so bili pri delu zagnani in delovni, saj so pridobivali nove izkušnje in spoznanja o papirju. Dejali so, da o proizvodnji papirja še niso dosti razmišljali. Najbolj so bili presenečeni, ko so videli, kako umazana je bila odpadna voda pri izdelavi papirja. Pogled na začudene obraze otrok mi je razkril, da so dojeli vpliv proizvodnje papirja na onesnaženost okolja. Poudarili pa so tudi pomen zbiranja starega papirja, s katerim “rešimo” veliko dreves. Pri zadnji zbiralni akciji smo ga zbrali 2300 kg. Po končanem delu sem z veseljem ugotovila, da so učenci začutili vpliv proizvodnje papirja na onesnaženost okolja. To pa je bil tudi eden izmed ciljev naravoslovnega dne. Silva Valenčič OŠ Jelšane SPOZNAVALE SMO SVOJA ČUSTVA V torek, 29. novembra, je na osnovni šoli Rudolfa Ukoviča v Podgradu potekala delavnica Stik s telesom. Namenjena j e bila dekletom iz 8. in 9. razreda devetletke. Pod vodstvom psihologinje Ane Hrome in treh študentk psihologije je delavnica Potekala dve šolski uri. Ob poslušanju živahne, mirne, romantične ali razgibane glasbe smo dekleta zaznavala svoja lastna občutja in čustva: veselje, ljubezen, žalost, jezo ter skozi srhljivo glasbo strah. Svoja občutja smo nato preko risbe Prelile na papir. Na koncu srečanja smo zapisale svoja mnenja o delavnici in rešile ankete. Dve šolski uri sprostitve ter odkrivanja in spoznavanja svojega telesa in njegovega odzivanja na zunanje dražljaje, sta hitro minili in prišel je čas za odhod domov. Bolje smo spoznale svojo notranjost in ugotovile, da lahko svoja čustva krotimo tudi s pomočjo glasbe. Domov smo odšle vesele, srečne in samozavestne. Upamo, da se bo kaj takega kmalu ponovilo. Nataša in Patricija Novinarski krožek OŠ Podgrad SKRBIMO ZA OHRANJANJE PITNE VODE OŠ Toneta Tomšiča Knežak seje leta 2001 vključila v program EKO šol in vse od takrat se učenci in vsi zaposleni trudimo za čisto okolico, varčujemo z viri energije, zbiramo star papir in kostanj. Pohvalimo se lahko s tem, da smo začeli s 3600 kg zbranega papirja, letos pa smo ga zbrali kar 5200 kg. Že od samega začetka smo ponosni lastniki EKO zastave, pogoj, da jo obdržimo, je, da se vsi zavedamo pomembnosti narave in jo poskušamo obvarovati. Tako smo v sredo, 30. novembra, prav vsi učenci ustvarjali na EKO dnevu, naš moto pa je bil »Skrbimo za ohranjanje pitne vode«. Vrtčevi otroci so se skupaj z vzgojiteljicama Marjetko Kresevič in Tino Urbančič pogovarjali, katere odpadke lahko vržemo stran in kam. Prvi razred devetletke pa seje z učiteljico Moreno Hostinger pogovaijal in ustvarjal na temo onesnaževanje zraka s hrupom. Ugotavljali so, kaj povzroča hrup in kateri hrupi jih motijo doma in v šoli. Poleg tega pa so vsak dan zapisovali, čemu so se odrekli in kaj so naredili dobrega za okolje. Drugi in tretji razred devetletke sta si s pomočjo učiteljice Tanje Blažek ogledovala agregatna stanja vode. Četrti razred devetletke seje ukvarjal z onesnaževalci vode, jih prepoznal, preizkusil, nato pa vodo dobro prefiltriral. Četrti in peti razred devetletke sta izdelovala zgibanko z dejstvi o vodi, med katerimi sta se najbolj opredelila na pomembnost pitja čiste vode, saj je to izrednega pomena za naše zdravje. Na predmetni stopnji so učenci v eni skupini izdelali šest velikih tabel, na katerih so ponazorili krogotok onesnaževanja vode z odpadki v naravi . Na table so postavili še znak stop odpadkom, ter jih odnesli na bližnja vaška divja odlagališča. Podpirali sta jih učiteljici Jožica Šajn in Petra Valenčič. Z učiteljem Miletom Uljanom so učenke in učenci urejali internetne strani o tem, kako EKO dan poteka, opisovali so vsako delavnico posebej. Isti učenci so tudi izdelovali nalepke za k pipam in v stranišča. Zavedajo se, da je voda dragocena in na to opozarjajo tudi druge. Likovna delavnica pa se je ukvarjala z okraski za okrasitev šole. Iz odpadne volne so izdelovali cofe, ki bodo krasili božično drevo. Izdelali so tudi papirnata drevesca, ki bodo svoj čar pustila na šolskih oknih. Z njimi sta vse to izdelovali tudi učiteljica Milanka Hrovatin in Alenka Biščak. Z učiteljico Katarino Temkovo smo se trudile zbirati dovolj podatkov, da bi širšo javnost obvestili, da nam ni vseeno, kakšno naravo bodo imeli naši potomci. Učenke novinarskega krožka OŠ Knežak BOŽIČNO-NOVOLETNE DELAVNICE V VRTCU V PODGRADU V OŠ Podgrad smo se tudi letos zbrali vsi predšolski otroci in njihovi starši na božično-novoletni delavnici. Izdelovali smo jaslice iz lubja, maha in storžev. Ob delu smo se otroci, starši in delavke vrtca prijetno zabavali in pokazali svoje ustvarjalne sposobnosti. Z izdelki, ki so jih ustvarile naše pridne roke, bomo okrasili svoje praznične domove. Vzgojiteljice vrtca Podgrad Instalacije Brenčič Jože s.v. Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 Veliko veselja ob prihajajočih praznikih in srečno, cšno v letu ! Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 n g ti ti erj v Sp? S? c-'j Sr ti v Q 0 Sr ti v i) c % (S % (d (A \) č \) (S gS /b L D 'S (S 'š) rč S) rč F C Vilh arjev a ces tel./ OIC ta 4 fax: Trr 7,62 05/7 OVO 501 1-10- irska 242 Bis rica ■S (T •A & G/ G/ (S GS fž GS fČ 4S č dS (? č ŠPORTNO DRUŠTVO BAS ŠPORT Z OBČNIM ZBOROM ZAKLJUČILO LETOŠNJE LETO Člani ŠD BAS ŠPORT so z letnim rednim občnim zborom, kije potekal 3. decembra v Ribiški koči pod Sozami, zaključili letošnje aktivnosti. Na občnem zboru se jih je zbralo kar 23 od 25 aktivnih članov, ki so v uradnem delu občnega zbora opravili z rednimi letnimi poročili o delu društva, v drugem delu pa nadaljevali z družabnim srečanjem do jutranjih ur. »ŠD BAS ŠPORT jev letu 2005 delovalo uspešno - tako na področju izpeljave prireditev kot na finančnem področju,« je v uvodu Poročila o delu zapisal predsednik društva Aleš Zidar. Društvo je namreč organiziralo pet uspešnih športnih prireditev in se v širšem okolju potrdilo kot zaupanja vreden partner pri organizaciji različnih prireditev. Tako je društvo poleg osnovnih športnih prireditev pripravilo tudi strokovni seminar za športne delavce, sodelovalo pri razvijanju turističnega produkta Rapalska meja in se vključilo v različne strokovne institucije z namenom razvijanja športa in športnega marketinga. Tako recimo člani društva sodelujejo pri delu Zavoda Ekvilib iz Ljubljane, ki skrbi za povezavo z Evropskimi nevladnimi organizacijami na področju izobraževanja in različnih športnih projektov, sodelovali pa so tudi na kongresu o športnem marketingu SPORTO v Zagrebu, kjer so pridobili dodatna znanja pri trženju in organizaciji športnih prireditev. Vsekakor je dodatno strokovno usposabljanje vplivalo na organizacijo Kolesarskega maratona Brkini, Kolesarjenja po Rapalski meji, nogometnega turnirja Bassport pokal in nove športne prireditve Vikend šport. Prav razvijanje te prireditve bo tudi osnovna naloga društva v naslednjem letu, saj so člani društva ocenili, da je Vikend šport zanimiva popestritev počitniškega dogajanja na Bistriškem. Vsekakor bodo člani ŠD BAS ŠPORT aktivni tudi v naslednjem letu, saj so potrdili letni program dela, ki med drugim načrtuje tudi več prireditev za člane društva - razne izlete, usposabljanja in srečanja. Prav tako se bodo poskušali člani društva aktivneje vključili v športno dogajanje v občini, kije v zadnjih letih nekoliko zastalo in ga poskušali spodbuditi z dodatnimi vsebinami, za kar pa bodo potrebovali več sodelovanja s pristojnimi organizacijami. Za zaključek naj še enkrat poudarimo, da so za uspešno delo v letu 2005 zaslužni prav vsi člani društva, ki so prizadevno in odgovorno sodelovali pri prireditvah in na ta način prispevali k skupnemu uspehu. A.Z. Vsem ljudem dobre volje in športnega srca želimo vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in športnih uspehov v prihajajočem letu 2006. Člani ŠD BAS ŠPORT Ilirska Bistrica DUŠAN SAJE PONOVNO USPEŠEN V Kranju seje 3. decembra odvijal 1. mednarodni turnir v kegljanju za slepe in slabovidne. Turnirja so se udeležila društva iz Hrvaške, Češke in Slovenije. Sodelovali so tudi kegljači Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Kopra. Na tem tekmovanju sta se še posebej izkazala člana te ekipe Dušan Saje in Tomaž Furlan. Bistričan Saje je v svoji kategoriji BI dosegel odličen uspeh. S 708 podrtimi keglji je osvojil drugo mesto in s tem srebrno kolajno. Tudi Koprčan Furlan je v kategoriji B2 s 675 podrtimi keglji prejel srebro. Bistričanu Dušanu čestitamo! D. G. TELES X Ilirska Bistrica z_ i wwummm m 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 HADIJSKIH PROGRAMOV mwmim TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica ffžL 3® S®S BISTRIČANI JESENSKI VICEPRVAKI Končan jesenski del prvenstva v enotni članski Primorski nogometni ligi Bistriški nogometaši bodo prezimili na 2. mestu prvenstvene lestvice EPNL. V jesenskem delu prvenstva so odigrali 15 prvenstvenih tekem, od katerih sojih 12 dobili, dve izgubili, eno pa odigrali neodločeno. Za vodilnim Piranom zaostajajo za Klub T Z N P Zd TČ Portorož-Piran 15 12 2 1 42:15 38 Ilirska Bistrica 15 12 1 2 45:13 37 PSC Tolmin 14 8 4 2 35:23 28 Ankaran-Hrvatini 14 8 4 2 31:20 28 Bilje 15 6 5 4 25:17 23 MND Tabor 15 7 2 6 18:16 23 Idrija 14 5 6 3 17:16 21 Košana 14 5 4 5 18:17 19 Dragonja 15 4 6 5 21:22 18 Postojna 13 4 4 5 15:23 16 Gažon 15 3 6 6 15:24 15 Jadran Piv-Mahnič 14 4 2 8 12:20 14 Cerknica 14 4 2 8 20:31 14 Komen 14 3 3 8 20:27 12 Vodice 15 2 2 11 16:31 8 Plama-Pur 14 1 1 12 11:46 4 eno samo točko, imajo pa od njih boljšo razliko v doseženih in prejetih zadetkih in prednost v medsebojnem srečanju, ki so ga dobili z 2:0. Obeta se zelo vroča pomlad - boj za Primorski vrh in uvrstitev v 3. slovensko ligo. Vprašanje pa je, če je nastopanje v višji ligi sploh širši bistriški interes, čeprav so z dobrimi igrami nekateri mladi bistriški nogometaši vzbudili zanimanje prvoligaških klubov in bili celo povabljeni na preizkus. Tudi zaradi tega je še vprašanje, kakšna bo bistriška ekipa spomladi. V kolikor je kateri od nogometašev zadovoljil interese večjih klubov, bo prav gotovo odšel po stopinjah Zatkoviča in Tomažiča. V klubu mu ne bodo delali ovir, kar je edino pravilno. V sicer mlado bistriško ekipo bo potrebno vključiti še kakega mladinca in trenerja Primca čaka precej dela, da se bo ponovno pomlajena ekipa lahko vsaj približno enakovredno kosala z najboljšimi. K dosedanjim dobrim predstavam so pripomogli tudi donatorji in v tem prispevku se nogometaši za izkazano pomoč zahvaljujejo Ivanu Rutarju s.p. iz Fabcev 4, Avtoprevozništvu Cerar iz Doblič pri Črnomlju in Mirku Mahnetu s.p. iz Tater. Pohvaliti velja vse nogometaše, ki so nastopili v jesenskem delu prvenstva, posebej pa še Došo Lazareviča, ki je nasprotnikom od 45-ih sam zabil 24 golov. Na koncu si oglejte še lestvico EPNL - vidimo se spet spomladi z željo, da bi nas nogometaši vsaj tako razveseljevali kot letos. Lepo je bilo z njimi, tako doma kot na gostovanjih - fantje kar tako naprej! Veliko zdravja in sreče v letu 2006/ Uredništvo Snežnika www.josko.Qrg Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 7°”-1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°-2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© mmmm 1 iii..: URNIK NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO mm msMM § Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves ------------------ * dekorativnih zaves {8} ■ r „ r. * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ^ VSt1H \UpCCttlZCLitW ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej ‘posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: •^'!Ssr6to * plastificirani prti srečen božič ter velijo sreče in uspeha v j® prihajajočem betu BLAGO ZA ZAVESE iJE ZAVES BREZPLAČNO! Nudimo redni mesečni popust na metražno blago, brisače in flanelaste rjuhe. S! TAPETNIŠTVO ŽELE/P== Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 Hiij Im prati te’/i tet plusi in stalit iniiil .milini p]iMjiii, Tani ii a pililniaiDB Us 2J)n S nalil an 2 nmm .ffiiii) in itiilTOljsim Otroci Univerzuma in Mayev pogled na svet V karkoli že verjamemo, imamo eno skupno točko, v kateri se vsi najdemo. Sedaj v tem trenutku, v tem prazničnem času, ko se naše misli umirjajo in prestopajo meje našega vsakdana, imamo ugodno priložnost, da se zapeljemo malce dlje kot običajno. To, da nas božični čas vabi v asociacije in trka na esenco našega bivanja, nam podarja možnost, da se srečamo sami s seboj. Da razmišljamo o sebi kot o človeku, pred katerim je še veliko neodgovorjenih vprašanj... Kdo sem, zakaj sem, katera pot je prava, kaj je moje poslanstvo, od kod prihajam, kam grem, kaj mi je naklonjeno, kakšna j e moja usoda, kaj me čaka v prihodnosti??? Edino, kar j e v teh vprašanjih popolnoma jasno, je skupni imenovalec: »NE VEM«. Nič novega, boste rekli. Strinjam se z vami - res nič novega. Pa vendar dovolite si, da se skupaj zapeljemo malce »dlje«, na skupno točko. Temu pravim pogled s tretje strani. Ko želimo nekaj zelo natančno videti, moramo temu priti zelo blizu. Če pa hočemo nekaj dojeti, moramo to opazovati zelo od daleč. Gre za spremembo običajnega, ki se vedno dogaja v prostoru znanega. Od tega nimamo prav nobene koristi. Življenje brez tveganja in pustolovščine je kot mlakuža. Že sama misel, da bi zamenjali pogled na svet, je vznemirljiv, kaj šele ko se tega lotimo z namero. Mimogrede, ste opazili, da v šolah manjka osnovni predmet z nazivom: »Človek - Kdo si ti«. Večino našega časa preživimo s problemi. Z njimi smo »neločljivo« povezani. Zelo jih negujemo in ohranjamo. Kot skrbni gospodarji skrbimo tudi za svež dotok novih. Seveda jih posodabljamo, da so vsak hip aktualni. Zelo radi jih razmnožujemo, da niti slučajno ne bi ostali praznih rok. Vedno jih imamo dovolj na zalogi in o njih se zelo radi pogovarjamo. Na nek način smo ponosni, da so naši problemi večji od drugih. Zavedamo se namreč, da bi bilo življenje brez problemov pusto in prazno. Tega pa si prav gotovo nihče ne želi. Morda tu pa tam le koga obsede, da bi si svoje probleme rad razrešil. In ravno tem entuziastom posvečam vso svojo pozornost. Vse druge pa nagovarjam, da to branje v tem trenutku prekinejo, kajti lahko se jim zgodi, da ostanejo praznih rok. Poznam namreč veliko ljudi, ki se lahko identificirajo samo z jamranjem in težavami. Verjetno da niso pripravljeni svoje »premoženje« kar tako izgubiti... Pravljica za odrasle Poznamo samo »dve vrsti« problemov: rešljive in nerešljive. Takoj naj povem, da nerešljivih problemov ni. Če nekaj ni rešljivo, to a priori ni problem ampak dejstvo. To pa je že stvar sprejemanja in ne razreševanja. Vidimo torej, da obstajajo samo rešljivi problemi. Kakšna je definicija problema: problem objektivno ne obstaja in ga pri življenju ohranja samo in le naše neznanje. V tistem hipu, ko imamo dovolj znanja, se problem spremeni. Transformira se v algoritem - v proceduro, ki nam pokaže postopek opravil do razrešitve. Zakai pa imamo občutek, da so problemi že po principu tako težko rešljivi? Zato ker poskušamo reševati življenjske probleme, ne da bi se osvobodili njihove ujetosti. Običajno se s problemom identificiramo - to pa nas zelo hitro zapelje v paradoks in smo v konfliktu s svojo lastno naravo. Ali povedano drugače: Ne moremo dvigniti stolice, če na njej sedimo, vsaj tu na Zemlji ne. Razumete? Naši problemi so vedno in samo produkt našega omejenega znanja. Našega neznanja. Verjetno se vam že svita, na kaj namigujem. Tako je. Osnovni problem, lahko bi rekli arhetip ali izvorni problem, pri človeku je »neznanje«. Neobljuden pašnik plevela - milijon različic dvoma in strahu... Kaj nam je torej storiti, če nameravamo resnično razrešitev problema? Odločilna so pravilna vprašanja. Nekatera vprašanja imajo moč man tre. Delujejo čarobno. Če se kot običajno sprašujemo, »kaj naj naredim za rešitev problema«, pomeni da še vedno sedimo na stolici, ki jo mislimo dvigniti. Še vedno smo ujeti v paradoksu, ki nas ne more spraviti iz težav. Še vedno smo »mi in problem« eno in isto... Bodite pozorni na to, kar se bo sedaj zgodilo. Nameravajte dojeti spremembo, ko boste z vprašanjem izzivali kontrapunkt izvornega problema. Kot otroci Univerzuma imamo pravico povezovati se s svojo pravo naravo. Če ste sedaj še v dvomih, se takoj spomnite, da je dvom samo stranski produkt neznanja. Dvom ni samostojna kategorija, obstaja samo kot posledica, kot opcija neznanja. Je senca »ne vem-a«. Dvom je prvi glasnik neznanja, ki nas je pahnil iz Raja. Dvom ni stanje ampak proces in ima tendenco razvoja. Ko prestopi kritično mejo, se prelevi v formo - v strah s tisočerimi obrazi. Stvar je morda preveč preprosta, da bi jo človek lahko razumel. Pomembno pa je le to, da deluje. Sedaj si prikličite prvi problem, ki vam pade na misel (če ga trenutno ni, si poiščite enega iz zaloge) in vprašajte se: »Kako naj pridem do znanja za rešitev problema?«. Tako se sprašujte, ko ste v problemu in zgodil se bo miselni preskok. Tako vprašanje nas prestavi v drugo polje. V hipu smo zapustili problem in se osvobodili primeža, ki nas je moril. Zdaj ne razmišljamo o problemu ampak o načinu - to pa je bistvena razlika, ki nam omogoča širok manevrski prostor. Razmišljamo o načinu, kako priti do potrebnega znanja - nismo v problemu, nekje drugje smo. Ne sedimo več na tisti trapasti stolici in sedaj vidimo, dajo lahko dvignemo na različne načine. Ne, ne gre zato, da se moramo takoj vpisati na univerzo in tako priti do znanja. Ne gre za znanja take zvrsti, čeprav nam vpis na kakšno šolo ne more škodovati. Gre za to, da človek prisluhne svojemu notranjemu znanju in da mu popolno zaupa. Ko si postavimo pravo vprašanje, nas misli ponesejo na prave naslove, včasih na sam izvor. Razen tega nas misel, kako priti do znanja navdušuje, ker je po naravi proaktivna in ustvarjalna. Ima pozitivno usmeritev, ki osmišlja naše življenje in mu daje pomen. Lahko bi rekli, da si težave zaradi nepoznavanja naše prave narave ustvarimo sami. Dobro pri vsem tem je to, da jih po enakem principu lahko spremenimo. V tem prvem koraku, ki smo ga naredili, bo dovolj, če si zamislimo vsaj hipotetično možnost, da gledamo sliko sveta, ki smo jo sprožili z lastnim »daljincem«... Reševanje sveta je brezpredmetno, če še nismo v stanju, da bi rešili sebe. Le v tem primeru, šele preko lastne izkušnje, lahko razumemo svojega bližnjega. Stik z lastno naravo je tisti link, ki nas lahko povezuje z drugimi. Takrat, ko so naše misli usklajene z našim bitjem, ko začutimo notranji mir in ko so naše misli skladne s tem, kar čutimo in govorimo. Takrat rešujemo svet, ne da bi karkoli drugega počeli. To je tudi vse, kar lahko naredimo. Vse ostalo bo naredila narava sama. Na ta način si lahko brez strahu kreiramo svoj jutrišnji dan. Ko prevzamemo odgovornost za svoje početje, se začnejo dogajati tudi nemogoče stvari. Univerzum je tu in ne tam nekje. Mi smo Univerzum in smo v njem, kakršnikoli že smo. Predajte se mu in pokličite ga, ko ga potrebujete. Počutite se v njem tako kot doma... Ob utrinkih starodavnih izročil ljudstva Mayev, vam želim veselo praznovanje in srečen zdrs v Novo leto. In Lak’ech (Mayev pozdrav »Jaz sem tvoj drugi Ti) Fidele Vergan AVTOSOLA d,o,o, Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Želimo ‘Vam ves e C ‘Božič ter varno vožnjo in Velilp uspehov v Cetu 2006 AGAV E DRUŽBA ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, D.0.0. ^ POT K SEJMIŠČU 30,1000 LJUBLJANA ^ PE TEHNIČNO TRGOVSKI IN GRADBENI CENTER VOJKOV DREVORED 28, 6250 ILIRSKA BISTRICA OB PRIHAJAJOČIH BOŽIČNIH PRAZNIKIH ŽELIMO VSEM VELIKO PRIJETNIH TRENUTKOV IN DRUŽINSKE SREČE, V NOVEM LETU 2006 PA OBILO SREČE, ZDRAVJA IN POSLOVNEGA USPEHA. 041/811 593 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. ‘Vesele Božične praznike in srečno novo Četo PURsS#TEX d.o.o. REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 X A /P GSM: 041/611-395 ČČA čž&vč/Cčh e-mail: purplatex@siol.net si&č/čm Te/tč J?{706* Zahvaljujemo se vsem poslovnimpartnerjem za sodelovanje in želimo mnopo uspeha v novem letu. avtoprevozništvo Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Ivan Rutar $.P. Brezplačni mali oglasi PRODAM Prodam stanovanje v Opatiji, 65 m2, II. nadstropje, sončna stran, pogled na morje, informacije zvečer na tel.: 00385 51 715 047 Prodamo hišo na Bazoviški 31 v Ilirski Bistrici. Tel.: 05/714 40 34 V Ilirski Bistrici prodamo večjo dvostanovanjsko hišo, razgibano, nadstandardno, večja parcela na zanimivi lokaciji, letnik 1962, cena 35 mio SIT. Tel.: 031/487 227 Prodam enoinpolsobno stanovanje, 45 m2. Tel.: 041/566 889 Prodam zidani garažo v Tomšičevi ulici -Trnovo. Tel.: 031/682 124 Prodam zmrzovalno omaro (šest predalov) za 10.000 SIT. Samo resni pokličite na tel: 040/640 429 Prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, v Ilirski Bistrici, rozmanova ulica. Tel.: 041/ 230 853 Prodam dobro ohranjen Ford Orion 1.41 za rezervne dele, cena po dogovoru. Tel.: 05/ 714 20 92 ali 051/603 141 V Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829 Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primemo tudi za gradnjo. Tel.: 041/590 793 Prodam moško gorsko kolo Specialized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/339 204. Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2000 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050 Prodamo zazidalno parcelo. Okolica Ilirske Bistrice. Tel.: 05/71 42 150 ali 041/353 397. Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 Prodam 3-tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdmžinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 KUPIM Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/573 943 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 ODDAM Ugodno oddam v najem Pink Floyd bar (prvi del). Tel.: 041/796 610 Oddam dvosobno neopremljeno stanovanje v Prešernovi ulici. Tel.: 041/546 214 Oddam lokal v Ilirski Bistrici (bivša Planika). Info: 031/453 340 ali 041/245 160 V centru Ilirske Bistrice oddam prostor, primeren za pisarno ali trgovino (25-30 m2), lasten vhod. Cena po dogovoru. Tel.: 05/714 50 18 Oddamo poslovni prostor v Jelšanah, primeren za različne dejavnosti. Tel.: 041/ 363 422 V najem oddamo opremljeno pisarno površine 40 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 0100; GSM:041/616 411 NAJAMEM Najamem stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/769 004 Najamem garažo za osebni avtomobil v okolici Grgorčičeve ulice v Ilirski Bistrici. Tel.: 041/449 786 (v večernih urah) ŽIVALI Naprodaj mladi potomci nemškega ovčarja-vredno ogleda.info&slike- smolav@volia.net. Info: 041/556 536 Prodam čistokrvnega koker španjela zlato rjave barve, star 13 tednov. Tel.: 041/758 767 (popoldne) Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 STORITVE Potrebujem pomoč pri čiščenju hiše in likanju - cena 800 SIT na uro. Tel.: 031/231 450 Inštruiram angleščino in italijanščino za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 71 44 384 Starejša gospa iz Zarečice išče pomoč v gospodinjstvu ter 24-urno oskrbo. Informacije na 05/714 64 77 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Jelšanah. Tel.: 041/242 563 ali 05/788 50 79 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 040/905 356, 05/72 10 888 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Izpiti iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva. Informacije na 041/762 724 KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Brezplačne male oglase sprejemamo do 20. v mesecu na tel. št. 05/710 03 20 ali po e-pošti. PROSIMO še, da nam sporočite, ko objava oglasov ni več potrebna. I I I I I I I I I I I I I I I DRUŽINSKE SKUPINE AL-ANON Pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov! Alkoholizem ni samo bolezen posameznika, ampak je to družinska bolezen. Če trpite zaradi pitja nekoga od vaših bližnjih in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč, vas toplo vabimo, da se nam pridružite, ne glede, če vaš alkoholik še pije ali Vsak četrtek imamo srečanja tudi pri vas na Centru za socialno delo v Ilirski Bistrici. Pokličite na tel. št. 041/590-789 ali 01/432-3001 I Lahko obiščete našo spletno I stran: www.al-anon-drustvo.si. ali nam pišete: e-pošta: alanon@email.si r/ lX- TEL.: 71 45 144 CALZONE GOZDNA PIZZA Vsem želimo vesele praznike in srečno 2006. URARSTVO NOMIC 05 / 71 44 083 Se priporoča Urarstvo NOVAK - Cagar Stritarjeva 25, IL. BISTRICA POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 11. 2005 DO 15.12. 2005 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 22 kaznivih dejanj, in sicer 9 kaznivih dejanj tatvine, 4 kazniva dejanja vlomov, od tega en poskus vloma v osebni avtomobil, 2 kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ter po eno kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, lahke telesne poškodbe, prikrivanja, ponarejanja listin, ogrožanja varnosti, preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja držav. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 21 oseb, katere so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih j e bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. V navedenem obdobju so policisti obravnavali tudi 5 kršitev javnega reda in miru, 4 na javnih krajih oziroma v gostinskih lokalih in 1 v zasebnem prostoru. Zoper kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo morali zagovarjati pri sodniku, en pa je bil na policijski postaji tudi pridržan do streznitve. V enem primeru pa so policisti kršitelju, ki je s hrupom motil okolico, izdali plačilni nalog. Prav tako bodo policisti zaradi posesti prepovedane droge zoper enega kršitelja podali obdolžilni predlog. V navedenem obdobju seje na območju naše policijske postaje pripetilo 19 prometnih nesreč. Od tega 1 prometna nesreča, v kateri j e za posledicami poškodb umrla peška, 2 prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami in 11 prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda. V dveh primerih sta povzročitelja prometne nesreče s kraja pobegnila, ter sta bila kasneje tudi izsledena. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom. Poleg tega pa so morali policisti obravnavati še 10 poškodovanj osebnih avtomobilov na parkirnih prostorih. Prav tako so policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo avtobusa, v kateri je bilo več oseb hudo telesno poškodovanih, ena oseba pa je poškodbam podlegla v bolnišnici. Obravnavali so tudi 8 povoženj divjadi. V vseh primerih j e divjad povozil osebni avtomobil. Policisti so obravnavali tudi dva požara, in sicer enega v gospodarski družbi in enega na vrtni lopi. POSEBNO OPOZORILO: Bliža se praznovanje božiča, novega leta, in drugih priložnosti, ko se veselimo prihajajočega novega leta v upanju, da bo to še boljše, kot je bilo preteklo. V ta namen kolektivi organizirajo prednovoletne zabave, na katerih se prekomerno konzumirajo alkoholne pijače. Vse voznike zato pozivamo, da ne sedejo za volan vinjeni, temveč da si priskrbijo prevoz, da se bodo varno vrnili domov k svojim bližnjim, ter da se ne bo vstop v novo leto sprevrgel v žalost, temveč veselje. Hkrati bi še opozorili, da bodo policisti do konca leta vsakodnevno izvajali nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov. Zato preden sedete za volan, dobro premislite o posledicah, do katerih lahko pride, če boste vozili pod vplivom alkohola. SEDITE ZA VOLAN TREZNI, NE ZARADI POLICIJE IN KAZNI, TEMVEČ ZARADI SVOJE VARNOSTI IN VARNOSTI DRUGIH UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU. Božidar ŠTEMBERGER i -j SREČNO IN VARNO NOVO LETO 2 00 6 ŽELI VSEM OBČANOM OBČINE ILIRSKA BISTRICA Kolektiv BoCicijske postaje Ilirska Bistrica ■ Veliko smeha in uspeha v letu 2006/ \ m Uredništvo Snežnika \ m + uwuunummumuMMummKmummmmmmmuummmmmmwu + NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. zanikrn pes, 6. slovesna cerkvena pesem, 11. švicarski slikar (Cuno), 16. premikanje, valovanje tal, 17. oborožen tat, 18. kraljev namestnik pri starih Perzijcih, 20. ščinkavec, 21. žena bizantinskega cesarja Justinijana, 23. eden od treh mušketiijev, 24. baskovska provinca, 25. ime francoskega slikarja Degasa, 26. eksplozivno telo, 28. ameriška kukavica, 29. distrikt in mesto na jugu Portugalske, 30. ptica ujeda, 31. preprosto glasbilo iz lubja, 33. oseba iz biblije, 34. bikov glas, 35. dolžnik, na katerega j e izdana menica, 37. naplačilo, 38. avstralski filmski igralec, novi James Bond, 39. član ismailitske zveze, 41. vojak v Turčiji, 43. lovilec rakov, 46. sila na enoto površine, 48. veliki kijevski knez v letih 912-945, 50. ploha, 52. grška erinija, nepomirljiva jeza, 54. izumrla južnoafriška vrsta stepske zebre, 55. avstrijski kipar (Anton, 1856 -1930), 57. membrana, opna, 58. simbol slave, 60. ime slovenske sopranistke Gerlovič, 62. kemični znak za element selen, 63. rumeno rjava barva, 64. Aškerčeva socialna pesem, 65. zdravilna rastlina, 67. ljudstvo v Burmi in Tajski, 68. število z dvema ničlama, 69. pomanjkanje, 71. mlečna žleza pri kravi, 72. ameriški inženir, izumitelj revolverja (Samuel), 73. osebni zaimek, 74. žrtev izsiljevanja, žrtvovanka, 75. pokveka, nakazen, 77. sposobnost hotenja, 78. tuja drevesna vrsta, 80. državni pravnik, 82. ruvanje, 84. angleško moško ime, 85. predzgodovinsko zatočišče pod skalnim previsom, 86. Verdijeva opera, 87. italijanski libretist (Lorenzo da), 89. debelejši drog, 92. vladar, monarh, 96. živec, 98. narod v Laosu, 100. poslednji lastnik predjamskega gradu pri Postojni, 102. slovenska tiskovna agencija, 103. nekdanji predsednik Zaira (Joseph, 1922-1944), 104. angleška filmska igralka in producentka (Hildy, 1926-2004), 106. vrsta v biologiji, 107. skupina ljudi z istim poklicem, 108. angleško moško ime, 109, oklepno vozilo, 110. mesto na koncu Boke Kotorske, 112. pričetek tekmovanja, 113. ruski slikar, pedagog (Ivan Akimovič, 1753-1814), 115. zvezna ameriška država na jugozahodu ZDA, 117. evropski nerc, 118. vodna nimfa v grški mitologiji, 119. ime angleške filmske igralke Wynter, 120. kolesarska dirka po Španiji, 122. vrtnar iz Mozartove opere Lažna vrtnarica, 123. udeleženec sinjske alke, 124. pristaniško mesto ob 'zlivu Tibere v Tirensko morje. Navpično: 1. učenka osnovne šole, 2. berilo, 3. ime književnice Muser, 4. nikalnica, 5. perzijska kraljica, 6. razglas, 7. natrijev karbonat, 8. delež družabnika, 9. rimski hišni bog, 10. vrtni škodljivec, ki objeda korenine, bramor, 11. položaj pri jogi, 12. domače žensko ime, 13. filmska igralka Rina, 14. kralj vzhodnih Gotov, 15. mesto v bližini Jugozahodne obale Tajvana, 16. palača, 19. pasje meso, 20. dišeča in hlapljiva maža, 22. staro mesto v Mezopotamiji (Urfa), 27. reka v Srbiji, pritok Morave, 30. liturgično oblačilo, 32. morski rak brez Škarij, 33. uspešen pevski zbor iz obale, 35. povest Simona Jenka, 36. skupek celic, 40. zid, 42. Sarajina dekla Izmaelova mati iz svetega pisma, 44. Jupitrov satelit, 45. muslimansko žensko ime, 47. preprosta cesta, kolovoz, 49. ekvator, 51. vsemirje, 52. področje okrog severnega tečaja, 53. dalmatinski šaljivec, 54. žabje oglašanje, 36. dohodek od lastništva, 57. del Ljubljane, 59. Čubova hči iz Čajkovskega °pere Čeveljci, 61. ljudstvo Kolla, 64. kip močne moške postave, 66. pretepač, 67. škodljivec v obleki, 69. hudič, vrag, 70. lepotna cvetlica, 72. filmski barbar, 74- kraj pri Medvodah, 76. ameriški organist in pedagog (John Knovvles, 1868-1906), 77. francoski režiser (Roger), 79. gnilobna sepsa, 81. rata. 83. vidni del TV programa, 88. vnema, 90. pločnik, 91. glavni junak Steinbeckovega romana Vzhodno od raja, 93. feničanska boginja ljubezni in plodnosti, 94. stara ženska, 95. mesto v Nilovi delti, spodnji Egipt, 96. judovski mesec, 97. slovenski harmonikar s Turjaka (Drago), 99. kostni lok nad očesom, 101. pozdrav, 104. •me pisatelja in filmskega scenarista Pavličiča, 105. severnoafriški čokat kuščar, 1 °7- drama Eugenia Ionesca, 109. kanadski pop pevec (Dick), 111. jugoslovanska služba državne varnosti v letih 1944-1946,112. rastlinska glivična bolezen, 114. skrb, 116. zorana zemlja, 121. začetnici TV novinarja Slaka. Črke v označenih poljih sestavljajo geslo, ki na vpišite na dopisnico. Primc Karmen s.p., Bazoviška 46 II. Bistrica, tel.: 05 / 714-15-17 VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE IN PRAZNOVANJE 1. 1. 2006. V KLUB-u Z VENTILČKI IMS____ r- NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za rešitev novembrske križanke prejme: — DAVID JENKO, Topole 67 L' ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”! SLOVARČEK: FARO - DISTR1CT IN MESTO NA JUGU PORTUGALSKE BANA - AVSTRALSKI FILMSKI IGRALEC, NOVI JAMES BOND asasin- član islaimitske zveze KVAGA - IZUMRLA STEPSKA ZEBRA AICHER - AVSTRIJSKI KIPAR (ANTON) ILEO - NEKDANJI PREDSEDNIK ZAIRA TANTA - MESTO V NILOVI DELTI S A PREMIJA - GNILOBNA SEPSA Dimitrij Grlj Za vse, ki bi nam radi pisali: sneznik@kabelnet.net ---------------------------------------1 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. JANUARJA 2006 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU Etocooa® GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17 I--------------------------------------J www.slovenskavoiska.si USPOSABLJANJA Razporejena so skozi vse leto, skupaj trajajo praviloma do 30 dni, v več krajših in daljšem terminu (vključeni vikendi). TERMINI USPOSABLJANJ 7,a nekatera, predvsem krajša usposabljanja si lahko pogodbeni pripadniki rezervne sestave v sodelovanju z delodajalci sami izberejo ugodnejši termin. Mogoči so tudi odlaganje usposabljanj, odsotnost in prenehanje in sicer zaradi zdravstvenih razlogov, študijskih obveznosti, prošnje delodajalca zaradi neodložljivega dela in iz drugi razlogov. PREJEMKI Prejemki so oproščeni plačila dohodnine. Delodajalcem povrnemo plačo za izostanek dalavca. ZAVAROVANJE Pogodbeni pripadniki so nezgodno zavarovani. Med odsotnostjo z dela, zaradi poškodbe med usposabljanjem ali na poti od doma do enote in nazaj, so upravičeni do 100-odstotnega denarnega nadomestila, ki ne bremeni delodajalca. Delodajalci dobijo povrnjeno plačo za izostanek pogodbenega pripadnika z dela. PRENOČIŠČE, PREHRANA, UGODNOSTI Poskrbljeno je za prenočišče in prehrano ter stroške prevoza. Za oddih in rekreacijo lahko pogodbeni pripadniki izkoristijo počitniške zmogljivosti Ministrstva za obrambo RS. INFORMACIJE Vse informacije so na voljo v Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (05 728 01 31) in Sežani (05 734 55 54) ter pisarnah v Izoli (05 641 72 33), Piranu (05 674 60 02), Cerknici (01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (05 714 55 91). Oglasite sc lahko tudi pri skupini za pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (05 7281401). ... IN SE PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE! o w MRJMKAItOUDUA SUDVEN3KA VOJSKA MJMSnSTVOMOUAMIO Vesele praznike in srečno 2006/ Uredništvo Snežnika spjšno o * PRODAJA VOZIL ZEAT * PREPISI VOZIL * AVTOVLEKA * KLEPAR - LIČAR HITRA MENJAVA VETROBRANSKIH STEKEL IZPUŠNI LONCI (VVALKER, BOSAL, AVTO-GALANT) * VLEČNE KLJUKE * SPOJLERJI PRAGOVI m@m:" mmmmmmmm * OLJE (ARAL, PROTON) * FILTRI , mn ANTIFRIZ * BRISALCI * AVTOPLAŠČI * ALUMINIJASTA PLATIŠČA AVTOAKUSTIKA * PRTLJAŽNIKI ’ NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA TUDI PO NAROČILU PO^LJOJld 0-j / 7J 00 710 <§>nežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnutovič Izdajatelj: “GA Commerce” d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnutovič Urednica: Mateja Rolih Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Stemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnutovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! •p® od ponedeljka d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 M VIDEO TOP 3.0 ■ 1. VOJNA ZVEZD 3: MAŠČEVANJE m SITHA-zf _ 2. FANTASTIČNI 4-zf 3. UČINEK METULJA-triler ■ 4. DEŽELA ŽIVIH MRTVECEV - groz. ■ 5. KUNG FU FRKA - komedija M 6. MADAGASKAR - risanka — 7. HERBIE: S POLNIM GASOM-kom. 8. AMERIŠKA PITA 4: GLASBENI ■ TABOR - komedija ■ 9. CARLITOV ZAKON: VZPON-akcija ■ 10. GOSPODARJI DOGTOVVNA - r.d. |činajLjn»tuUal as mtziu im Staremu letu se čas počasi izteka, bilo je sreče, radosti, veselja, pa tudi solz in grmenja. Naj tudi v prihodnje vas spremljajo prijetni trenutki, uspehi pri delu, doma in tisti občutki, ki prinašajo srečo, zadovoljstvo in mir. Vesele božične praznike in uspešno Novo leto vam želi kolektiv SVD d.o.o. 5VD koliSter avto Dolenje 2a, 05/788 6010 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. M Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS 1 ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije F ORIGINALNA DODATNA OPREMA Ir^11 IM NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. $>□ = □<=- □ ©IZ o 0 [MJMs im ONA&ON 2005 GLASOVNICA ONA&ON 2005 Gospodarstvenik Politik Ime, priimek, naslov in telefon glasovalca oz. predlagatelja: Za laskavi naziv ste predlagali 32 kandidatk in kandidatov: ONA 2005: Mimica Tonkovič, Ester Fidel, dr. Vesna Štular, Pavla Nusdorfer, Slavica Smrdelj, Cvetka Požar, Ivanka Marolt, dr. Katarina Turk. dr. Blagica Džaič, Bojana Mišič. dr. Darinka Klančar, Kristina Meze, Andreja Buh, Damjana Morel, Marta Zalar ON 2005: Srečko Šajn, Andrej Natlačen. Marjan Geržina, Ivo Kidemet, Srečko Likar, dr. Nardo Stegel, Jože Doles, Miroslav Levar, Jože Vidic, Samo Vesel, Jože Žele, Peter Novak, Sandi Furla anc Gornik, Miloš Valenčič, Dejan Ujčič Branko Meden, Franc Gornik, h Območni Gospodarskimi zbornicami pa sta prispevali 6 predlogov za gospodarstvenika 2005: Jošt Rupnik - Ydria motors d.o.o., Podskrajnik Iztok Škrlj Novolit d.d. Nova vas Edo Progar Peter Tomšič Epic d.o.o., Postojna poslovni sistem Javor d.d. Pivka čič Radoš Gregorčič Plama-pur d.d. Ilirska Bistrica 5 Černigoj - Okna KLI Logatec d.o.o Na podelili vi. 4 glasovnico boste seveda napisali, komu izmed predlaganih bi nagrado ielili vi, politika pa boste morali izbrati sami. Naš naslov je: Radio94 in NTR Kolodvorska 5a, 6230 Postojna F>S: Glasovalce čaka še 1 nagrada - 7 dnevni brezplačni najem apartmaja v Atomskih toplicah, ki ga poklanja GG Postojna. Snežnik stran - 21 Objave in oglasi RC - TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva cesta 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel. :05/710 1 384, e-mail: center, razvoj n i (Sjsiol .net Koledar prireditev za januar 2006 KAJ KJE KDAJ KDO INFO kultura Veseli december v Ilirski Bistrici ure pravljic Knjižnica Makse Samsa cel mesec torek 09.00 - 10 ure 10.00 - 11.00 ure četrtek 10.00 - 11.00 ure Knjižnica Makse Samsa 05/ 71 44 188 Občinski kulturni praznik in Prem praznovanje 130 let rojstva predstavnika slovenske moderne Draootfna Ketteja 22.01.2006 ob 16.00 uri ZKD Ilirska Bistrica 05/ 711 00 90 naravna in kulturna dediščina ' ' ' : . . v ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč) grad Prem vsak dan TIC Ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/ 7147 400 ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja nekdanja ljudska šola vsak dan Prem TIC Ilirska Bistrica 05/ 710 1 384 05/ 7147 374 Ogled učne poti na Goliče Jelšane po dogovoru OŠ Jelšane 05/ 788 50 01 Ogled Hodnikovega Mlina v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica (plač) po dogovoru Turistično društvo Ilirska Bistrica 05/ 7145 280 Sreča n ia Novoletno srečanje na Snežniku Snežnik 1. in 2.januar 2006 Planinsko društvo Ilirska Bistrica Aleš Poročnik 05/ 7145 552 Občni zbor Primorskega numizmatičnega društva II.Bistrica pizzerija Park Ilirska Bistrica 22.1.2006 od 9.00 -12,00 ur Primorsko numizmatično društvo II.Bistrica Vojko Čeligoj 05/ 7142 639 Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov. LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon Svetovalka za turizem COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-320 fax: 05/71-41-124 Vesel božič In srečno novo leto ______2006_______ l NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM ] | Srečna nagrajenka letošnje decembrske nagradne igre, ki prej me silvestrovanj e v Beogradu j e | LEA BOŽIČ iz Sabonj. Čestitamo in želimo prijeten prehod v leto 2006! Srečno! L_________—______________________—-----— — — — J IRBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71 -00-285 www.irbis.si info@irbis.si <=>FTKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 dvojim jtrunJiLun ZB.lh:n d VBibkm y-B3Biju ob e*., :s> m '5> WW prih uj rij o c ih praznikih in SMŽEČNO y Ubtu 2006 I GREMTOUR.SI se s svojo ponudbo uvršča med agencije, ki poleg svojih lastnih programov nudijo tudi programe drugih agencij. Naš izbor j e namenjen vsem, ki želijo potovati tako po Sloveniji kot tudi v tujini. Izkušnje, pridobljene v nekaterih znanih agencijah, nam omogočajo, da pripravljamo izbor, ki se v nekaterih delih razlikuje od ostalih agencij in ki ga bomo poskušali bralcem Snežnika v bodoče predstaviti. Čeprav se po novoletnih praznikih vsi raje držimo doma, pa je nekaj možnosti za prijetno preživljanje časa predvsem v nekaterih slovenskih toplicah. Delavci GREMTOUR.SI smo vam poiskali nekaj ugodnih možnosti. Želeli bi izpostaviti predvsem naš petdnevni paket v Radencih. V prijetnem okolju Kapelskega hrama boste lahko preživeli nekaj dni zelo ugodno. Petdnevni paket na bazi polpenziona, ki se prične v nedeljo in konča v petek, vam nudi možnost, da si za kopanje izberete poleg domačega bazena v ponedeljek celodnevno kopanje v Termah Radenci (3 km), v torek v ternah Banovci (12 km) inv četrtek v avstrijskih termah Bad Radgensburg (10 km). In kaj predlagamo v sredo. Organizirani izlet in ogled oljarne bučnega olja, etnološki muzej, mlin na veter, cerkev sv. Duha na Stari gori, Blaguško in Negovsko jezero, domačijo Ivana Krambergerja, negovski grad, cerkev sv. Marije v Negovi, pogostitev pri negovskem župniku, ivaniševski izvir mineralne vode in za krono viteško večerjo v gradu v Gornji Radgoni v posebnih oblačilih. Celoten paket stane v mesecu januarju le 29.185 SIT. Drugačno ugodno ponudbo imamo v istem času za Moravske toplice. Tudi tu vam GREMTOUR.SI nudi ugodne pakete. Vikend tam lahko v hotelu Vivat preživite za samo 11.800 SIT, skrajšani teden od nedelje do petka pa samo za 24.500 SIT. Prihaja čas smučanja. GREMTOUR.SI bo v mesecu januarju in februarju organiziral prevoze v Nevegal. Cena prevoza s celodnevno smučarsko karto bo 7.500 SIT, Tisti, ki si želite smučanja bližje ali drugačen izlet pa se lahko odpravite v Bovec, kjer vam z našimi partnerji domačini lahko organiziramo drugačno zabavo. Sankanje z Mangarta ali Javorščka si lahko privoščite brez večjih težav. Dovolj j e, da ste primemo oblečeni, sanke in svetilke pri nočni vožnji vam zagotovimo mi. Cena 3.000 SIT. Za ostale pa vrsta apartmajev tako na Rogli, kjer je dnevni najem le 6.500 SIT, ali na mariborskem Pohorju, kjer stane najem 4 sobnega apartmaja v novih apartmajih Bolfenk samo 126.000 SIT. Če želite v Italiji smučati v Falcadi imamo 4 sobni studio že za 85.200 SIT, v Piancavalu studio za 4 osebe za 125.900 SIT ali v razkošnem Livigniu dvoposteljni studio že za 68.900 SIT. Tisti, ki si v tem času zaželijo toplejših krajev pa lahko z GREMTOUR.SI poletijo na Gran Canario, kjer lahko uživajo v hotelu Green Sea 2* že za 139.800 SIT, ali v Sharm El Sheikh kjer v hotelu Tao Habib 3* preživite teden že za 89.900 SIT. Tiste, ki pa je zamikal Dubai, lahko v našem izbranem hotelu Coral Orient preživite teden šolskih počitnic že za 199.900 SIT. In še pripomba, ki ni nepomembna. Odhodi so vedno iz Ljubljane. Seveda ne moremo vse ponudbe predstaviti v tem sestavku, posebno še, ker se pri nekaterih potovanjih cene pogosto spreminjajo, najsi bo zaradi letalskih doplačil ali znižanj v sistemu Last minute. Mi smo ga poimenovali Vroče ta teden, saj pogosto predstavlja novost. Nižje cene mesec ali dva pred odhodom. Tej ponudbi bomo posvetili tudi več informacij v naslednji številki Snežnika, ko bomo predstavili ponudbo letovanja v tako imenovani First minute obliki. Obiščete nas lahko na Vilharjevi dnevno od 10-12 ali od 15-18 ure, največ novosti pa dobite na naših spletnih straneh WWW.grClTI.Sl. GREMTOUR.SI, Vilharjeva cesta 36, tel. 05 71 00 727, odprto ponedeljek-petek 10-12 in 15-18. Nagradna igra GREMTOUR.SI Gremtour.si in Snežnik vam podarjata paket razvajanja v Kapelskem hramu za dve osebi v mesecu aprilu. Nagrada vključuje (5 x polpenzion v Kapelskem Hramu 4*, 5 x turistično takso, v ponedeljek celodnevno kopanje v Termah Radenci (3 km), v torek v celodnevno kopanje Termah Banovci (12 km), v sredo organizirani izlet in ogled oljarne bučnega olja, etnološki muzej, mlin na veter, cerkev sv. Duha na Stari gori, Blaguško in Negovsko jezero, domačijo Ivana Krambergerja, negovski grad, cerkev sv. Marije v Negovi, pogostitev pri negovskem župniku, ivaniševski izvir mineralne vode in za krono viteško večerjo v gradu v Gornji Radgoni v posebnih oblačilih in v četrtek celodnevno kopanje v avstrijskih termah Bad Radgensburg (10 km) v vrednosti 88.400 SIT Odgovor in svoje podatke (tudi davčno številko) pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, za počitnice GREMTOUR.SI, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Žrebanje bo lS.marca 2006. Ime nagrajenca bo objavljeno v aprilski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. r L ' D HOTEL VIVAT se nahaja v: a.) Istrskih toplicah h.) Moravskih toplicah c.) Radencih Ime in priimek:_________________________________________________ Ulica, hišna številka:_________________________________________ Poštna številka, kraj:_________________________________________ Podpis:___________________ Davčna št:__________________________ Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. j BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠAd.0. Naše poslovalnice: KOPER 05/627-84-10 SEŽANA 05/734-14-10 NOVA GORICA 05/333-24-16 Sedež družbe: LJUBLJANA 01/421-61-00 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo BORZNI PREGLED LETA 2005 Na Ljubljanski borzi so trenutno le tri delnice, katerih tečaj je višje kot ob začetku leta, čeprav je kar nekaj podjetij poslovalo občutno bolje kot leta 2004. Za nazadovanje tečajev bi lahko našli vsaj dve razlagi. Kot posledica zamenjave vlade je prišlo v številnih podjetjih, ki so še vedno pod posrednim ali neposrednim lastniškim vplivom države, do zamenjav v nadzornih svetih in v upravi družb. Spremembe so seveda povzročile določeno nezaupanje delničarjev, še posebej, ko je prišlo do zamenjav v podjetjih, ki so uspešno poslovala. Drugi očiten razlog je posledica sprememb zakonodaje na področju investicijskih skladov, ki le tem omogoča večja vlaganja na tujih trgih. Investicijski skladi, ki so v zadnjih nekaj letih tvorili jedro povpraševanja po slovenskih delnicah, so se v letu 2005 močneje usmerili na mednarodne trge, s tem pa seje tudi zmanjšalo povpraševanje po delnicah v Sloveniji, zaradi česar je večina delnic popustila pod sicer konstantne težo ponudbe. Med delnicami, ki so se uspele izogniti padcu tečajev, je v prvi vrsti potrebno omeniti Krko. Tudi Krka j e doživela menjavo v upravi družbe, vendar pa je bila le-ta načrtovana že dalj časa, saj je bivši predsednik uprave odšel v pokoj. Tudi delnice Krke so doživele občuten padec tečajev v prvi polovici leta, vendar pa so bili že polletni rezultati toliko dobri, da so vzpodbudili zanimanje ne le domačih vlagateljev, ampak tudi kar nekaj tujih investitorjev. V letu 2005 seje tečaj delnic tako povzpel kar za 20%. Tudi Petrol jc posloval občutno bolje kot leta 2004, vendar pa so na rast delnice vplivali poskusi menjave uprave družbe. Stara uprava je v jesenskih mesecih v celoti odstopila in s tem dala možnost umiritve razmer, poleg tega pa seje za sodelovanje z družbo začel zanimati tudi ruski Lukoil, kar je vendarle dvignilo tečaj delnice nad nivoje iz začetka leta. Zanimivo, daje preostala delnica, katere cena je nad nivojem iz začetka leta, delnica Pivovarne Laško. Zanimivo zato, ker se družba v zadnjih nekaj letih sooča z zmanjševanjem prihodkov iz poslovanja in posledično tudi upadom dobička. No pozitivna spremembe ceneje minimalna, razlog da delnica ni sledila ostalim vrednostnim papirjem, katerih tečaji so se večinoma znižali, pa je prav gotovo v tem, da se cena delnice ostaja na bolj ali manj enakem nivoju že zadnji dve leti, tako da je cena delnice stagnirala tudi že v letu 2004, ko so se tečaji večine ostalih vrednostnih papirjev občutno zvišali. Nazadnje velja omeniti, daje v letu 2005, kar nekaj podjetij poslovalo občutno bolje kot v letu 2004, prav tako je kar nekaj podjetij, ki so občutile posledice visokih cen surovin, predvsem nafte in naftnih izdelkov, vendar pa so kljub temu poslovala občutno bolje kot primerljiva podjetja v panogi. Kljub temu pa so cene delnic, razen delnic treh omenjenih podjetij v tem članku, večinoma 10% do 20% nižje kot v začetku tega leta. Karel Lipnik MALGAJ www.malgaj.si 690.000 SIT 1.290.000 SIT 1.820.000 SIL PONUDBA RABLJENIH VOZIL Na vseh lokacijah Malgaj imamo na zalogi več kot 280 vozil vseh starosti in skoraj vseh blagovnih znamk. Vsa odkupljena vozila ustrezno pripravimo za prodajo, so tehnično brezhibna, z Malgaj garancijo. Audi A3 1,6 92.000 km letnik 06/2000 1.890.000 SIT Ford Fiesta 1,3 Flair Audi A4 Avont 1,9 TDI 15.800 km letnik 03/2004 5.550.000 SIT Ford Focus 1,6 Audi A4 1,9 TDI 16.400 km letnik 06/2005 5.990.000 SIT Ford Mondeo 2,0 TDI Škoda Octavia 1,9 T 146.000 km letnik 01/2000 1.990.000 SIT Citroen Xsara Picasso Škodo Fabiči 1,2 15 km letnik 02/2005 1.999.000 SIT Mazda 323 F 1,8 i Škoda Fobia 1,2 7.000 km letnik 11/2004 1.990.000 SIT Nissan Almera 1,5 Škoda Octavia 1,8 123.000 km letnik 11/1999 1.290.000 SIT Opel Astra 1,6 Škoda Octavia 1,9 TDI 22.000 km letnik 12/2004 4.150.000 SIT Opel Astra 1,7 D VW Bora 1,9 TDI 77.850 km letnik 05/2000 2.190.000 SIT Renault Megane 1,9 DCI VW Golf 1,4 93.000 km letnik 12/1998 1.290.000 SIT Renault Megane 1,6 16V VW Possat 1,8 148.000 km letnik 11/2000 1.820.000 SIT Renault Megane Coupe VW Pernat 1,9 TDI 15 km letnik 01/2004 5.690.000 SIT Renault Clio 1,4 RT VW Possat 2,0 TDI 8.000 km letnik 08/2005 6.300.000 SIT Peugeot 307 2,0 H Dl VW Possat 1,9 TDI 80,000 km letnik 04/2003 3.990.000 SIT Volvo V40 1,8 VW Polo 1,4 TDI 126.000 km letnik 06/1997 690.000 SIT Fiat Stilo 1,9 Dynamic Seat Ibiza 1,0 99.400 km letnik 12/1998 650.000 SIT Fiat Punto 1,9 D Malgaj Postojna, Tržaška 84, 6230 Postojna Telefon 05/72 11 400 150.000 km 98.500 km 110.000 km 149.000 km 270.000 km 153.000 km 104.000 km 210.000 km 55.000 km 60.000 km 45.605 km 130.000 km 118.000 km 150.000 km 45.100 km 219.000 km letnik 06/1996 letnik 09/2001 letnik 06/2001 letnik 03/2000 letnik 01/1996 letnik 12/2000 letnik 10/2000 letnik 01/1995 letnik 06/2003 letnik 05/2004 letnik 11/2002 letnik 07/1997 letnik 06/2002 letnik 12/2000 letnik 04/2002 letnik 10/2000 430.000 SIT 1.550.000 SIT 1.990.000 SIT 1.750.000 SIT 690.000 SIT 1.470.000 SIT 850.000 SIT 490.000 SIT 2.790.000 SIT 2.690.000 SIT 2.390.000 SIT 590.000 SIT 2.790.000 SIT 1.690.000 SIT 1.990.000 SIT 950.000 SIT Malgaj ©42?® g PREDAVANJE I I Prednosti prehrane z KLAMATSKO ALGO in NAJNOVEJŠE FUNKCIONALNA DIJAGNOSTIKA VSEH ORGANOV 12. januarja ob 19. uri v Dumu upokojencev na Bazoviški predavala bo dr. Mirjana Kostov Došen. I I Vabljeni! KJE MEJE SREČE SO, KI VSAK OD NAS JO RABI? NE IŠČI MEJ! ODLOMI KOŠČEK SVOJ, PODELI GA MED BRATE IN LJUDI, KI KOŠČEK SREČE IMAJO TUDI ZATE. TOPLO OGNJIŠČE IN SMEH V OČEH, ISKRENO ŽELIMO VAM V PRAZNIČNIH DNEH. DA ZDRAVJA IN SREČNIH TRENUTKOV NEŠTETO NASULO VAM NOVO BI LETO! Rdeči križ Ilirska Bistrica VSEM KRAJANOM VOŠČIMO MIRNE PRAZNIKE IN BOGATO NOVO LETO! Vabimo vas v naj starejšo slovensko hranilnico. HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Bazoviška 19 6250 Ilirska Bistrica Tel: 05/7100-532 >wsš ... ■ i flp# 4 . |;| L s is* M).ul mi //;y.v;wM/;/y Zo\n ui smAds ‘ vfupvjSa ‘nfvpouj Mdo» "•» ‘“to* mp §p|| d m 8£I"6Z8“IP0 *RL" PUlsm a jajuoui ui aasiAjas lSfldOd DISNIA0109 - 4sajqo Z3jq i>|Ojqo + 6o|od -(DPI M) 1!P3J>| -:D(bpojd ’ OjUOSBUBd iMMsteifl EM0IE] □ U L Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka