SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVIII (42) &tev. (No.) 27
ESLOyCNJA LIBRE
BUENOS AIRES 13 de julio — 13. julija 1989
Sestop partije z oblasti ?
Nedavno smo brali, da je rektor mariborske univerze, dr. Alojzij Križman, izrekel uredniku študentskega lista „Tribune“ tele pomembne misli:
„Partija govori o sestopu z oblasti, vendar jaz osebno v to ne verjamem. Avantgarda nam obljublja sestop z oblasti, vendar pa ne pove nič jasnega, kaj bo potem, ko bo sestopila Sestop partije z oblasti in socializem po meri človeka sta zgolj frazi, ki jih določen čas uporabljamo v sredstvih informiranja. To pa ne vodi nikamor naprej.“
To je spregovori mož, ki je bil dolgo let v slovenski partiji. Izstopil je iz Zveze komunistov v znak protesta, ker niso dovolili, da bi Janšo in ostale obtožence znanega procesa branili slovenski odvetniki. Pa ne le on, tudi prof. Bučar se je podobno izrazil v nekaterih svojih spisih, kjer svari pred lahkovernostjo v odnosih do partije.
Če poudarjamo isto tudi v zdomstvu, je to predvsem zaradi tistih rojakov, ki so prepričani, da bo partija, če ne že jutri pa vsaj pojutrišnjem sestopila z oblasti in jo velikodušno ponudila novim ljudem izven partije.
Potrebno je, da smo pri presojanju položaja v domovini previdni. Nobena totalitarna stranka ne bo spustila iz rok političnega monopola, če ne bo prisiljena tega storiti. Delo skrite opozicije in oporečnikov je zato prvenstveno v tem, da pripravljajo javno mnenje ter pomagajo ustvarjati tak razmere, da bo partija prisiljena zapustiti oblast. Zavedni rojaki vedo, da se z vsakim dnem veča škoda, ki jo partija povzroča slovenskemu narodu. Vendar po mnenju dr. Križmana danes še ne obstaja stanje, ki bi dalo upati na politične spremembe v državi. Zato bi bilo škoda, če bi si ljudje pre-
dajali predzgodnjemu upanju. Vidnih znamenj, .ki bi dala slutiti, da partija pušča iz rok bistvene niti, s katerimi manipulira državo, še ni.
Izjava rektorja dr. Križmana je lep primer, kako razsodno gledajo ljudje v domovini na potek dogodkov v državi. Prav tako trezno pa moramo n» to gledati v zdomstvu pa tudi v zamejstvu. Ne smemo lahkoverno zaupati ustanovam, ki so v službi partijskega totalitarizma, pa četudi nam ponujajo darove. Skrbno moramo čuvati svojo moralno in tudi materialno neodvisnost od sistema, ki je orodje komunistične partije.
Razumemo tiste rojake v domovini, ki ¡skušajo v okviru danih monosti doseči čim več svoboščin, četudi se zavedajo, da jim oblastniki ne dovoljujejo svobode. Poskusi so to, ki osvečajo narod, a ki jih iz daljave lahko spremlja le naše razumevanje. Oboji, oni in mi, dobro vemo, da svoboda ni deljiva.
Le svobodni in samozavestni moremo pomagati Sloveniji. V pomoč smo rojakom v domovini vsakikrat, ko informiramo svetovno javnost pa naše tujerodne znance in prijatelje o dogodkih v domovini in o težnjah slovenskega naroda, pa tudi kadar njim samim posredujemo svobodne poglede na našo skupno preteklost in neskaljene perspektive v skupno prihodnost.
Vsak od na;s je v pomoč svobodnemu in ponosnemu slovenstvu že s tem, da živi v svetu kot Slovenec. Del smo slovenskega naroda, ki priča, kako je mogoče rasti v svobodi. Člani slovenske politične emigracije živimo složno in edino, zvesti svojemu narodu in demokratičnemu prepričanju. Vemo, da bo partijske o-blasti nekoč konec in da bo šele takrat mogoče govoriti o svobodni Sloveniji.	Sm R
Moč žrtve - sila spomina
GOVOR DR. MARKA KREMŽARJA V NAŠEM DOMU
(Nadaljevanje in konec)
Nekateri rojaki v domovini, ki mislijo, da nas poznajo, nam iz daljave očitajo, da zaprti sami vase živimo v preteklosti ter gojimo sovraštvo in maščevalnost.
Kdor tako govori in piše, nas v resnici ne pozna. Še posebno hudo in nerazumljivo pa je, kadar prihajajo taki očitki iz vrst ljudi, ki so kristjani. Zdi se kakor, da bi jim bili tuji bistvi krščanstva in slovenstva, če menijo, da je mogoče ohranjati ti dve veliki vrednoti skozi desetletja na podlagi bolnih in razkrajajočih čustev kakor sta maščevalnost in sovraštvo. Življenja ni mogoče širiti s smrtjo.
Morda nas ne morejo razumeti, kersvidijo v nas pod vplivom štirideset let starih nalepk le nekako zrcalno sliko tistih, katere gledajo viSak dan kot hladne, sebične nosilce komunističnega totalitarizma? Morda pozabljajo, kdo je zanetil sredi sovražne okupacije plamen revolucije? Ali res ne vedo, v kakšnih o-koliščinah, s kakšnimi sredstvi in s kakšnim namenom so nas prisilili — ne v boj za oblast — marveč v samoobrambo? Vidijo in obsojajo posledice, a pozabljajo na vzroke. Pozabljajo pa tudi, da temelji marksizem in z njim ves komunistični sistem na sovraštvu, medtem ko je gonilna sila krščanstva ljubezen, kljub slabostim in pomanjkljivostim kristjanov.
Kako naj tedaj razumejo, da niti tistega strašnega maja... ko je sovraštvo slovenskih komunistov rohnelo kot otipljiv val krog vrnjenih
domobrancev, med temi ni našlo odziva. Kdor je bil takrat med temi razoroženimi slovenskimi vojaki ve, da jih nista prevzemala ne gnev in ne obup. Niso preklinjali mučiteljev, ne prosili milosti... Nasprotno, nekateri so glasno molili za nje, ki so jih bili. Pripravljali smo se na smrt. Trije ali štirje molitveniki so krožili iz rok v roke, da je lahko vsak v tihi zbranosti, sredi zmerjanja in pretepanja, zmolil zaise... molitve za umirajoče.
Tiste ure je bil svet daleč in Bog blizu.
¡Sovraštvo, ki je divjalo nad nami, nas je navdajalo s strahom. Bilo je izraz nečesa tujega, kar je med nami povzročalo trpljenje, mučiteljem pa' jemalo podobo človeka.
Če so naleteli pri kom na rožni venec, na svetinjico ali molitvenik, je moral trpeti... In ne le prve dni. V Št. Vidu, v škofovih zavodih, ki so postali eno samo koncentracijsko taborišče, kjer so sestradani in izmučeni tisoči čakali, da jih odpeljejo v smrt, sta bila na primer prijatelja Vrele Marko in Tonček Žakelj, študenta domobranca, do krvavega pretepena in naslednjo noč odpeljana' neznano kam, ker sta še vedno nosila krog vratu eden svetinjico Brezmadežne in drugi rožni venec... Kako mirno in preprosto sta mi to povedala, predno so ju odpeljali, ne da bi tožila...
In tako so noč za nočjo odbirali in odvajali v smrt med udarci in psovkami mlade fante in zrele može...
(Nad. na 2. str.)
Njihov spomin je živ med nami
ZVEZA SLOVENSKIM MATER IN ŽENA
Poleg skupne spominske proslave za naše pobite domobrance in druge žrtve vojne in revolucije smo jim v juniju vedno posvetile še svoje redno mesečno srečanje. Junij je žalni mesec!
Kar precej se nas je nabralo v sredo ob 5. uri popoldne. Posedle smo krog male mizice — pogrnjene s slovenskim vezenim prtom. Domobranski grb, cvetje, rožni venec in goreča sveča na njej so simbolično krasili grobišča po Sloveniji naših junakov. Tja smo šle v duhu, ko je pričel asistent dr. Jure Rode z molitvami za pokojne; Bog daj jim večni mir!
Potem je kulturna referentka Malija Kačar Finkova občuteino recitirala dve pesmi domobranca in mučenca Balantiča: Zasuta usta in Truplo v polju.
Sledil je govor „S .spomini na novo pot“, katerega je pripravil Božo Fink. Dejal je:
„Z žalostjo s spominjamo vsako leto pomorjenih domobraincev in drugih žrtev boljševiške revolucije na Slovenskem. Žene in matere, ki so nosilke in ohranjevalke življenja, spomini hujše prizadevajo, laže se jim utrne solza in bolj speče stara ra)na. Ta čustveni vzgib pa jih močneje nagiba', da se razde ja j o pri podeljevanju vsega dobrega.
Vendar je življenjskim dogajanjem treba iskati današnjega smisla in smotra za naprej. Nad žalost se je najprej treba dvigniti v proslavljanje moralne veličine tistih, ki so vse darovali za pričevanje Duha in obrambo naravnih moralnih temeljev družbe. Bogato ceno je treba dajati krvi, ki je bila darovana
Lovor
Položen je venec v spomin vsem žrtvam.
Venec Slave — lovorjev venec.
In ti? In jaz?
Pletemo vence?
Koliko listov si nabral na svoji lovoriki?
Slavni — oznanjajo Slavo, pričujejo Zmago.
Ti in jaz, in on in mi, smo slavni? smo zmagovalci?
Vsakdanje boje in težave prebijamo v duhu Slave in s ciljem Zmage?
Ponosno in s pokončno glavo lahko hodimo po poti, ki nam je bila začrtana.
Vsak hodi svojo pot_____
Poti so strme in ozke ravninske in široke, tlakovane ali prašne.
Vedno se raztezajo — kakor križ — na vse štiri strani sveta.
Po poti lahko ubereš smer navzdol, ko padaš, padaš,
začutiš prah pod seboj — in oj!
spoznanje!
tudi Križ zasajen je v zemljo.
Iz zemlje raste kvišku — poglej v
nebo!
Uberi smer navzgor!
A ¡križ drži še vodoravno: na vzhod — na desno kaže pot — in na zahod — na levo v zaton.
V križu združeni smo vsi — ti, jaz, oni in mi,
ki vpisani v skrivnost smo Odrešenja, ne zaradi svojega zasluženja!
Po križu v Alelujo smer je odprta, tam venci Slave — Zmage čakajo, lovorike — lastne odlike.
Te verze je sestavila T. ž.; recitirali so jih na spominski proslavi v Slovenskem domu v Carapachayu.
za svobodo in blaginjo domovine in vseh njeinih otrok. V obrambo teh idealov se je bilo treba upreti revoluciji, in to se tudi v Sloveniji vse bolj potrjuje. Nas, ki smo takrat dogodke preživeli, pa spominjanje nanje nagiba k premisleku o našem sedanjem ravnanju, duhovni naravnanosti, odnosih do najbližjih, do slovenstva in do vseh, tudi na drugi strani, ki iskreno želijo odkriti resnico.
Zločin velikega poboja v letu 1945 lahko učinkuje tudi kot nauk zgodovine, ki je učiteljica življenja'. Prav je zato, da se dviga iz pozabe in zatajitve in tako opominja, česa je zmožen človek, ki se odvrne
od Boga in prestopi naravne postave, im česa naj se v prihodnosti varuje družba, da se strahote nikoli več ne ponove.
Na Slovenskem se vremena jasnijo, resnica prihaja na dan in zahteve po svobodi so vsak dan glasnejše. Verujmo, da je to sad milosti, ki jo kliče tudi prelita kri. Za to moralno zmagovanje dajajmo ponižno hvalo Tistemu, ki hudo obrača v dobro in temu daje moči, da se razrašča.“
S pesmijo „Oče, mati...“ smo zaključile letošnjo spominsko srečanje.
Predsednica Pavlina Dobovškova in kulturna referentka' Marija K. Finkova sta se zahvalili govorniku za lep in globok govor.
PLANINSKI STAN V BARILOČAH
18.	junija smo se v Planinskem Stanu spomnili mrtvih v pretekli vojni in revoluciji. Mašo za pokojne je daroval Branko Jan, po maši pa je bil izveden pester spored z govori, petjem in recitacijami. Kot napovedovalka je nastopala Zalka Arn-šek, uvodne besede je spregovoril Dani Pavšer, Marija Arnšek je deklamirala Balantičevo poezijo „Zasuta usta“ in M. Magister ml. je prebral krajši nagovor, ki ga je sestavil bivši domobranec in iz katerega pov-zamema nekaj misli:
„Vsako leto se v mesecu juniju Slovenci v zdomstvu zberemo, da se hvaležno poklonimo spominu vseh žrtev komunistične revolucije, posebno še izdanih, mučenih in zločinsko pobitih domobrancev. Ni to kakšno nemožato iz leta v leto se ponavljajoče objokovanje naših padlih, kot nam je pred časom očital pisec v Celovškem Zvonu. To je naj. manj, kar smo dolžni storiti mi, k smo njihovi dediči. Skoraj pol sto letja je poteklo od teh usodnih dni V vsej tej dolgi dobi so oblastnik v domovini skušali prikriti in zamol čati zločin in svojo veliko krivdo Kar 27 let je bilo potrebnih, da' se je končno opogumil Kocbek in javno priznal pokole. Pri narodu v domovini, posebno pri mlajšem rodu, ki revolucije ni doživel, je to povzročilo veliko travmo. Vsa iz laži sestavljena zgradba o takozvani narodno
osvobodilni vojni se je sesula. Najbolj zavzeti in pogumni iz novega' rodu hočejo zvedeti vso resnico o revoluciji. Priča smo dogodkom v domovini, o katerih se nam pred leti niti sanjalo ni. Tako so lani tam položili venec na pokopališču Žale v Ljubljani „v spomin na vse žrtve stalinističnih zločinov in človeških zmot, katerih žrtve še nimajo priznanih grobov v Sloveniji“. Letos 27. junija so žalno proslavo ponovili na istem mestu ob novo zasajeni „lipi sprave“. Hvaležni moramo biti vsem, ki se v Sloveniji iskreno prizadevajo, da pride na dan vsa resnica o revoluciji ter da pride do narodne sprave. Razumemo, da storijo le, kar jim je v danih razmerah dosegljivo. Hkrati pa se zavedamo, da do prave sprave ne more priti, dokler vsem žrtvam revolucije ne bo vrnjena čast ter bodo priznani in posvečeni njihovi grobovi.“
Po govoru je dekliški zborček občuteno zapel venček spominskih pesmi, nakar so trije fantje (Milan Magister, Marko Jerman, Dani Pavšer) recitirali daljši odlomek iz Debel ja-kove „Črne maše za pobite Slovence“. še nekaj pesmi, ki jih je predvajal mešani zbor in po otroškem prizorčku, ki se je nanašal na očetov dan, se je zaključil program s himno „Oče, mati, bratje in sestre“, ki jo je pelo vse občinstvo.
V. Arko
SLOVENSKI BOM V BERZATEGVIJV
V	nedeljo, 25. junija smo se v polnem številu zbrali v našem Domu k spominski proslavi žrtev komunistične revolucije.
V	primerno okrašeni dvorani je bil naznačen simboličen skalnat grob, izpod katerega so poganjale rdeče rože. Na njem je počivala domobranska čepica, ob vzglavju pa preprost križ, katerega je objemal slovenski trak, ki je polzel iz slovenskega grba in na grobu risal srce. Velika slovenska zastava je bila nagnjena v poklon nad grobom.
Popoldan je bila sv. maša, ki jo je daroval naš župnik rev. Jože Guštin.
V	svoji homiliji je povezal evangeljsko resnico z našo realnostjo sedaj in v času tiste težke slovenske dobe, po Kristusovih besedah: Kdor izgubi življenje zaradi mene, ga bo našel.
„Ko je brezboštvo izkoristilo slovensko stisko okupacije in hotelo s terorjem, lažjo in umori ustrahovati naš narod za boljševiško sužnost, so vstali slovenski fantje in se odločno postavili v bran najvišjih vrednot: vere in narodnosti. Prezirali so žrtve in smrt v obrambi svetih idealov. Sledili so nauku Pija XI in svarilu našega velikega škofa Gregorija, o zmotah, brezboštvu in nasilju komunizma. Po umazanih kupčijah zahodnega materializma so bili predani v smrt. Izgubili so živ-
ljenje, vendar so ga našli v božji slavi, kjer so poroštvo za lepše dni slovenskega naroda. So temelj mladini, ki razkriva laž brezboštva o raju na zemlji, ki terja pravico in zadoščenje komunističnim žrtvam.
Mi, ki smo se rešili nasilja, pa se ne smemo uspavati v nasilju prav tako brezbožnega zahodnega materializma. Ostanimo zvesti Kristusu in njegovemu nauku. Le v trdni veri, bomo kos vsem življenjskim težavam in preizkušnjam, le tako bomo svobodni v življenju in končno dosegli večno življenje.“
Po maši je domobranec Jože Vidmar prižgal svečo ob simboličnem grobu, nakar je sledila pesem: „Mi legionarji, mi domobranci,“ ob originalni godbi in glasovih. Navzoči so jo stoje spremljali. Naša mladina nam je zavzeto in ubrano podala Stanka Janežiča poezijo: „Vračanje“, ki je vse občutno zajela.
Spominski govor je podal domobranec Jože Škrbec. Doživeto nam je orisal težko in obupno stanje ob prvih partizanskih akcijah terorja in izzivanja okupatorja na škodo nezaščitenega prebivalstva. Sam je bil žrtev načrtnega uničevanja slovenskega naroda po KP, ko so ga z drugimi fanti aretirali fašisti. Odpeljan je bil v razne kasarne, ob pretepanju in mučenjih italijanske „rim-(Nad. na 3. str.)
Ak. kipar France Ahčin
Tone Mizerit
jZMJDOA V ARGENTINI
Pri Ahčinovih so bili od nekdaj krojači. Francetov stari oče je hotel, da bi bi'l sin krojač. Pa sta mu dva ušla v lemenat, tretji pa k vojakom. Ko je jeseni 1918 umrla e-■dina hčerka za „špansko“, je prišel sin France na pogreb in doma dočakal konec vojne tiste dni. Na dan, ko se je podpisalo premirje se je poročil z županovo Marijo Dimčevo. Naslednje poletje (13. avgusta 1919) je privekal prvorojenec France, ki so mu rojenice tudi poinujale krojaško orodje, a je usoda odtočila drugače. Oče se je rad razživel v Društvenem domu, kadar so igrali. To je bil njegov svet. Tudi sin France je tam rad pomagal. Duša prosvetnega' dela je bil domžalski župnik Bernik. France je rad igral, župnik jih je učil tudi recitacij, petja, jih navduševal za šport. France je hodil v ljudsko šoto v domžalsko šolo, domač učitelj je odkril injegov ustvarjalni talent in s pomočjo matere je France dolsegel) da mu je oče dovolil hoditi v Ljubljano v kiparsko šolo, ki je bila menda de! srednje-tehnične šele. V Ljubljano se je vozil največ s kolesom. Nekaj časa je stanoval pri stricu, ki je bil v novinarski službi v Ljubljani in je stanoval blizu Sv. Jožefa.
Leto pred vojno je prebil’ France kot vojak pri topničarjih v Varaždinu. Tam je doživel zlom Jugoslavije. S težavo se je prebil do doma, pa takoj spet čez mejo v Ljubljano. Stric je moral po svetu, France je še nekaj časa ostal v Ljubljani; 1. 1943 je odšel v Florenco, v neznan svet, brez znanja jezika, brez sredstev. Sam se je preživljal in intenzivno študiral. V polovičnem času j c končal in z diplomo šel v Rim, kjer je poiskal strica. Skupaj sta potem šla v Argentino. Dospela sta z vojaško (ameriško) ladjo na sam sveti večer 1947. France je že iz Italije prinesel naslov nekih tirolskih podobarjev, ki iso ga takoj sprejeli v svojo rezbarsko delavnico. Iz te dobe je več lesenih figur, ki stoje v spodnji romarski cerkvi v Lour-desu, bronasti doprsni kip gral. Las Heras in verjetno še več drugih del, vsa so podpisana z imenom gospodarja Mahlknecbta. Ko sta se srečala s Šimetom Pelicaričem, ga je Šime takoj sprejel v službo, mu dal dobre pogoje za zaslužek in delo v ateljeju. Tu je napravil' največ del, pripravil vrsto razstav. Ko je Peliearičeva tovarna počasi omagala, se ie moral France osamosvojiti.
Pozneje se je osamosvojil in postaj solastnik manjše keramične tovarne.
V času dela pri Pelicariču je živahno sodeloval pri Slovenski kulturni akciji. Pri Emi na Alvarado je delovala' umetniška šola SKA, kjer je bil profesor^ Krog učencev je bil medsebojno zelo povezan, ta skupi-
na je ostala prisrčna zveza vseh udeležencev dolga desetletja.
Francetova zadnja šola, ki se je sestajala v domači hiši, je bila Francetova notranja potreba in ga je navdajala z zadovoljstvom. Dobra štiri leta je družila sicer majhen, a' prisrčen krog mladih slikarjev.
France Ahčin se je umetniško veliko udejstvoval med Slovenci v Argentini. Najbolj vidni sta njegovi deli Marija v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski vasi ter spominski relief za padle in pobite domobrance v Slovenski hiši. Poleg teh pa je še v zadnjem letu izdelal portret msgi. Antona Oreharja, ki stoji pri vhodu v Slovensko hišo. Poleg teh lahko bi rekel javnih del pa je izdelal še vrsto manjših plastik, predvsem z motivi begunstva in materinstva, pa vrsto idealiziranih portretov.
Veliko pozornost so vzbudili njegovi reliefi za ilustracijo Debelakovega prevoda Martina Fierra, kjer je lahko združil obe strani oceana v svoji motiviki in tehniki.
Razstavljal je veliko, tako med Argentini kot med Slovenci. Pri nas je prirejal razstave predvsem pri Slovenski kulturni akciji, kjer je večkrat pred ljudmi ustvaril portret kakega udeleženca. Letos je tudi poslal nad sto svojih del v Slovenijo, kjer jih je razstavil v svojem rojstnem kraju Domžalah in v Ljubljani. Ta dela je tudi podaril Domžalam.
O njem je predvsem veliko pisal Marijan Marolt v raznih emigrantskih Zbornikih Svobodne Slovenije (tudi s fotografijami del) ali Med-dobju, zadnje čase so pa objavili članke o njem v Celovškem Zvonu, v Sloveniji pa v Naših razgledih ter dr. Misleieva v spremnem katalogu.
Z njegovo smrtjo smo izgubili Slovenci edinega akademsko izobraženega kiparja v Argentini. Njegovi družini, ki ga bo pogrešala, izražamo sožaije, obenem pa prosimo Gospoda, naj mu bo dober plačnik.
Ljubljana — Knjigo Primoža Trubarja v nemščini so predstavili na Slovenski akademiji znanosti in u-metnosti, ki je tudi soizdajateljica. Predstavil jo je upokojeni protestantski škof Oskar Sakrausky iz Dunaja.
KOPER — Na reviji pihalnih orkestrov s Primorske se je predstavilo 23 godb, ki so nastopali od Cerknega do portoroža. Organiziralo jo je njihovo združenje; poleg omenjenih krajev so nastopali tudi v Miljah, Divači in Šempetru pri Novi Gorici.
Habemus vlado! Dobro, ali manj dobro, imamo vlado. Predsednik Me-nem je nastopil in Alfonsin je vendar izpolnil vsaj eno svojih želja in ciljev, da je predal oblast drugemu, ustavno izvoljenemu predsedniku. Demokracija, vsaj formalna, se je u-trdila, sedaj pa bo treba utrditi še ustavno življenje, realno demokracijo, resnično soudeležbo ljudstva pri odgovornosti za družbeno življenje. Bomo mogli to doseči?
GOVOR JE BIL DOBER
To je ¡splošno mnenje. Prv vtis je dober. Celo tisti, ki so bili trdni nasprotniki sedanjega predsednika, ali že stari .sovražniki peronizma, nimajo kaj veliko kritizirati. Peroini-zem je nastopil svojo četrto vladno dobo v zadnjem pol stoletju, in ne svet, ne država se nista ustavila. Nasprotno1, precej upanja, kljub položaju, je še živega v narodu prav zaradi posebnega načina nastopa novega predsednika.
Slovesnost prisege je bila umerjena. Enako kot govor. Predsednik ni predstavil Vladnega načrta, kot bi si kdo predstavljal. Bolj je skrbel, da bi dostojno sporočil ljudem filozofijo nove vlade. Poziv vsem, da se udeleže tega inapora, teh težkih dni. „Raje vidim, da zgodovina po-
ENA JEDEL POMARANČA
Vsi jeziki sveta sklanjajo svoja imena. Nekateri s končnicami, drugi, s predlogi, spet nekateri se trudijo z opisovanjem. Neredko prihajajo v zadrego, se zaletavajo in popravljajo dvoumne fraze. V vsakdanji govorici zveni skoraj zabavno. Vendar pridejo ljudje v resne težave, kadar je nesporazum v trgovski ali sodni zadevi.
Oče tepe sin. Sin tepe oče.
Ne gre, tako ne moremo. Odločiti se bo treba za stari, preizkušeni način. Že milijoni naših prednikov so poznali izr edino korist spreminjanja končnic pri oblikovanju sklonov.
Hodimo preko sončnih poljan.
Spreminjanje končnic daje slovenščini izredno melodijo, ki nas odlikuje med drugimi jeziki. Že zaradi tega bi se morali tega načina sklanjatve z vso močjo oklepati. Še bolj važna kot lepota pa je jasnost, prava izbira in točnost, ki usmerja smisel stavka kot krmilo proti točno določenemu cilju. Pri izbiri končnice ne
ve, da je bil Menem dober predsednik, kot pa leto dni aplavza priliznjencev.“ Zato je sklical vlado „narodne edinosti“, zato je presenetil prijatelje in nasprotnike. Končana je doba „vseh proti vsem“, začela se je doba „vseh za v.se“. „Ali Argentino rešimo vsi, skupno, ali pa Argentina dokončno umre. Ta' je sedanja kruta izbira“... Lahko bi še navajali citate iz govora, ki je v mnogih ozirih dišal po zadnjih papeških enciklikah.
Enako govor raz balkona, potem ko mu je Alfonsin že predal znamenja oblasti, čakajo nas težki časi, o tem ni dvoma. Koliko bodo trajali? Iz kroga nove gospodarske ekipe dalajo račune. Tri mesece hude stiske; dve leti in pol, da se začne kazati zboljšam je —, če gre vse po sreči. Zaenkrat vlada civilno veselje, in gospodarska skrb. Koliko časa bomo vzdržali v tem stanju? Menem prosi za potrpljenje, za zaslombo. Roti in roti, ker ve, da se nahajamo pred „zadnjo priložnostjo“. Sedaj ali nikoli ...	,
IN UKREPI?
Zaenkrat še mi jasno, kako bo vlada storila kar napoveduje. Preveč je še neznank, in preveč je pogojev, ki se morajo izpolniti. Kaj storiti z
sme biti dvomov, ptfekusov ali boječega tipanja.
Prva sklanjatev je enostavna in jaslna. Domača hiša, poleg sosedove hiše, proti stričevi hiši, v našo hišo, pri vsaki hiši, z mojo hišo.
Najbolj pogosto nastane dvom zaradi razlike med dajalnikom in mestnikom pri moških pridevnikih. Dvomi so najlepše premagani, če se enostavno vprašamo: komu ali čemu? Zaupam našemu očetu, posodim sekiro sosedovemu Petru, staremu hrastu je odpadlo listje, če se vprašanje konča na -u, se bo tudi pridevnikova končnica tako končala (pri samostalniku se redkeje motimo). — Kadar pa vprašamo' „pri kom?“ ali „pri čem?“, bo pridevnik brez -u: po novem letu, pri starem, hrastu, pri svetem Petru, po našem vrtu...
Poskusimo doseči v našem vsakdanjem pogovoru — in pisanju — čim večjo jasinost pri uporabi teh končnic. Bolje :se bomo počutili in razumeli nas bodo Slovenci širom sveta. Se splača, ne?
Slovenščina - moj jezik
IBBBBBBBn»BBBBBBBB»eBBBBBBBBBBeB»BBBBBBBmBBBBBBBBBBBBBIIr»BB«mBI!SBBa»BBBBBailBBBBBBH-BBBBL'«SII«BBBBBBIB»BBi»BBBBB«WfcBBBBBBaBB«BBBBBB»B»«aBBBBBBBB««BBBBBBBBB«*BBBBBBBBBBBBBSBBBB*BB*BBBBBaBBBKBBB»BBBBB*BBBBBBBBB«B**flBB«
MOČ ŠIHTEV - SILA ZVESTOBE
(Nad s 1. str.)
domobrance... Ne spomnim se, da bi v vseh dolgih tednih čaikanja, strahu in lakote v dvorani škofovih zavodov slišal le eno samo besedo obupa ali sovraštva.
Ko se kristjan z vero in upanjem pripravlja na srečanje s svojim Stvarnikom, ni mesta za sovraštvo.
Tudi na težki poti iz Kranja v Št. Vid, 15. junija, ni bilo slišati tožbe, kljub izčrpanosti jetnikov in krutosti stražarjev. Marsikdo bi takrat lahko ušel, pa ni, ker so partizani zagrozili, da bodo ustrelili tiste, ki bi .omagali. Nekateri od tovarišev domobrancev so bili tako izmučeni in ¡sestradani, da niso mogli več sami hoditi. Da ne bi popadali po cesti, so jim drugi pomagali, jih podpirali... jim ostali zvesti... Ponos, zvestoba in vdanost v božjo voljo, to nas je povezovalo na' poti, ki je bila za večino... zadnja pot.
Človek se vpraša, kako je mogoče, da še danes trdi v domovini neki slovenski kristjan, da revolucija ni rodila mučencev? O,... mučencev je prejel naš rod toliko, da jim ne vemo števila, česar nima dovolj, je pričevalcev.
Pričevalci, vse premalo vneti pričevalci, smo mi preživeli; so naši o-troci in otrok otroci ...
Bili «mo ohranjeni po božji volji, pa vendarle vse preradi pozabljamo sredi vsakdanjih skrbi, kaj je naša naloga in naše poslanstvo.
Smo kristjani, zato odpuščamo vsem svojim dolžnikom. Toda strašno se moti, kdor zamenjuje krepost odpuščanja s pozabo. Pozaba bi bila poslednja krivica, ki bi jo storili tistim, ki iz večnosti zaupajo v našo zvestobo. Njim smo dolžni, da1 dosežejo nekoč tudi na zemlji s pomočjo našega pričevanja — pravico.
A ne mislimo le na pravico. Tudi usmiljenje, to krščansko zdravilo o-sebnih in družbenih ran, ni mogoče tam, kjer ni spomina.
Tam. kjer ni spomina, nista mogoča ne odpuščanje ne zadoščevanje. In vendar se odpuščanje in zado-ščevanje morata srečati, in se — hvala Bogu — že srečujeta, da si odkrito pogledata v oči ob spominu na nje. ki čakajo pod slovenskimi travniki, pod koreninami gozdov in v globinah brezen, kdaj bo konec krivice, ki jo morajo trpeti... še po smrti.
Pa tudi zgled junakov in milost mučeništva sta izgubljena za tistega, ki nanju pozabi. Prihodnji rodovi imajo pravico vedeti, kako je bi-
lo... Ne zato, da bi se širila sovraštvo in maščevalnost iz roda v rod, marveč da bo to strašno in ve-
ličastno obdobje zgodovine, ki je vsem Slovencem skupna last, vedno bolj odsev reisnice.
Pravtako pa smo odgovorni, da v našem narodu ne obledi spomin na teke preskušnje, ki se niso končale s povojnim genocidom, temveč trajajo neopažene na slovenskih tleh pa tudi v zdomstvu vse do današnjih dni. Samo Bog pozna trpljenje in ponižanje, ki so ga prestajale vdove in sirote pomorjenih domobrancev in drugih žrtev revolucije. Le On ve, kaj so pretrpeli premnogi rojaki, ki iso imeli pogum in ponos, da svojega krščanskega in demokratičnega prepričanja niso skrivali tudi v najtežjih letih komunistične strahovlade. Sicer 'pa je državljanstvo druge vrste tudi krivica, ki le počasi izginja iz slovenskih vasi in mest.
Komunistični sistem ise ruši po vsem svetu. V tem kritičnem obdobju svoje zgodovine potrebuje slovenski narod velikodušnosti vseh svojih sinov in hčera, pa hkrati odkritega, pogumnega pričevanja. Z vsakim dnem postaja' namreč bolj jasno, da se bližamo novi zgodovinski prelomnici, kjer bomo potrebovali za združitev sil zdravih in resničnih temeljev. Le oprti na spoštovanje resnice, povezani v odgovorni vzajemnosti, ob ustavnem zagotovilu osebne in družbene svobode smemo upati na lepšo slovensko prihodnost.
Potrebuje pa naš rod v sedanji du-
hovni in družbeni stiski tudi pomoč 'svojih mučencev.
Rešitev, da, preživetje našega naroda je v velikem duhovnem prerodu nas vseh. Ni ga pravičnega, ki ne bi potreboval spreobrnjenja! Vsi se moramo dan za dnem znova in znova obračati od neposrednih, tvar-nih koristi k vrednotam. Gre tedaj za milost globokih sprememb v našem narodu.
Če res verujemo, da je Kristus Gospodar zgodovine in da je Marija Srednica vseh milosti, bi morali moliti noč in dan za prerod v slovenskem ljudstvu in prositi naše mučence, naj pomagajo, da njihov in naš narod ne bo izginil v lastnem malodušju in utonili v povodnji materializma.
Pa tudi sprava, o kateri pišsmo in govorimo v zdomstvu in v domovini, ni posledica kakih pogajanj ali dogovorov, temveč je sad združitve okrog vrednot.
V čudoviti lipi sprave, ki že mesec dni raste na ljubljanskih Zalah, zato upravičeno gledamo simbol slovenskih vrednot, med katerimi se dvigata v vsej veličini svoboda in resnica. Ob njej se bo prav pojutrišnjem spet zbralo ljudstvo v počastitev spomina pomorjenih domobrancev in vseh ostalih žrtev komunistične revolucije. Smemo upati tedaj, da se bo krog tega starodavne-
državo, ki ima v blagajni komaj 10 milijonov dolarjev? Dejansko se Argentina ¡nahaja v konkurzu. In vendar je upanje. Jasno, da bo v tem položaju izvozna dejavnost „prima donna“ celotne gospodarske politike.
Doma je že vidno, kaj bo. Prvi gospodarski ukrepi težijo k temu, da se stvar razjasni. Kje stojimo? Ali bolje: kam smo padli? Ni mogoče živeti kot bi nam šlo dobro, če mam gre slabo. Ni mogoče nafte prodajati po 40 avstralov, če je mednarodna cena pol dolarja, torej skoraj 300 avstralov. Treba bo spraviti avto in po predsednikovem nasvetu, spraviti v uporabo kolo. Ali pešačiti.
Enako je z drugimi cenami. Seveda, kočljivo je, ker so delavske plače tudi tako na psu, da ni videti komca meseca. Lakota je vsakdanji obiskovalec v številnih domovih. Vlada, provincijske, občinske, civilne in cerkvene ustanove skušajo solidarno pomagati v tem oziru. Da v deželi žita in krav ne sme biti lakote, je jasno.
Druga je sprememba države. Zakoni so pred vrati. Vse je treba spremeniti. Vse na novo postaviti. V kongresu bodo te dni hude debate. Privatiziran je lepo v besedi, a težko v dejanju. Vendar je neizbežno. Menem je zatrdil (in znova smo se spomnili papeške okrožnice), da država ne bo storila tega, kar lahko store privatniki, ali avtonomne province, ali občine. A za to je treba korenito zamenjati ustroje, a zlasti spremeniti mentalitete. Težko bo to delo.
Vendar se malo že pozna. Obresti ,so padle, prvi znak sile boja proti hiperinflaciji, črni dolar je nižji kot uradni; protislovje? A tudi težav ne manjka. Vlada' se je čutila obvezno poseči v tržno delovanje: štirim produktom so maksimirali cene. Strošek je bil odhod državnega tajnika za trgovino. Libedalec Alba-monte je s tem pokazal svoje neza-dovolje, im še bolj jasno je, da Menem ni udinjen ne v tem, ne v o-nem ideološkem taboru. Pragmatizem je glavna podlaga.
DOMA IN NA TUJEM
Na dveh področjih pa je Menem že krepko nakazal smer delovanja: na vojaškem in v razmerju do Anglije. Vojakom je že v nagovoru v kongresu napovedal spravo. Kakšna bo ta ¡sprava? V območju ustave in zakona. Vendar je jasno, da bo zadovoljil njihovim zahtevam po razumevanju protigverilske vojne.
Protiutež tega bo strogi red v 'vojski. Zato je tudi spremenil prvotno idejo, da bi nekaj časa pustil dosedanje vodstvo. Takoj po nastopu so se v vseh treh rodovih oboroženih sil dogodile globoke spremembe. In nastop proti upornim elemen-
ga slovenskega simbola ponovno vžgal smisel za sožitje v svobodi in v medsebojnem spoštovanju, kar je bistvo resnične, velikodušne sprave. Tako se bo vrnil po dolgem obdobju zablod, nesporazumov in trpljenja v naš narod — mir.
Naravne vrednote, ki nas povezujejo, so namreč odsev absolutne Vrednote, ki je Vir vsakega miru.
Tega so se dobro zavedali ti naši rojaki, katerih spomin obhajamo. Darovali so življenje, ker niso marali zatajiti neodtujljive človekove pravice do svobodnega’ verovanja, mišljenja in odločanja. Vedeli so, da vodi osebna zvestoba vrednotam do tiste skupne vrednote, ki je notranja in zunanja svoboda naroda. Vedeli pa so tudi, da jih vodi ista pot še naprej, do končne in edine neminljive Svobode.
Njihovemu zgledu se klanjamo in obljubljamo, da bomo spomin nanje zvesto hranili v duhovni zakladnici naših družin.
¡S to obljubo v sicu stopamo v svet in kličemo iz dna duše;
Dragi junaki: Hvala vam, ker ste dali življenje, da bi naš narod živel ! Hvala vam, ker ¡ste zvesti prestali „veliko bridkost“! Rojaki, ki ste vredni gledati Jagnje, odeti v bela oblačila: Slava vam — in prosite za nas!
Njihov spomin je živ med «amt
NOVICE IZ

Slovenci v Argentini
Osebne novice
CELJE — Narodni dom bo leta 1996 praznoval svojih sto let. Stavbo je zamislil arh. Hrasky, Čeh, ki je naredil načrte za pritličje in dve nadstropji. To so takrat določile nemške oblasti; da bi pa stavba bila res impozantna', so graditelji šli na skrajne mere: pritličje je visoko pet metrov, nadstropji pa po štiri. Ko so pa Nemci okupirali Celje med drugo svetovno vojno, so dom popolnoma izmaličili. Zdaj mu bo arh. Janko Hartman „obrisal“ obraz in pročelju vrnil prvotno podobo. Do praznovanja' ga hočejo restavrirati, v kolikor je to še mogoče.
IMARIBOR — Ilegalnih prestopkov v Avstrijo je bilo v prvih treh mesecih 1989 veliko več kot lani. Vendar so graničarji letos preprečili pobeg 146. Romunom, 29. Turkom,
25.	Irancem in 30. Libanoncem.
JESENICE —■ Novoi lužilnico so odprli v jeseniški železarni. V njej bodo lužili (.lužiti: s tekočino izlo-
tom iz zadnjih pučev bo strog. General Caceres bo v tem ključna figura s svojega mesta kot šefa glavnega štaba. Obrambni minister Lu-der je hitro nastopil in hitro izvršil prve prepotrebne korake.
Kar pa se tiče Anglije, je Menem tudi presenetil, če je še med volilno kampanjo trdil, da bomo otoke osvojili, „če treba, s krvjo“ (kakšna metafora?), je sedaj pripravljen vzpostaviti diplomatske stike z Anglijo, ne da bi se prej pogovarjali o suverenosti nad Malvinskimi otoki. O njej je še bolj prepričan kot prej. A postavlja jo „pod kristalni zvon, pod dežnik, pušča jo ob strani, ker je preveč interesov v tem, da se z Veliko Britanijo navežejo normalni stiki. Bomo že potem govorilo o suverenosti in lastništvu. Ribolov, in petrolej okoli otočja nas, ene in druge, preveč zanima.
Ko že govorimo o petroleju: to bo tudi predmet novega zakona. Vse bo usmerjeno v čim večje črpanje in — izvoz.
V upanju, da se do konca leta nateče v blagajno kakih 2.000 milijonov dolarjev, sad izvozne dejavnosti, v pričakovanju „stand-by-a“ in drugih posojil, v upanju, da zunanji upniki vidijo dobro voljo, in tudi pomagajo iz tega močvirja, nova vlada črta smeri na kratko in na dolgo roko. Medtem pa narod stiska pas, ko že ni več lukenj na njem. Tudi v upanju, da bo sedanji napor rodil — kdaj ? — kaj sadu.
V nedeljo, 11. junija 1989 je bil
20.	redni letni občni zbor Rozmanovega doma v San Justo.
Ob 11. uri je «tvoril in vodil' občni zbor predsednik Peter Čarman, pozdravil navzoče in prešel na poročila odbornikov.
Tajnik Jože Žerovnik je podal poročilo o delu te socialne ustanove. Ustanova ima 225 članov; med to poslovno dobo so umrli štirje člani: Lovro Tomaževič, Edi Škulj, Martin - Maček in Ema Belec, za katere je zmolil „Oče naš“. Novih članov je osem.
Blagajnik lic. Ivan Korošec je podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je velika gospodarska kriza prisotna tudi pri Rozmanovem domu. Veliko pomoč so nam nudili posamezniki in ustanove.
Poročilo predsednika
„Ob zaključku te poslovne dobe se z veseljem oziramo na opravljeno delo.
Zastavili smo vse sile z veliko dobre volje in vso našo zmogljivost, da smo lahko domovalcem našega Doma posredovali čimbolj ugodno domovanje.
To je bil naš prvenstveni namen. Dosegli smo ga z vsem, kar bom v nadaljevanju, v grobem in kratkem poročilu omenjal.
Zavedamo se, da ni bilo vse perfektno, toda kot sem omenil, smo
čati iz kamnine ali rude topljivo snov) žice in pločevine. Stara lu-žilnica iz leta 1953 je bila dotrajana, za novo pa ni bilo denarja. Zato so kupili tri leta staro iz boroveljske žičarne v Avstriji in jo v treh letih namestili na Jesenicah. Z njo bodo boljši delovni pogoji, manjša poraba' elektrike in dalna regeneracija rak ljene kisline.
LJUBLJANA — 3807 stanovanj so
zgradile lani gradbene organizacije v Sloveniji. To je najmanj po letu 1958 in spet se je ponovilor, da je največ (1458) stanovanj enosobnih, po 51,7 kv. m. Tudi letos ne bo nič boljše, saj jih je decembra bilo v gradnji le 2766. Nasprotno pa so stanovanja, ki jih gradijo zasebniki, v povprečju velika 103,2 kv. m. Lani so jih dokončali 6.235, kar je le za dva odstotka manj kot lani.
KRŠKO — Rock skupina Poteka malca si je že našla nekaj mesta v slovenskem glasbenem odru. Kritiki pravijo, da je ta mlada skupina kvalitetna in da v sebi združuje izkušnje punk revolta, radikalizacijo harcora in izrazno iskanje posthar-cora; vse to predela v lastno zvočno maso, kar jo postavi v sam vrh domačega rocka.
LJUBLJANA — Drobnopirodajne
cene so se v mesecu aprilu zvišale za 26,4%, v zadnjih dvanajstih mesecih pa povišica znaša 490,1 odstotkov.
LJUBLJANA — 15.607 dinarjev
je istal ameriški dolar 16. junija v slovenskih menjalnicah.
LJUBLJANA — Mobilno telefonsko omrežje bi slovenska pošta lahko dobila do konca prihodnjega leta, če sprejme ponudbo zagrebške pošte, ki ji ponuja tisoč priključkov. Sistem je NMT 450, ki je narejen na klasičen način in ga uporabljajo predvsem v skandinavskih državah. Edini pomislek je ta, da bo Evropa sprejela leta 1992 celoviti kompatibilni sistem mobilne telefonije, v katerega se NMT 450 ne bo mogel vključiti. Zato nekateri predlagajo, da bi z omrežjem nekaj let še počakali in se potem odločili za kak modernejši sistem.
LJUBLJANA — Pridelava krompirja v Sloveniji ni ravno na najboljši ravni. Kmetje pridelajo približno deset ton na hektar (v Evropi je povprečje dvajset do 40 ton na hektar). Veliko zaslug za nizek pridelek imajo slabe semenske sorte, ki so večinoma uvžene, vndar nis zadosti
storili vse — po svoji zmogljivosti, ki so jo krepko podprli rojaki tu in po vsem svetu.
Omenjam hotelirja iz Gorice, Vinka Lsvstika, ,ki nam je poslal mecenski dar, in pravtako dr. Petra Urbanca, ki nam je po prizadevanju svoje soproge Lee poslal velik denarni prispevek za ogromno delo, ki je končano. Oba imenovana sta se osebno zanimala in spoznala naše potrebe ob obisku naše skupnosti.
Prav tako naj omenim veliko pomoč, ki nam jo je dala gospa Joža Šušteršič iz Hamiltona v Kanadi, kjer je zbrala lepe vsote in jih izročila Rozmanovem domu.
Tudi posamezniki iz ZDA in Kanade so nam redno pošiljali denarno pomoč ves čas, posebno iz vrst borcev Tabor, med katerimi so prvi oni iz Clevelanda.
Z manjšimi prispevki, ki so nam v tej inflaciji sproti lajšali gmotni problem, so nam skozi vse leto stali ob strani rojaki iz Argentine, ki nas zvesto spremljajo že od vsega po-četka.
Po vsem domu imamo toplo vodo za prhe, popravljene in na novo prepleskane so nekatere sobe in veža v prvem nadstropju; popravljena in prepleskana vhodna in dvoriščna vrata in enako jedilnica ter v njej na novo postavljene luči. Mnogo je del, ki se nadaljujejo v novi poslov-
Rojstvi: V družini Carlosa A. Cia-glia in ge. Magde roj. Gričar se je rodila hčerka Julijana, čestitamo!
V družini Poldeta Goloba in ge. Nevenke roj. Vidimar se je 25. junija rodil Maksimilijan Matija. Čestitamo!
Poroka: Dne 8. julija sta se v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia poročila Ivan Uštar in Lučka Bergant.
Za priče so bili nevestina mama ga. Hedvika Bergant in nevestin brat Predi Bergant ter veninovi stanši ga. Pavla in Ivan Uštar. Poročne obrede pa je med sv. mašo opravil nevestin stric prof. France Bergant. Čestitamo!
Boštjan Kocmur ml. je diplomiral na 'buenosalreški univerzi kot licenciât iz administracije nodjetij. Čestitamo!
Smrt: Kot je sporočil Vinko Levstik, je med 6. in 7. julijem umrl v Banj' Luki za srčno kapjo Jože Jurak, župnik v Gabrijah pri Gorici, urednik Katoliškega glasu, ki je dalj časa živel med nami v Argentini, kjer je bil poddirektor dušnih pastirjev ter urednik Duhovnega življenja. Naj počiva v miru!
odporne proti suši in nekaterim boleznim, ki so razširjene le po Sloveniji. In tudi pri zamenjavi semena se pozna: v Evropi ga na leto zamenjajo četrtino semena, ga v Sloveniji le kake tri, štiri odstotke.
PORTOROŽ — Sejem rož so pripravili že enaindvajsetič. To pot je razstavljalo manj vrtnarjev, manje je bilo obiskovalcev, pa tudi manj časa je bil odprt.
UMRLI SO OD 23. do 29. maja 1989:
LJUBLJANA — Ladislava Landa rej. Ostanek, 79; dr. Drago Švajger; Marija Škofič roj. Križnar; Zvone Miklič; Justi Anderlič roj. Kovač; Karolina Janežič roj. Tancik; Fani šeme roj. Bizovičar, 86; Vili Zupan; Ivan Žlogar; Aleka Trobec; Frančiška Habjan roj. Jesih, 98; Nada Dimnik; Zora Kristančič roj. Turk; Matko Marečič, 92; Manja Špolar roj. Pintar; Marica Valašek roj. Vozelj, 85; Ana Skodlar roj. Pele; Miroslav Kokol, 82; Viktorija Tary roj. Ferant; Justina Poljanar roj. Čuk; Av-relij Rojc, 85; Jože Kalin.
RAZNI KRAJI — Jože Pečnik, Krško; Franc Novak, Celje; Janko Babnik, (Kurovtov ata), Lipica pri Škofji Loki; Albina Kavar roj. Cuznar, Križe; Danica Novak roj. Dobnik, Celje; Justina Babič roj. Rotar, Hrastnik; Julijana Strniše roj. Seljak, 64, Celje; Alojz Dremelj (Mihcev ata), 85, Rudnik; Tone Pirc, (Kresalov Tone), Dvor; Ana Kaplan, 85, Velike Lašče; Ivana Omahen roj. Rome 90, Sostro; Alojz Razpotnik, 85, Šmartno pri Litiji; Fanči Jehlička roj. Vidic, Reka; Avgust Hrvatin, Kranj; Du!šan Rumenič, Vnanje Gorice; Kristina Trnovec roj. Pipan, 79, Šmartno; Frančiška Kunovar roj. Berk, Moravče; Marija Remic roj. Rebol, Kranj; Rudi Mavsar, Velenje; Franjo Ro-bek, Bistrica ob Sotli.
ni dobi, vendar jih omenjam, ker so bila načrtovana v času, ki ga danes poslovno zaključujemo.
Še dve stvari bom omenil v tem poročilu. Sicer ne spadata v delovanje doma, sta pa dejansko del njega.
Prvo je naš Narodni muzej, ki v skromni stekleni omarici kaže začetno delo, tako važno za vso nošo skupnost. Omarica je dejansko majhna, a imamo že zagotovilo umetnika Toneta Oblaka, ki bo s svojimi odličnim dekorativnim okusom opremil prostor, ki bo zadostilno služil namenu.
Drugo je umetniška šola portretistov, ki jo vodi akademski kipar France Ahčin. Redno se vsako soboto popoldne vsede na portretni stol drug domovalec in nudi slikarjem svoj obraz, na katerem je zob časa vklesal njih dušo in srce. Portreti bodo razstavljeni ob obletnici Doma.
Omenjeni aktivnosti sta važna faktorja v življenju tega Doma, ker razbijata monotonost, ki je lastna vsem tovrstnim ustanovam. Sem spada še mladina' iz San Justa in Ramos Me ji e, ki s voj im ubranim petjem in živžavim kramljanjem z do-movavci vsaj dvakrat na leto prikazuje domovalcem, da je življenje naše skupnosti še pestro, da mladi rod ohranja živo slovensko zavest in v vsem sledi svojim prednikom; ki so se pred 40 leti naselili pod južnim Križem. Kaže pa tudi, da spoštuje siva leta, da jih niso pozabili, saj je preteklost del naše sedanjosti.
(Nad s 1. str.)
sike pravice“ ter končno odgnan v koncentracijsko taborišče. Tam pa ni bilo dovolj okupatorjevo nasilje. Da je bilo še hujše, so pripomogli komunistični agenti, ki so jim delili hrano in prikrajševali v obrokih vse, ki iso javno kazali svojo vdanost veri in narodu.
Ob razpadu Italije leta 1943 so jih zasedli Nemci. Da jih ni rešil tedanji ljubljanski župan Leon Rupnik, bi končali v krematorijih Dachaua ali Mathausena.
Ob spoznanju vseh lažnih obljub OF in kljub grožnjam domačih — sovjetskih agentov, se je pridružil domobrancem. Poslan je bil na Primorsko, kjer je s pok. Srečkom Ba-
V nedeljo, 25. junija je bila v Slovenskem domu v San Martinu spominska proslava za pobitimi domobranci in drugimi žrtvami druge svetovne vojne. V cerkvi Presv. Srca je bila za vse žrtve sv. maša, ki jo je daroval sanmartinski dušni pastir dr. Jure Rode. Nato pa je bila spominska proslava v zgornji dvorani Slovenskega doma, katero so rojaki popolnoma napolnili. Proslavo je začel in vodil dr. Viktor Leber, ki je takoj dal besedo glavnemu govorniku Lojzetu Debevcu, ki je bil protikomunistični borec od vsega začetka, vrnjen iz Vetrinja in čudežno rešen iz Teharja. Govornik je izrazil svoje veselje, da vse krajevne skupnosti počastijo spomin pokola slovnskih domobrancev. Dejal je:
„Pa sam spomin bi bilo premalo. Znova si moramo seči v roke in si obljubiti zvestobo. Danes ste v San Martinu izbrali za to proslavo razgovor, morda še najbolj topel način pogrezanja našega razmerja do tragične preteklosti.
Kaj naj mislim o tistih težkih časih. Težko se da tisto dobo opisati, še manj pa razumeti. Kako je mogel na tako krut način postopati brat z bratom brez krivice. Končno pa mi o-staneta dva občutka. Prvo je občutek bolečine — preveč je bilo trpljenja, mučenja, smrti. In ker grem ob takih razmišljanjih nazaj v Teharje, ni to tako lahko. Drugo pa je čustvo veselja. Saj sem živel in po božji dobroti preživel in spoznal toliko dobrih obrazov v Teharjah. Pa še veselje nad izjavo krvi zaznamovano ‘Gospod, tukaj smo.’ In to ni kar tako. To je kakor reči: ‘Vse življenje smo v vsakdanji možnosti tako preživeli in se na ta način borili tudi za Tvoje kraljestvo na zemlji, da nam je ismrt lahka: z glavo pokon-cu, brez vzklika bolečin, brez sovra-
Mnogo je še opravljenih del, ki jih tu ne omenjam. Sem spada npr. ugodno rešena prošnja za stalen popust pri plačevanju porabljenega e-lektričnega toka, zanimanje za telefon in plin, čiščenje prostorov, razne zboljšave, popravila itd.
V imenu odbora se zahvaljujem prelatu dr. Starcu za dušebrižništvo v Domu in hvala vsem rojakom, ki so nam stali ob strani z nesebičnim žrtvovanjem v moralnem in gmotnem pogledu. Zahvalim se materam in ženam iz San Justa in njeni centralni Zvezi za pomoč s hranilnimi paketi in še Vincencijevi konferenci.
Moja osebna zahvala pa gre odbornikom, ki ste me zvesto spremljali, skozi vso to poslovno dobo.“
Po podanih poročilih je podal poročilo član nadzornega odbora dr. Jože Dobovšek, ki je po pregledu knjig dal razrešnico staremu odboru.
Za novo poslovno dobo 1989-90 o-stane isti odbor s predsednikom Petrom Čarmanom na čelu, v odbor je bil še pritegnjen Franc Zupanc iz San Justa.
Sklep občnega zbora je bil, da bo lr'na članarina za aktivne člane 120 avstralov, za upokojence pa 60 av-stralov letno.
Predsednik Čarman se je zahvalil za ponovno zaupanje s prošnjo, da ga tudi v bodoče podpremo in sodelujemo v korist Rožmanovega doma, in je s tem zaključil občni zbor.
ragom in vsemi odločnimi Slovenci razkrival lažno OF in pomagal k u-trditvi narodne zavesti.
Govornikove besede so vsem navzočim globoko segle v dušo.
Sledila je proza Pavlinke Korošec „In jaz!“
Občuteno je podala svoje razmišljanje ob vseh teh dogodkih. Njeno bol oh nerazumljivem nasilju in „nepravičnih smrtih“ Njen trden sklep; „Ne stati prekrižanih rok“.
„(Moram soustvarjati... zate, moj Bog, za Argentino, za novo Slovenijo.“
Za zaključek so vsi navzoči stoje zapeli domobransko „Oče, mati“.
Po proslavi je bila čajanka s sladkim pecivom, za katerega so poskrbele naše dobre gospe.
štva do drugih tudi do naših mučiteljev’.
Res, to je bilo nekaj veličastnega: Tudi umreti znamo domobranci. Torej med ničem in Neskončnim ste bili za potrditev. V tem majhnem razmišljanju se mi kar sami ponujata dve tragediji.
Naša tragedija — naši mučeni bratje in sestre in stari ljudje, tudi otroci, nedolžno obsojeni in povrh še hoteno umazani v svojem dobrem imenu. Za človeški razum nemočna in nerazumljiva vsaka razlaga.
Drugo pa je človeška' tragedija, drama človeške drže brez kesanja v napuhu in neodvisnosti do svoje prve Biti. ‘Ne bom Ti služil’. Ponovni krik človeka iz raja. To pa je poraz v njegovi presežnosti, tudi nerazumljiv.
Torej ob teh dveh dramah se bomo sedaj ob pogovoru skušali ustaviti in jima' iztrgati zgodovinsko resnico, če Bog da, ki pa ne more biti samo žalovanje, čustvo ob ljubljenem predmetu, niti sarno čista možnost v današnji kratki presoji, ampak globoko vživljanje v človeška dejanja v preteklosti — seveda kolikor je v naši moči.“
Po tem gobokem uvodu so naši mlajši člani postavljali govorniku nekatera vprašanja: Ali je bila domobranska prisega nujna in kakšne so bile njene posledice? Kaj se je dogajalo na sv. Urhu? Bitke s partizani? Govornik je na ta in še druge vprašanja podrobno odgovarjal in pojasnjeval zgodovinske dogodke. J-e pa v svojih odgovorih ponovno poudaril : Medvojne dogodke more popol. noma razumeti samo tisti, ki jih je doživel. Za druge je vse to kar težko razumljivo. Mi smo se za samoobrambo odločili, ko so dan za dnem padali naši starši, naši duhovniki, bratje in sestre, in nam je grozil fizični pogin, s tem pa smo seveda sprejeli tudi politične posledice te samoobrambe.
Po tem govoru in razgovoru je sledila lepo podana recitacija lepe žalne domobranske hvalnice, ki so jo podali sanmartinski fantje pod vodstvom Marka Rezlja. Moški zbor sanmartinskega pevskega zbora' je pod vodstvom Janeza Mežnarja krepko zapel „Oj Doberdob“ z novo kitico „Kočevski rog“. Nato pa je ves mešani zbor skupaj zapel silno lepi „ Očenaš“ (Rimski-Korzakov)
'Spominsko proslavo je zaključilo .skupno petje vse dvorane domobranske himne „Oče, mati...“
SVET SLOVENSKIH KRŠČANSKIH IZSELJENCEV V EVROPI (SSKIE)
IV.	SREČANJE SSKIE Slovenski dom — Merlebach 10.—11. junija 1989
Udeleženci IV. srečanja Sveta slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi pošiljajo Slovencem po Evropi, po svetu in doma v Sloveniji prisrčne pozdrave z željo, da bi slovenska misel in slovenski duh doživela novo pomlad in da bi vsi, ki delujejo v korist slovenskih skupnosti po svetu, začutili važnost in odgovornost svojega poslanstva.
Prisrčne slovenske pozdrave!
Podpisani: Poldi Cverle, Stani Re-vinšek, Tone Cesar, Amalija Časar, Alenka P. Poznič, Marija Prijatelj, Verena Koršič, Branko Zorn, Hanzi Tomažič, Francej Tomažič, Hanzej Sticker in Tone Starman.
Občni zbor Rozmanovega doma
SLOVENSKE DONE V SAN MARTENV
4
MALI OGLASI
POČITNICE
Oddam v najem v zimski sezoni kompletno stanovanje za 5 oseb v Villa Catedral. T. E. 0944-24978 (Barilo-che).
ZABOZDRAVNIKI
Viktor Leber - sološna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B - San Martin - T. E. 755-1353.
IZ GLASBENEGA SVETA
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”. Tel. 0944-20733 — 8400 Bariloche.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Riimos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
ZINKA KUNC-MILANOV
, Konec maja je tudi odšla v večnost sopranistka Zinka Kunc-Mila-nov, rojena leta 1906 v Zagrebu. Slovela' je kot ena naj večjih Verd’jevih heroin in bila dolga leta prvakinjav Metropolitan Opera House v New Yorku. Zinka Kunc je začela operno kariero v ljubljanski Operi. Franca Golob se jo je spominjala takole: „Naša pol Slovenka, pol Hrvatica Zinka Kunc-Milanov je bila ena največjih Aid. Debitirala je v Ljubljani leta 1927. Pet let pozneje sva skupaj peli v Trubadurju, Un bailo in maschera in Pikovi dami. Leta 1937 je šla v Metropolitan in bila tam angažirana skozi 37 let.“
ATAHUALPA YUPANQUI BO NASTOPIL NA LJUBLJANSKEM FESTIVALU
Med 6. julijem in 15. septembrom bo 37. mednarodni poletni festival v Ljubljani, vključen v Evropsko zvezo glasbenih festivalov. Tam bo letos nastopal argentinski trubadur Atahualpa Yupanqui, predstavljen kot poet z Andov. V delu, posvečenemu popularni glasbi, bodo med drugimi tudi nastopali afrikanska skupina Farafina in ameriški ballet Manhattan, ki bo predstavil delo. America, Yes! V klasičnem delu so na sporedu Komorni orkester iz I-zraela z violinistom Schlomo Min-
tzom, violinist Ruggero Ricci in kitarist Eliot Fisk, tercet Oleg Kagan, Dunajski slavčki, zbor Schonberg, Zagrebški solisti, simfonični orkester radia Moskve, tenorist Nigel Rogers, sopranistka Anica Pušar-Jeric, komorni orkester Slovenicum, simfonični orkester iz Varšave, violinist Štefan Milenkovič, pianistka Aleksandra Romanič in drugi. Na dubrovniškem festivalu bo 23. avgusta nastopil Slovenski oktet s tenorjem Nikolajem Geddo, dva dni prej pa simfonični orkester Radio Televizije Ljubljana. Mezzosopranistka Marjana Lipovšek bo pela Dalilo v Bra-genzu, Avstriji 3. in 6. avgusta
Janez Vasle
aanaHMiiBHaiaiiMaaBaiiBBivBaHiiBHftuBiiiiftgranaaaBaMKBaBefm
Slovenci p© sveto
Kanada
V Torontu pa je dne 24. maja 1989 umrla Feli Terezija šeme, poročena z Janezom Kušarjem. Pokojna se je v svojih dekliških letih krepko udejstvovala pri primorskih domobrancih. Sodelovala ie s pokojnim msgr. Petrom Šor-likem tudi pri njegovem političnem delu. Tudi je bila v Trstu zaposlena pri sestrah pri ureditvi knjižnice. Po končani vojski je odpotovala v Kanado, kjer se je poročila z Janezom Kušarjem odbornikom in blagajnikom Društva slovenskih protikomunističnih borcev, kateremu je pomagala tudi pri administraciji društva. Vzrok smrti je bila srčna kap. Pokopana je bila dne 27. maja na pokopališču pri Sv. Križu. Dobri Bog naj ji nakloni večni mir, Janezu Kušarju pa izražamo globoko sožalje.
OBVCSTILG ESLOVENIA LIBRE
w»nnHBtaai»«BHHaa»«ajiiMiRui»uaiBiiiiiaiaianHBnHiwiiBUUMi
>aaaaa»B*iiiaaaauiHnanMa
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
Kreditna zadruga SLOGA — Eme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemnndarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
Cena največ štirih vrstic A 60.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 200.-.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja S,loge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
■BiaiiiiMiiiHiiHaaiai
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pašama) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do 11.30 (gdč. Julka Moder).
SOBOTA, 15. julija:
V Našem domu v San Justo ob 20.30
Linhartova igra Županova Micka.
NEDELJA, 16. julija:
Mladinski dan v San Martinu s celodnevnim programom.
PETEK, 21. julija:
Kulturni večer SKA: dr. Anton Stres — Slovenska aktualnost ob 20. uri.
NEDELJA, 23. julija:
Občni zbor Slovenskega doma v Ca-rapachayu.
PETEK, 28. julija:
Seja medorganizacijskega sveta ob
20 v prostorih Slovenskega doma v Ca-rapaehayu (prestavljena od 21. 7. zaradi predavanja dr. Stresa v Slovenski hiši).
SOBOTA, 29. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ®b 15.
SREDA, 2. avgusta:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predava ga. Betka Vitrih: Narodni plesi, šege in običaji ob praznikih.
SOBOTA, 5. avgusta:
Pevsko glasbeni večer ob 20.30 v Slovenski hiši.
MARIBOR — Računalniško vez s
kobenhavenskim uradom Svetovne zdravstvene organizacije so navezali pri Centru za sodelovaje z omenjeno organizacijo. Po njej bodo lahko dobivali takojšnje epidemiološke podatke.
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 5 9 - 8 5 0 3
Glavni urednik: Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
	FRANQUEO PAGADO
i Sh ° S S	Concesión NO 5775
	TARIFA REDUCIDA
* o	Concesión Né 3824
Registro Nac. de la Propiedad	
	Intelectual No. 85.462
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 3.500; pri pošiljanju po pošti A 4.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne drisve Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija. Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenije: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Paganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” SH.L., ESTA-DOS UNIDGS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. K. 362-7215
Poravnajte naročnino!
Slovenska kulturna akcija
m
m
S
6. kulturni večer
a
m
m
a
dr. Anton Stres
a
SLOVENSKA AKTUALNOST
a
a
a
a
Predavanje bo v petek, 21. julija, ob 20 v Slovenski hiši.
a
a
a
IRIiaRBaiiaaiBIIBIBBfllEIIIIRailflllBIIIBflBtlIIBIIIIIBIBIlBlBII8BIBiaiallBBIIRIBIIIIRBBBBBIBIBIflaBIIEBIBIIIIRI
20. MLADINSKI GLASBENI VEČER 5. avgusta ob 20.30 uri
VENETI naši davni predniki
Izredno pomembna knjiga, ki je zdaj izšla tudi v slovenščini. Avtorji Matej Bor, Jožko Šavli in Ivan Tomažič prinašajo na 524 straneh nepretrgano vrsto dokazov, da smo Slovenci potomci slavnih Venetov. Lepa in bogato opremljena knjiga, ki je bila 15. junija (1989 slovesno predstavi j.ena v Ljubljani, pomeni prelomnico! v slovenskem in evropskem zgodovinopisju.
Naročila pri Editiones Veneti (Ivan Tomažič) Bennogasse 21, A-1080 Wien, Austria.
Cena: 24 USA dol. (ali odgovarjajoča valuta) vključno navadna pošta. Zračna pošta po želji.

■ RHMRBRRRBBRaa
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
LETALSKE KARTE etc.
\	l
NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE TA OGLAS!
\ :
:	TRAVEL AGENCY „RIENTE“ |
Sr. SALVADOR
¡ A. P, Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1555 \
\ \
5 Esmeralda 973 /1 “B” - Capital :
Tel. 313-9143 (9.30—12.30, 14—18.30)
SIMI in SFZ San Martin
prisrčno vabita vse na svoj
20. MLADINSKI DAN
16. julija v Slovenskem domu San Martin
8.45	sveta maša
9.45	dviganje zastav
10.00	pričetek tekem v odbojki 12.30 kosilo
13.00	miniturnir za „truco“
18.00	kultuhni program Prosta zabava
Sodeluj« orkester “HRAST”
«BMaeaa»a*BnnanaaBaBBaBBaB*a»Ba»«n#BBSBM«nBanaaBsa«MgaBBBRma««an*rm*aaBBBaB»BBa«HBHBBaaaBeBBaaBBBBaB*«s«Ma»Ma«i0«jBaaaBMRS.*«B»«»*Ri«eKanB»a(saB*«BEaaiBa«BiiaaaaB*BiB BBBBBBBBniBBi jbbbbbbbbbbbbbbbrrbbrbbbbbrjbbbbbrrrbbbbbbbbbbrbbbbbbbbbrbrbbbrrbrbbbbbbbbrbbbbbíbbbbbbbbbbbbi
BORUT MEŠKO in IVO ŽAJDELA
Mladina, štev. 21, Ljubljana
Sprejem
Iz Vetrinja vrnjeni transporti in >so šli v Jugoslavijo čez Podrožco skozi karavanški predor na jeseniško 'stran in čez Pliberk v Slovenj Gradec. Tisti, ki so jih poslali čez Jesenice v notranjost, so imeli končno postajo v Kočevju. Druga smer je vodila proti Celju, točneje v vas Teharje, ki je samo nekaj kilometrov oddaljena od tega mesta. Tam je bil že med vojno tabor za urjenje nemških mladincev (Hitlerjugend), pozneje so ga Nemci preuredili v taborišče zä vojne ujetnike: Poljake, Čehe in Italijane. Ob prihodu transporta je taborišče spet spremenilo svoj namen: tokrat za nekaj tisoč ljudi. Značilnost tega teharskega taborišča je bila, v nasprotju z drugimi lokacijami, kamor so prepeljali ujetnike v tem, da je bilo v in jem tudi mnogo družin z otroki.
Domačin iz Teharij J. H., doma v neposredni bližini nekdanjega taborišča (Vrhe), nam je o takratnih dogodkih povedal naslednje: „Po o-isvoboditvi so lager prevzeli partizani. Od spomladi naprej so se začele grozote. Iz dneva v dan so v lager vozili kolone domobrancev. Z
(3)
njimi so bile žene in otroci. Kolone so prihajale iz smeri Teharje, po teharski cesti v lager. Iz celjske smeri so po bukovžlaški cesti, mimo sta-reg Bežigrada, vodili v glavnem civiliste, starce, matere, otroke. Matere so otroke nosile v naročjih ali pa so jih vozile v vozičkih. Spremljali so jih mladi partizani na konjih. Vsak dan, od spomladi 1945 do konca tega leta, se je od 19. ure dalje slišalo streljanje iz mitraljezov. Slišali smo jok, molitvice in krike. Taboriščniki so si sami morali kopati jame, nato so jih partizani neusmiljeno pobili. Prav tako so. ubijali o-troke in ženske. Včasih se je zgodilo, da je kdo pobegnil. V takem primeru so jih iskali, če so jih našli, so jih takoj ustrelili ali pa pobili. Mladi partizani so prihajali gor v vas. Nekateri izmed njih so imeli na rokah več ur in verižic. Mi vaščani smo menili, da komandanti te mlade partizane drogirajo, saj tega normalen človek ne bi mogel početi.“
Organizacijo in prevzem transportov je na jugoslovanski strani prevzela OZNA, naslednica varnostno-obveščevalne službe (VOS), ki ji je poveljeval tovariš Ivan Maček-Mati-
ja. Izvrševalne naloge na. terenu (likvidacije, mučenja) pa so po njegovih ukazih opravljali pripadniki KNOJ-a, po večini izkušeni partizani. Ujetnike s Koroške in ostale so v zbirnih krajih (Slovenj Gradec, Teharje, Kočevje itd) klicali pred okna barak, kjer so uradovala sodišča. Sestavljala sta jih politkomisar ali partizanski oficir, ki je bil obenem sodnik in tožilec, in tipkarica. Komisar je zastavljal vprašanja, tipkarica pa je pisala odgovore. Na podlagi zasliševanja so domobrance razdelili v tri skupine, imenovane A, B in C. V skupino A so odbrali mladoletnike, ki še niso dopolnili 18 let. V skupino B so. prišli tisti, ki so bili pri domobrancih manj kot 6 mesecev. Vsi ostali so bili dodeljeni v skupine C, ki je bila namenjena za takojšnjo likvidacijo. Toda mladoletnikov, ki so jih poslali domov, se je le malo rešilo. Ob vrnitvi so jih veliko pobili domači terenci.
Brezarjevo brezno
Pri Lescah na Gorenjskem so v začetku maja 1945 partizani zajeli bolniški vlak, ki je peljal ranjene domobrance v Avstrijo. Najprej so jih odpeljali na dvorišče Škofovih zavodov v Šentvidu; po dveh tednih pa so jih naložili na tovornjake. Odpeljali so jih proti Brezarjevemu breznu, naravni kraški jami med vasmi Glinice, Toško čelo in Podutik. Tam so jih pobili okrog 1000, trupla pa
zmetali v brezno. Ko je bilo 10. junija. delo končano, so jamo razstrelili in jo zabetonirali. Ker je na dnu prepada izviral potok Drgomaš, je po deževnem obdobju potok narasel in zaradi plinov, ki so nastali ob razpadanju trupel, je betonsko ploščo razpolovilo. Strnjena kri in lasje so so se s potokom zlivali v Gradaščieo. Pojavile so se zastrupitve, zato je interveniral higienski urad, ki je objavil, da je kopanje v Glinščici in Gradašnici prepovedano, ker so vodo zastrupili domobranci... Tja so poslali nemške ujetnike, ki so morali jamo ponovno izprazniti in ostanke trupel prenesti v okrog 300 metrov oddaljeno jamo v dolini pod Toškim čelom, ki so jo. zalili z betonom.
Slovenski poročevalec je 20. septembra zapisal: „Cesta na Toško čelo obnovljena... Zato je šla Narodna milica iz Dravelj z 8 svojimi četami na delo. Odstranili so bodečo žico in raztrelili 6 težkih min ter prekopali vso cesto, da je sedaj rešena' vsake nevarnosti.“
Počiščeni arhivi
Že ob pisanju o dachauskih procesih, Golemu otoku, Nagodetovem procesu in v podobnih primerih, se pojavlja problematika dokumentarnega gradiva. Danes vemo, da je o dachauskih procesih na razpolago kar precej arhivskega gradiva, vendar je dostop do njega skrbno koor-
diniran v obliki posebnih pravnozgodovinskih komisij (konec 60. t. i. Janžekovičeva komisija, danes Bav-con-Nečakova).
Z dokumenti o vračanju britanskih vojnih ujetnikov in beguncev in o ravnanju z njimi je še slabše. Medtem ko so angleški dokumenti na to skrbno arhivirani, pa so slovenski „prazni“. Iz pričevanj pobeglih iz taborišč in morišč je razvidno, da so se takrat delali spiski z osnovnimi podatki o vrnjenih. Kje so ti spiski danes, ali so v ¡kakšnem skrivnem arhivu ali. pa so uničeni?
Na ta vprašanja je ta trenutek skorajda nemogoče odgovoriti, če dokumenti obstajajo, bi morali biti v arhivih OZNE, tako slovenske kot jugoslovanske. Dokumenti slovenske OZNE so v arhivu RSNZ, vendar pa o njegovi uporabi odloča štiričlanska komisija, ki ji predseduje podsekretar slovenske policije. Za ta arhiv je znano, da smejo vanj vstopiti le posvečeni, vsebina fonda pa sploh ni popisana v publikaciji, ki jo izdajajo jugoslovanski arhivi. Neuradno smo sicer izvedeli, da dokumenti o vračanju beguncev ne obstajajo. V zgodovinopisju pa velja načelo: če neko arhivsko gradivo ni dostopno, bodisi da je pod političnim embargom ali pa je izginilo, se je treba nasloniti na pričevanja in spomine preživelih in eksekutorjev. Druge poti zaenkrat ni.
(Konec)
Domobranska grobišča