Uto LXVIL, št. 275
Ljubljana, sreda S* decembra 1934
Cena Din 1.-
1.1 v'
lanaja rsaJt dan popoldne, LzrzemAi nedelje m praznike. — h—ti do SO petit mrt t Din 2.-. do 100 <mt A Din 2.50. od 100 do SOO vrst a Din 3,-. večji lnserati petit rr»ta Din 4^. Popust po dogovoru, Inaeratni davek posebej. — >Slovenskj Narod« eeUa mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO £N UPRAVNlsTVO LJUBLJANA. Rnafljera onea K. *
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
PodruZnlce: MARIBOR, Smetanova 44/1- — NOVO MESTU, 4-juDljjmaJL* ceeta. telefon at. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stiossmaverjeva ulica 1. telefon 61 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon it 190. — JESENICE. Ob kolodvoru L0X
Račun pri postnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani st~ 10.351.
MARSEILLESKI ZLOČIN PRED DN
Poslednja posvetovanja za razpravo o jngoslovenski spomenici —
Angleško stališče
Žene\ra, 5. decembra. Jugoslovenski zunanji minister, ki je bil v Parizu, kjer ga je sprejel v avdijenco Nj. Vis. knez namestnik Pavle, katerega je obvestil o položaju v Ženevi, se je pripeljal ponovno v Ženevo. 2e med potjo je imel s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, ki se je peljal z istim vlakom, podrobne razgovore o razpravi glede jugoslovenske spomenice na zasedanju sveta Društva narodov. V Ženevi so se posvetovanja nadaljevala v prostorih francoske delegacije. Včerajšnje popoldanske konference so se poleg Lavala in Jevtića udeležili tudi dr. Beneš ter delegata Fotić in Osuski.
Pariz, 5. decembra. Francoski zunanji minister Laval je imel včeraj popoldne razgovor z angleškim delegatom Edenom ter bo danes zajutrkoval z Litvinovim in ruskim odpravnikom poslov v Parizu Ro-senbergom. Litvinov in Tevfik Ruždi bej sta danes prispela v Ženevo.
Ženeva, 5. decembra, p. Italijanski delegat Aloisi se je včeraj takoj po svojem posetu pri francoskem zunanjem ministru Lavalu sestal z madžarskim delegatom Eckhartom. Ženevski politični krogi sodijo, da mu je prinesel iz Rima poslednja navodila za razpravo o jugoslovenski pritožbi. Ker bo svet bržkone zaključil razpravo o francoskem problemu že v četrtek, je pričakovati, da pride debata o jugoslovenski spomenici na dnevni red v petek 7. t. m.
V Ženevi je danes zavladalo izredno zanimanje, ki ga bo zavzela Anglija napram jugoslovensko-madžarskemu sporu.
Pariz, 5. decembra. AA. Diplomatski urednik »Echoja de Pariš« Pertinax, se v današnjem listu obširno bavi s splošnim položajem v Ženevi in s pripravljajoče se razpravo o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski. Pisec pravi med drugim:
Zinano je, da bo na sedanjem zasedanju svet Društva narodov imel razpravljati o pritožbi, ki so jo vložile Jugoslavija in njeni dve zaveznici iz Male antante zoper Madžarsko zaradi odgovornosti, ki leže na tej državi v zvezi z marše! jskim zločinom V glavnem v Ženevi že zdaj vedo, kako se bo odigral postopek te pritožbe. Jutri bo dr. Beneš otvoril sejo sveta DN in pri tej priliki omenil zahtevo Madžarske, da odstopi kot predsednik sedanjega zasedanja. V petek bodo na seji sveta poročali jugoslovenski zunanji minister Jev-tić, madžarski zastopnik v Društvu narodov Tibor Eckhart, rumunski zunanji minister Titulescu in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Zastopniki Male antante, nadaljuje Pertinax, so dobili pristanek francoskega zunanjega ministra Lavala, ki so se z njim včeraj sestali, da bo tudi on interveniral v svetu DN pri pritožbi Jugoslavije zoper Madžarsko. Dalje je znano, pravi Pertinax. da bosta tudi sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov in turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi-bej energično nastopila v prilog držav Male antante. Po tem takem, zaključuje Pertinax. bo delegatom ostalih držav zelo težko vztrajati pri njihovem dosedanjem molku.
Ženeva, 5. decembra. w. Včeraj dopoldne ©o prispeli mnogi delegati za današnjo za-
sedanje sveta Društva narodov, med njimi francoski zunanji minister Laval, ki je odpotoval z ju gos lo venskim zunanjim ministrom Je vtičem in pariškim ruskim odpravnikom poslov Rosenbergom. Danes dopoldne so prispeli tudi člani posaarske-ga odbora pod vodstvom Barona Alojsija Aloisi je še dopoldne posetil argentinskega zastopnika v posaarskem odboru Can-dilija, ki se zaradi konflikta v Gran Cha-cu v zadnjih tednih ni mogel udeležiti rimskih pogajanj o Posaarju. Predčasni prihod francoskega zunanjega mtnistra Lavala spravljajo v zvezo s predstoječiml posvetovanji o jngoslovenski obtožbi proti Madžarski. Od angleške strani se pričakuje predlog, naj bi svet Društva narodov do januarskega zasedanja imenoval tri do petčlanski odbor, ki naj bi proučil ozadnje atentata v Marseillu na podlagi jugoslovenske obtožbe in madžarskega odgovora, ki se pričakuje v obliki spomenice. Danes dopoldne so se vršila mnoga posvetovanja. Italijanski glavni delegat Aloisi je imel sestanek z Lavalom ter je nato sprejel madžarskega delegata Bck-harta. Nato je Aloisi posetil generalnega tajnika Društva narodov Avenola, da ga informira o delu posaarskega odbora. Laval je razpravljal tudi i referentom francoskega zunanjega ministrstva o delu posaarskega odbora v Rimu. Del posvetovanj z Aloisi jem je bil brezdvomno posvečen tudi jugoslovensko - madžarskemu vprašanju. Laval je nato imel na zajtrku* ju gos lo venskega in češkoslovaškega zunanjega ministra. Domneva se, da bo zasedanje sveta končano še v soboto.
Velik korak k pomirjenju
Sporazum med Nemčijo in Francijo glede Posaarja pozdravljajo povsod kot dober znak za nadaljnji razvoj
Pariz, 3. decembra. Na današnji seji minisrrsJce^u sveta sta finančni minister Germain Martin in ministar za javna deta Roy poročala o dogovoru, ki je bil sklenjen po podajanjih v Rimu o posaarskem vprašanju, vlntransigeant« piše o dogovoru: Polagoma se nazjasnjuje mednarodiv položaj ter popuSča napetost. Po podpisu nemAko-francoske trgovinske pogodbe m dogovoru o finančni strani posaarskega ■problema se je napravil velik korak naprej na potu k pomiTJenju. List pa nastopa proti mnenju, da se more iz tega dogovora že v naprei izvajati, da bo plebiscit v Po-9ae?Ta uSodno končal za Nemčijo. Uganka 13. ianuaria s tem se nr rešena. »Temps« rzjavlja, da je gotovo, da se >e duh, v katerem se ie do sedaj razpravljalo o Po-saaTJu, nekoliko izpremensl. Dočim se je še nred nekaj tedni b.ik> bati najhujšega, je sedaj prišlo T>cryusč&ri je v napetosti rn stremljenje po spravi, kar daje najboljSe rrad^ 7<i bodočnost.
V Berlinu so zadovoljni
Berlin, 5. decembra. AA. Današnji berlinski jutranji3ci se obširno bavi jo s sporazumom, ki je bil včeraj dosežen v Rimu med francoskimi in nern^kmi izvedenci. »Volkischer Beobachter« pravi, da je Nemčija nesporno doprinesla velike žrtve za sporazum- Toda Nemčija se teh žrtev ni ustrašila, ker ji je bil pred očmi veliki cilj: zboljšanje odnošajev    med    NemčVjo in
Francijo, in zato, ker želi nacionalno socialistična Nemčija delati za mir ne samo z besedami, temveč tudi z deianji. Priznati moramo, nada Huje »Volkischer Beobachter«, da so tudi Francozi s svojim delom dokazali, da se zavedajo resnosti sedanjega časa, in niso stavljali Nem K ji nesprejemljivih predlogov. Ni dvoma, da rudi Francozi ne žele saarskege problema obremenit: z novimi zapletljaji. temveč jim je do te&a, da se čim mimei<? likvidira.
Pariz, 5. decembra. AA. Današnja »Oeu-vre* pravi, da je sporazum med francoskimi in nemškimi strokovnjaki, sklenjen v Rimu. napravil odličen vtis v krogih Društva narodov. Pod vtisom tega sporazuma so v glavnem tajništvu Društva narodov zdaj optimisti glede na bližajočo se debato v svetu Društva narodov o posaarskem vprašanju.
London, 5. decembra. AA. »Times« pozdravljajo francosko-nemski sporazum v Rimu in pravi med drugim da mednarodni pomen tega dejanja ni toliko v vsebini sami, kolikor v tem. da so se Francozi in Nemci neposredno sporazumeli. To daie nado. da se bodo tudi v bodoče v drugih vprašan nh  mogli neposredno sporazumeti.
»Dailv Express« poudarja, da se bo ves svet oddahnil, da se vendar že likvidira posaaTsko vprašanje.
»JDaiiv Herald« naglasa, da je ta sporazum resničen uspeh i Francije i Nemčije ter pomeni njuno skupno zmago nad medsebojnim nezaupanjem.
Tajna vojaška zveza Italije, Avstrije in Madžarske
Dve vojaški konvenciji v režima na Dunaju
Madrid, 5. decembra. List »Vangardiac je objavil izčrpno poročno, da sta italijanski ministrski predsednik Mussolini in avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigrg- na sestanku v Rimu 19. novembra t. L sklenila tajno konvencijo o avstrijsko-italijan-skem vojaškem sodelovanju. Po tej pogodbi bo italijanska vojska glede na izvestne okoliščine mednarodne politične konstelacije v Evropi, ki so v pogodbi konkretno navedene, lahko prekoračila italijansko-avstrijsko mejo in zavzela avstrijsko ozemlje v svrho obrambe sedanjega avstrijskega režima. Poleg tega je avstrijska vlada zajamčila italijanski vojski svoboden prehod preko avstrijskega ozemlja v primeru, da bi se Italiji zdelo potrebno z efektivno silo podpreti Madžarsko. Po navedbah omenjenega lista je bila ta pogodba že ratificirana po avstrijski in italijanski vladi. Avstrijska vlada je ratificirala konvencijo v dneh, ko se je na Duna-
svrho obrambe sedanjega in v BudimpeSti
ju mudil madžarski ministrski predsednik Gombos, kateremu na čast je dr. Schusch-nigg priredil velik lov. Avstrijski kancelar je pokazal tekst konvencije Gombosu, ki je izjavil, da se docela sklada z njegovimi določili in predvsem načeloma z italijansko - avstrijskim vojaškim sodelovanjem.
Kakor zatrjuje list, je bil tudi med Italijo in Madžarsko sklenjen sporazum o vojaškem sodelovanju, ki se v vseh poglavitnih točkah sklada z avstrijsko - italijansko vojaako konvencijo.
Šef gdanskega presbirofa aretiran
Berlin, 5. decembra AA. DNB poroča iz Gdanska, da so bivšega šefa tiskovnega urada dr. Strel terja aretirali zaradi izdajanja uradnih tajnosti.
Vsak dan nove deputacije na Oplencu
Topola, 5. decembra. Včeraj je defihralo mimo groba pokojnega kralja Aleksandra L zopet veliko število delegacij ter posameznikov iz raznih krajev države. Med drugimi je došla velika delegacija iz Brč-kega, ki je prispela s posebnim vlakom. Vodil jo je odvetnik in narodni poslanec dr. Milorad Kostić, v njej pa so bili tudi predsednik občine Brčko Mustafa Mehmet Alič, predsednik občine Bosanski Samar,, zastopniki vseh nacionalnih in kulturnih društev, moških in ženskih iz tamošnjih krajev. Po cerkvenem opravilu so položili na grob vence.
Ob 10. je prispel naš poslanik v Sofiji Cincar-Markovič s soprogo. Oba sta takoj odšla v kripto, kjer sta položila na grob krasen šopek krizantem. Ob 11. je prispela delegacija Jadranske straže iz Beograda s predsednikom oblastnega odbora in ministrom v pokoju dr. Dušanom Pelešem na čelu in položila na grob šopek cvetja z Jadrana.
Opoldne so prispeli sodniki okrožnega sodišča v Beogradu, nekoliko kasneje pa iz Čačka. Prihajale so še druge večje in manjše skupine. Pozornost je zbudila tudi delegacija 20 prodajalcev tobaka iz Beograda, katerih predsednik je prižgal pred grobom veliko svečo s posvetilom Viteškemu kralju, dočim so namestu venca darovali 500 Din beograjskemu društvu »Nasušni hleb«. Pri vseh teh obiskih, govorih in obredih ni ostalo nobeno oko suho.
Katastrofalen potres
Pariz, 5. decembra. AA- Po vesteh iz Tegucicalke v Hondurasu je bil tamkaj katastrofalen potres. Po dosedanjih podatkih je potres uničil tri mesteca s skupno 6300 prebivalcev.
Newyork, 5. decembra. Močan potres je včeraj v Hondurasu napravil veliko škodo. Po poslednjih vesteh je 12 krajev, med njimi mesta z nad 3000 prebivalcev, popolnoma uničenih. Število človeških žrtev še ni znano.
Francoski proračun pod streho
Pariz, 5. decembra AA. Poslanska zbornica je dopoldne sprejela poslednja poglavja finančnega zakona za proračunsko leto 1935.
INOZEMSKE BORZE
Čarih. Pariz 30.32, London 15.3650» New-york 308.25, Bruselj 72.15, MIlan 36.36, Madrid 42-1250, Amsterdam 208.4750, Berlin 123.70, Dunaj 57, Praga 12-3050, Varšava 58.20, Bukarešta 3.05.
LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2310,68—3322-04, Berlin 1369.03—1379.33, Bruselj 799.68 do 803u62, Cnrfh 110&35—111335, London 16&69—17039, New York 3388.83—3417.09, Pariz 235.31—^36.33, Praga 142.51—143^7. Trst 290-90—3933) (premija 38.5%), Avstro k i šiling v privatnem Mmngu 8-10 do 8-20.
Smuči, ki jih ni treba mazati
Senzacijonalna slovenska iznajdba na polju smucarstva
Ljubljana, 5. decembra.
Ck>vek je (pirav čudno bitje. Nikdar ni zadovoljen, vsako reč hoče popraviti ali spremenit, vedno stremi po zboljšanju. Ta človeška lastnost je pr.vedla že do marsikaterega epohalnega izuma. Slovenci smo na polju smučarstva še prav mladi, čeprav imamo za sebo: bogato tradicijo in se, lahko jonašamo, da smo bili med prvimi, ki >mo poz nr uporabljali smuči kot prometno sredstvo. V izdelovanju smuči pa so nas drugi narod: prehiteli in izhajajo skoro vse novotarije na tem polju iz Skandinavije, posebno velike zasluge pa imajo Norvežani, koj h smuči se danes splošno uporabljajo i<n jih >matraio za najboljše. Dva Gorenjca, ki zaenkrat nočeta biti imenovana, sta izumila nove smuči, ki utegnejo prinesti v smučarski sport velik preobrat Njuna iznajdba je v zamisli sicer enostavna, kar pa ne zmanjtša velikega pomena, kajti znano le, da temelje skoro vsi velifci izumi na enostavnosti. Vrednost novih smuči je zlasti v tem, da ne optrebujejo nobenih mai in da znatno olajšajo vzpon, obenem pa rodi znatno povečajo brzino.
Kako ie prišlo do izuma? Eden o<beh izumiteljev se je lani vozil v vlaku s smučarji jn je opazoval nove smuči iz fibruida, k: so se pred kratkim pojavile v prometu. Navdušeni smučar iih ie hotel tudi sam nabaviti, bfle so pa predrage. Začel je premišljevati, kako bi nadomestil fibruid s cenejšo snovjo in je prišel na idejo, da bi ujporabl roževino. O tem je pravil tudi svojemu znancu, ki se je za idejo takoj navduSil, v glavi pa se mu ie rodila misel da bi dodal še nekai svojega. Pri smučanju je najbolj naporen vzpon, ki ie že marsikateremu zagrenM veselje do smučanja. Kdor ni strokovnjake v ma-žah, bo imel pri vzponu vedno težave. Kako tema od pomoči? Svetoval ie pri j atestu, da bi roževino nalepil na smučko v obliki stopnic. Tako j« v dvefc mladih glavah nastal izum. Vi obeta veliko praktično korist
Prijatelja sta šla takoj na delo. Vso lansko sezono sta preizkušala svoj ;zum praktično. Na smuči sta nalepila roževinaste ploščice v stopničasti obliki. Praksa ie pokazala, da  so z roževino obložene smuč:
Plemenito đelo škofjeloških Kolašic
Škofja Loka, 3. decembra Cela procesija otrok, dečkov in deklic, je odhajala v soboto popoldne iz šolskega poslopja z oblekami, obutvijo, perilom, pecivom in drugimi dobrotami, ki jih imajo mlada srčeea tako rada. Bila je lepa slovesnost tem pomembnejša, ker so bili otroci obdarovani baš na državni praznik.
Oprtani z nahrbtniki, cekarji in košarami so se zbrali obdarovanci — 106 po številu — v učilnici ob 14.30, ko je otvorila ob prisotnosti vsega odbora KJS obdaritev predsednica kolašic s. Alojzija šinkova, po-zivajoč v globoko zasnovanem govoru mladino, naj služi zvesto svoji domovini Jugoslaviji in naj se z vso ljubeznijo oklene mladega vladarja kralja Petra II. Po tem so prihajali obdarovan« posamič pred dobrot-ljive gospe in gospodična, ki so poklanjale težko zbrani in bogati dar malim v roke. Po obdaritvi, ki se je zavlekla na dobro uro, se je v lepih besedah zahvalil domači šolski upravitelj g. Jakob Rojic, z nežnimi besedami pa je izpregovorila tudi deca, ločeno za deško in dekliško šolo.
Zbrani darovi so predstavljali vrednost več tisoč dinarjev, ki jih je zbralo KJS ponajveč s pomladnim srečolovom. Socialna akcija Kola je bila letos posebno obsežna še posebej zaradi tega. ker praznuje Kolo letos dvajsetletnico svojega obstoja. Požrtvo valnim Festram gre vse priznanje.
Sestanek obrtnikov
v Stični
Stična, 3. decembra.
Sestanek obrtnikov in drugih zavezancev davka na poslovni promet iz viSnje-gorskega sodnega okraja se je vršil v nedeljo ob 4. uri popoldne v Sokolskem domu v Stični. Udeležilo se ga je okrog 200 davkoplačevalcev, ki so z napetostjo pričakovali nasvetov za znižanje predpisanih davkov Ni bil to shod ali zborovanje, temveč samo pomenek, kako bi se pomagalo obrtnikom in drugim pridobitnim krogom v teh težkih časih, ko je padla zaposlenost že na minimum in zaslužek že pod minimum, davčna bremena so pa vedno hujša.
Soglasno so zborovalci zahtevah^ da se morajo davki znižati na znosno mero, ker ni zaslužka in ker kmet ne dobi za svoje pridelke nobenega denarja. Pitane prašiče mora prodajati po 3 in pol Din živa vaga Obrtniki in drug* nimajo dela in če delajo, morajo delati pod ceno. ker jih na eni strani ubija proizvodnja v tvomicah. na drugi strani pa šuSmarJL
mnogo odpo-rnejše m da ne potrebujejo j>rav nobene maže, tako vzpon, kakor tudi za smuk. Velika težava se je srrva pokazala pr: predelavi roževine. Treba k bilo rz-ihrati prav posebno vr-to. '<.\ se da zrezati v ploščice in ima tudi zadostno trdoto. Roževino Je bilo treba najprej uravnati, nato pa obrezati in obložiti smučko. Za prilep-Ijenje sta uporab la tako zvani rorz'i Me. ki ga rabijo pri spajanju lesenih propelerjev, se pa v zadnjem času splošno urorah-lja tudi pri popravljanju zlomljeu-h <rrmr^ »n ve&a za najtrdnejše lepilo.
S tako pripravljenimi smučkami s<ta ^ napotila na planine n prav kmalu >o se pokazale velike prednosti izuma. Vzpon H-ma ni delal nobenih pregavlc. zaradi gladkih površin pa se je silno povečala tudi hitrost pr smuku. Sneg se na roževino ni nikdar lepil, kar se je obneslo zlasti v vitjih legah, ko se vrsta smega stalno menjava. V>a'kdo, ki je bil na alpinsk;h turih, ve, kaj pomen- menja:oči se sneg in kakšiu so zaradi tega težave pri mazanju. Vse to pri novih smučeh odpade. Roževna mi poleg tega lastnost, da se v posebnih oko-nostih lahko uporab! i a tudi maža, če k to potrebno. Roževina sama ie vlaknasta in tako dorfnro lep; z le^om, da ni nevarna . da bi se obloga odtrgala. Pokazalo se je tudi, da se roževma ne lomi. Nekoč se ie enemu izmed zumiteljev zlonrla mm£kti roževina pa se kljub temu ni odtrgala.
Ko sta prijatelja uv.de'a ve.l;ke prednosti novih smuči, sta se odločHa. da jih bosta izdelovala v večjem obsegu Izum ta dala patentirati in je zabeležen rod *re-v Iko 10.219. Smuči pridejo že to se/ono v promet pod imenom »Zlatorog smuč'* in se bodo izdelovale doma. UporabVa se samo prvovrsten iesen. k^i"ti izdelava ie prece1 draga in bi se montaža na s'ab* -e en ne riVačala, ker je riziko za prelom provotU
Nove srnničr seveda ne bodo mocrV ^3 tU tekmovalcem, ker ie uporaba a metu k pripomočkov pri tekmah zabrtnfeno, f>o pa velkega pomena za smučare froT ste m on-, ki smuč: prakrčno u«corabl;a o, katar gozdarji, prav posebno pa bo koristila n;m četam naSe vojske.
Zbrani so bili mnenja, da imamo preveč birokratičnega uradnistva in mnogo preveč raznih vpokojencev. Vsik uradnik naj bi v resnici doslužal predpis t-> dobo m potem šel v pokoj, ne pa kakor sedaj, da gre z najboljšimi leti v nezaslužen pokoj. Upravo je treba poenostaviti, da bo cenejša, ker so državni dohodki padli in mora zaradi tega tudi režija biti manjša in manj uradnistva. Mnogo zdravih uradnikov ima že leta in leta polno plačane dopuste in na njih mestih so drugi plačani in za isto o>lo .sta plačana dva uradnika.
Na sestanku je bila sprejeta prošnja na finančnega ministra,   ki jo je dal na glasovanje    predsednik gostilničar^ združenja  za višenjski  sodni okraj.
Sleparski zagrebški medičar
Trgovsk: pomočn k Konrad Bezjak v Za-greftu je bil že delj časa brez posla, naposled ie pa prišel na ongina'-no mise', ki ga je nazadnje spravila v zapor. V Zgrebu je ustanovil »Čebelarsko društvo Zagreb«, čeprav ni sne! za to dovoljenje, niti obrtnega lista, še manj ra denaria. V Lfr* grnjin; ulici št 1 je vzel v najem lokal za svojo firmo, dal je naprav t- Me a i rmo m svojim imenom.
Nato je začel »obratovat«. Najprej je stopil v pismene stike s S'ovenci, znan m. čebelarji. Tako je pisal trgovcu Ivanu Vo-harju v Doddeževju. Janezu Pučku i Iwnj-cm m Borisu Lahu v nek: va^i blizu Maribora. Sporočil jim je. da je prloravljefl stalno kupovati med ro 10 Din kg in naj mu takoj pošljejo 5^0 kg. Čebelarii, prepričani, da imajo opravka s trgovcem ki kupčuie z medom na debelo, so res poslali zahtevani med na njegov naslov. Beljak je pošiljke sprejel, med prodal, denar pa po-basal.
Več mesecev jc tako Bezjak nemoteno ktrpčeval. sprejema! pošto in stranke m vodi? korespondenco n telefonira! na v*e strani. Morda bi mu kiapčija še naprej cvetela, da mu niso Čebelarji poslali računov in zahtevali denarja. Ker ra denarja le ni bilo. so ga ovadili zagrebški policiji.
Za Čebelarsko društvo se je zanJmala policija in ugotovila, da šteje samo enega člana v osebi Konrada Bezjaka, ki so ga prijeli in i-zročm sodišču. Pri zaslišanju ie zatrjeval, da trgovcev ni hote! oškodovati, temveč je nameraval napraviti še več drugih kTrpčij m z izkupičTcom poravnati račune.
9tnu 2.
/SLOVENSKI NAROD«, dne 5. decemtra 1034
Pride!
N
TARZAN NJEGOVA DRUŽICA
Težnje mestnih
starovpokojencev
Občni zbor Društva mestnih vpokojencev, Id šteje samo
56 članov
Ljubljana, 5. decembra. Tudi mestno vpokojeno uradništvo se deli v glavnem v dve skupini, v staro in
novovpokojence. Starovpokojenci so oni, ki so bili vpokojeni, ko je bila v veljavi še stara službena pragmatika. Nova pragmatika je, kakor znano, precej zboljšala položaj magistratnih nameščencev, dočim starovpokojencem ni baš z rožicami postlano. Zato njihovo društvo — Društvo mestnih vpokojencev v Ljubljani — nima lahke naloge, zlasti še, ker je številčno slabo. V ponedeljek je bil občni zbor društva pri Mikliču.
Predsednik Iv. Dražil je ugotovil z obžalovanjem, da je članstvo tako indifirent-no baš sedaj, ko so zopet ogroženi interesi starovpokojencev ter da se ni udeležilo občnega zbora v lepšem številu. Odbor se n« more pohvaliti z nobenim posebnim uspehom v zadnjem poslovnem letu. Kljub vsem naporom ni mogel zboljšati slabega položaja vpokojencev, kar pa seveda ni njegova krivda. Zadnje čase, ko se bore aktivni mestni nameščenci za svoje pravice, je rudi društvo vpokojencev delovalo še živahnejše, kajti z novim zakonom o mestih so prizadeti tudi vpokojenci. Sploh so pa vpokojenci vselej prizadeti ter čutijo navadno najbolj vsak pritisk- Zelo so prizadeti tudi zaradi 3% znižanja pokojnin. Društvo se je odločno zavzelo, da niso vsaj znižali pokojnine onim, ki itak ne prejemajo mnogo. Prejemki, ki itak niso sijajni, se starovpokojencem neprestano znižujejo in položaj mestnih vpokojencev ni zavidanja vreden, čeprav nekateri mislijo, da so mestni vpokojenci mnogo na boljšem kot državni.
Društvo je poslalo spomenice na mestno predsedništvo in občinski svet glede aktualnih zadev. Zveza magistratnih organizacij je delala na tem, da bi aktivni mestni uslužbenci bili prevedeni na višje službene stopnje, da bi se jim kljub novemu zakonu ne zmanjšali prejemki. Društvo
Jamarji preiskali 407 Jam
Ljobijana, 3. decembra. Društvo za raziskavanje jam je ▼ četrtek ob 13. priredilo na mineraloškem institutu univerze predavanje o sloveči >Križni jami«. Prisostvovalo je mnogo občinstva, institut je bil nabito poln. Predavatelj šolski nadzornik g. Ivan Mihler je povedel poslušalce med podzemne krasote in pokazal 54 skiop-tičnih slik. veličastne posnetke čudes Križne jame. Posnetke je napravil g. Fran I ar ml.
Predsednik univ. prof. dr. Jovan H a d ž i je po predavanju otvoril občni zbor. Podal je članom kratko, znanstveno poučno poročilo o delovanju in uspehih društva. Nato je tajnik g. Ivan Mihler očrtal notranje in zunanje delo društva, ki si je stavilo za cilj, da vrši najprej temeljita raziskavanja naših jam na Notranjskem, Dolenjskem in po drugih krajih banovine. Navedel je tudi nekaj statističnih podatkov, ki osvetljujejo, kako se je društvo kljub slabim gmotnim sredstvom marljivo posvečalo svojemu delu. Letos so člani društva izvršili 96 jamskih raziskovanj in odkrili 89 novih jam, zlasti v logaškem in planinskem rajonu na Notranjskem. Doslej je bilo preiskano 407 jam, večinoma v vrhniškem, logaškem in planinskem okolišu. V bodočnosti se društvo posveti temeljitemu raziskovanju jam v cerkniškem in loškem okraju. Društvo pa vabijo še druge jame po gorenjskem Krasu (Je-lovca), po Dolenjskem — da. Če bi društvo imelo na razpolago dovolj denarja, bi začelo raziskavati jame tudi v Hercegovini in Črni gori. Tajnikovo poročilo je podalo prav nazorno sliko, kakšne podzemske zanimivosti skriva Notranjska.
Bodoče naloge? Najprej je treba na ljubljanski univerzi ustanoviti speleološki institut, kakršne imajo mnoge druge univerze. Potreben je vprav Ljubljani, ki je središče obmejnega podzemskega sveta. Umevno, da bi bila država dolžna tak zavod opremiti z vsemi tehničnimi pripomočki in ga rudi finančno podpreti. Zasebno druStvo, ki daje za raziskavanje jam pobudo, pač samo ne zmore tako težavne naloge. Ze pred vojno je Avstrija nameravala ustanoviti v Postojni poseben jamski muzej. To bi bila tudi za Ljubljano posebno privlačna točka, ki bi se zanjo gotovo zanimal znanstveni in drugi svet.
Živilski trg
pred Miklavžem
Ljubljana, 5* decembra
Da v Ljubljani posebno častimo Miklavža, se je poznalo danes tudi na živilskem trgu. Jutri bo najbrž v Ljubljani praznik, ki se pa bo začel Že drevi. saj kaže. da bomo zelo gostoljubno sprejeli Miklavža ter ga pogostili. Gospodinje so danes kupovale perutnino s takšno vnemo, kot pred posebno mastno nedeljo. Danes je pa bil trg tudi tako dobro založen, kot je le redko ob sredah.
Čeprav je bila konjunktura za sadje, se ni nič podražilo. Jabolka so bila najdražja še vedno po 4 Din kg. Izbira je bila tudi lepa na sadnem trgu. Vreme je tako milo, da se prodajalcem ni treba bati, da bi jim zmrznilo sadje ali zelenjava, zato je tudi tako dobro založen trg. Dovolj značilno je, da prodajajo še zdaj gobe, sivke, ki jih dobiš liter za 1.50 Din. Danes so ljudje tudi precej kupola" Hge, ki so po 1.50 Din venec in pomaranče, ki jih prodajajo že po dinarju najdrobnejše. Gospodinje so že začele misliti na božič in zato nekatere kupujejo že rozine, ki so po 12 Din kg bi orehova  jedrca, M so na  kiae&em sadnem
vpokojencev je pa interveniralo, naj bi starovpokojenci bili prevedeni na stopnje, ki jim pritičejo po novi pragmatiki in da bi se jim doklade štele v temeljno pokojnino. Tako bi bili vsaj nekoliko zavarovani pred nadaljnim poslabšanjem.
Predsednik se ie tudi spominjal tragične kraljeve smrti; zborovalci so počastili spomin kralja mučenika. — Med članstvom je smrt precej kosila; umrli so: Fr. Rebolj. V. Pogačnik, Jožefa Sedej, Jos. Cegnar, Fr. Rakuš in Iv. G liha. — Število članstva je občutno nazadovalo. V začetku so bili vpokojenci zelo vneti za svoje društvo, pri plačevanju članarine se jim je pa vnema ohladila, kajti tudi nizke dajatve težko utrpe. Da se pa vseeno niso bolj oklenili društva je treba pripisati tudi njihovi nezavednosti Od 93 članov jih je odstopilo 31 (17 žensk, kar je značilno) ter je zdaj samo 56 članov.
O blagajniškem stanju je poročala ga. Svetlinova. Dohodki znašajo 4217.75 Din, izdatki pa 886 Din. Prebitek 3351 Din je torej precej visok, a od njega je treba od-računati še članarino, ki jo mora društvo plačati Zvezi magistratnih organizacij in banovinski zvezi mestnih organizacij, dejanski prebitek torej znaša le nekaj sto dinarjev. Sprejet je bil predlog, naj bi zvezna organizacija znižala članarino društvu. Po sprejetem predlogu za razrešnico je bil izvoljen naslednji odbor: Ivan Dražil, predsednik, Fran Kodelja, podpredsednik, Janez Završan, tajnik. Miha Ocepek, blagajnik; odborniki: Marija Svetlinova, Ivan Pavšek in Anton Bizjak; revizorja: ga Štefanija Poljšakov* in Mirko Vičič ter namestnika Franc Jevšnik in Jože Hafner.
Soglasno je bil sprejet predlog, da se zniža članarina od 4 Din na mesec na 3 Din. Pri raznoterostih so zborovalci sprožili marsikatero koristno misel, kako bi Bilo treba pomagati zapostavljenim vpoko-jencem.
trgu še vedno po 18 Din. Mlečni izdelki se še niso podražili, kot se no,Tadno pred prazniki, ter je maslo še po 22 Din kg.
Zaradi ugodnega vremena je bilo danes zelo mnogo zelenjave, ki se še ni podražila, ker pač še ni snega. Zato prodajajo še vedno zelo lepo špinačd po dinarju merico, endivijo po 75 par do dinarja glave po dinarju motovileč (merica), po 1.50 Din zeljnate glave, debele, in dovolj je že domačega radiČa po dinarju do 1.25 Din merica. Uvožena zelenjava se zaradi tega Se ne more uveljaviti.
Zadnje čase imajo gospodinje takšno izbiro na perutninskem trgu, kakršne še niso imele. Zaklano perutnino prodajajo zdaj trije prodajalci ter dobiš že mastno gos po 12 Din kg. Danes so pa prodajali še Bosanci žive težke purane, komad po 50 Din. Na prodaj so pa bile tudi žive gosi po 35 do 45 Din komad. Druge perutnine je bilo zelo mnogo. Jajca so se zopet malo podražila in jih zdaj prodajajo najlepša po
2.26 Din par. _      Danes je bilo tudi dovolj
krompirja na prodaj na debelo. Prodajajo ga še vedno po 75 par kg ter je bila neupravičena bojazen, da bo letos krompir posebno drag, ker ni bila dobra letina zanj.
Orgije v zobo-
tehniškem ateljeja
Ljubljana, 5. decembra. Počasi prodira v ljubljansko javnost vest o senzacijonalni aretaciji nekega zo-botehnika, ki je grdo zlorabljal svojo prakso. Povsod se šušlja o nesramnih orgijah, ki so se vršile v njegovem ateljeju, odnosno v stanovanju sredi mesta. Tako vedo ljudje pripovedovati o pornografičnih aktih in so slike krožile v ožjih družbah že več mesecev. Na slikah so bili znani obrazi ljubljanskih, pa tudi podeželskih žensk ...
Kolikor smo mogli dognati, gre ree se skrajno nesramne bakanalije, ki so se vršile na račun — omamljenih žrtev. Preiskavo, ki še ni zaključena, drže s strani oblasti v strogi tajnosti. Dotični dentist je bil aretiran že pred dnevi in sicer na podlagi prijave neke žrtve, ki je šele po okolnostih doznala, kaj se je zgodilo i njo v ateljeju. Sledila je preiskava stanovanja. Kriminalni organi so našli naravnost luksuzno opremljeno stanovanje, v katerem so igrale posebno vlogo naravnost rafinirano konstruirane naprave za svetlobne efekte Pohotneži, ki jih je zbiral okrog sebe lastnik ateljeja ob različnih prilikah, so prišli vselej na svoj račun. V stanovanje so prihajala tudi dekleta, ki so se sama navduševala za bakanalije, vendar so bile med njimi le redke žrtve. Več mikavnosti so si ustvarjali pohotneži % omam ljenjem neprostovoljnih žrtev, to je poštenih žensk.
Te so prihajale t zobotehniško ordinacijo. Lastnik ateljeja jih je omamljal pod pretvezo, da jim bo olajšal bolečine, na kar so klijentke. seve, prav rade pristajale. Sele potem, ko so bile omamljene, so jih navadno spravili v tik ateljeja se nahajajoče privatno stanovanje, kjer so postale navadno žrtve najnesramnejših zlorab. Posebno vlogo je igral pri tem tudi fotoaparat
Orgije take vrste so se vršile v omenjenih prostorih baje ie nad leto dni. Kolikor so mogla dognati oblastva, so pohotneži zlorabili tamkaj nad 20 n ep ros t o-stovoljnih žrtev Skandal je prišel na dan šele pred kratkim in pričakovati je, da bo preiskava spravila na dan vse podrobnosti s potrebno brezobzirnostjo do brezvestnih pohotnežev.
Zborovanje učiteljev novomeškega sreza
Novo mesto, S- decembra. Učiteljsko društvo ta tres Novo mesto je imelo te dni v risal niči osnovne Šole komemorativno zborovanje, posvečeno kra-Iju-mučeniku Aleksandru I. Zedinitelju. Učiteljstvo Is vsega sreza je bilo na tem zborovanja polnoštevilno zastopano. Predsednik učiteljskega društva g. Vilko Mena r d je po otvori t ven m pozdravu orisal v prav lepih besedah lik in delo blagopokoj-nega kralja, viteza in junaka, ter svoj govor končal s vzklikom >Slava učitelju in in vitezu kralju Aleksandru Zedinitelju!< Zborovalci, ki so stoje poslušali predsednikov govor, so vzklik trikrat ponovili, nakar je predsednik z vzklikom novemu kralju Petru TI. zaključil žalno zborovanje.
Tej komemoraciji je sledilo prvo letošnje sresko učiteljsko zborovanje, ki ,c bilo obenem združeno z rednim občnim zborom Obširni program je obsegal 14 točk. Predsednik se je v svojem uvodnem govoru spomnil umrlih učiteljev, nakar je podal nekaj smernic za delo v šoli in med narodom, končno je pozval vse zborsvalce k intenzivnemu delu za stanovsko organizacijo. Obravnavali so se še važni dopisi, pri katerih se je zbralo za socijalni fond
viteškega kralja Zedinitelja Din 114.—. Na zborovanju se je tudi določilo, da bo nosila odslej sreska učiteljska knjižnica ime po pokojnem kralju. Po čitanju zapisnika zadnjega' občnega zbora Je podal obširno tajniško poročilo učitelj g. Alozij Ivanetič. Iz poročila je bilo razvidno, da je učiteljsko društvo mnogo delovalo v zadnjih treh le tih za članstvo in prosveto, Blagajniško poročilo učiteljice ge. Sušnik Milene Je izkazalo Din 85.500.— prometa, 96 članov pa je bilo pri društvu včlanjenih. Letna članarina Je znašala Din 160—, prostovoljnih prispevkov Din 984.— katere je dalo učiteljstvo za brezposelne učiteljske abituri-jente. Po poročilu učitelja F. Zukovea o učiteljskih gospodarskih ustanovah in ge. Sušnik Milene o društvu >Dom učiteljic< se je določila članarina za poslovno leto 1935. ki znaša Din 150.—. Predsednik nadzorstvenega odbora e. Venčeslav Skebe, jo po podanih poročilih izrekel absolutorij, nakar se je prešlo na volitve upravnega odbora, ki so se vršile z vzklikom. Pri volitvah je ostal dosedanji odbor, pod vod stvom g. Vilko Menarda neizpremenjen.
Po konstituiranju odbora, v katerem so vsi funkciionarji obdržali svoja mesta, so se pri slučajnostih obravnavala še nekatera vprašanja predvsem, mladinski tisk in o organizarifah na Šoli. Lepo uspelo prvo letošnje zborovanje je predsednik g. Menard zaključil z vzklikom: »Čuvajte Jugoslavijo*
Ponosni smo jih sprejeli
Nail dragi Matičar]! so se snoči vrnili s turen je po bratski Bolgarski
Ljubljana, 5. decembra.
Naši dragi Matičarji, ki so opravili tako lepo in častno kulturno nalogo v bratski Bolgarski In ki smo vsi ponosni na nje, so se snoči vrnili s turneje. Sprejeli smo jih iskreno, prisrčno, ne s hladno slovesnostjo, zato je bil sprejem tem lepš* in svidenje tem prisrčnejše Na peronu se niso zbrali k sprejemu oficijelni zastopniki, čeprav so bili med občinstvom pripadniki naših kulturnih društev, uetanov ln oblasti — vsi smo sprejemali drasre pevce prisrčno; pač pa so se sprejema udeležili gg.: senator dr. V. Ravnihar, pred sednlk Glasbene Matice: prosvetni Inspektor prof. Vrhovnik kot zastopnik bana; dr. šubic kot zastopnik mestne občine in predsednika občine in predsednik Hubadove pevske župe dr. švigelj ter Matej Hnbad. Kot rečeno, sprejem je pa bil prisrčen, iskren in tudi vse velike besede so bile Izgovorjene s pravim čustvom Pevci niso pričakovali sprejema in so tu-d: v evoji skromnosti želeli, da bi jih ne sprejemali oficijelno.
Brzovlak je prispel z malo zamudo. Pulmanska vagona sta bila tudi na zunaj bogato okrašena s cvetjem Iz domovine cvetnih polj, s ogromnimi šopki krasnih bolgarskih krizantem, ki so z njimi Bolgari doslovno zasipavali naše pevce. Burno smo se pozdravili, zaoril je pravi orkan radostnih vzklikov, čim so pevci izstopili in stisnili roke prijateljem in čestilcem. že so nam zapeli v pozdrav bolgarsko pevsko himno »Rodno pesem«, ki jo pojo bolgarski pevci vselej kot pozdravno pesem Zapeli ao s takšnim ognjem ter zanosom, kot da so prišli spočiti na koncert in ne z dolgega, napornega potovanja.
Vidno vzradoščen je pozdravil pevce najprej g. senator dr. V- Ravnihar. Dejal je, da so zopet ponesli lepoto slovenske pesmi v svet ter utrdili svoj sloves Še mnogo večjega pomena pa je, da bo 6torili zelo mnogo za kulturno zbližanje bratskih narodov. Opravili so veliko delo v smeri, ki sta jo začrtala car Boris in viteški kralj Aleksander C. Zedinitelj (vzkliki: Slava!). Zato zaslužijo vse priznanje. Zahvalo pa jim je treba izreči tudi za velike telesne napore. Predvsem gre zahvala dirigentu Poliču, vrednemu nasledniku Hnbada. dirigentu, ki bi brez njega ne mogli nikdar doseči takšnih uspehov. Vse priznanje pa gre tudi odboru in posebno ravnatelju Mahkoti. Vsi so storili vse, da se je Glasbena Matica zopet obogatila za lep lovorjev venec.
Inspektor prof. Vrhovnik je Čestital pevcem v imena bana. Posebno se jim je pa zahvaljeval, da so opravili tako važno kulturno misijo med obema narodoma. — Dr. šubic Je Izrekel pevcem iskreno dobrodošlico v imenu mestne občine ljubljanske ln predsednika mesta, čestitajoč Jim k izrednemu nspehn. Naglasll je, da so v resnici zgradili most med obema narodoma, ki ga več nihče ne more podreti ter da so popravili, kar so zagrešili politični delavci. To Je pot, ki nas naj vodi k popolnemu zbližanju — V imenn Hubadove pevske župe ter vseh ljubljanskih pevskih društev je pozdravil Matičarje dr Svigelj Dejal Je, da so sijajno opravili težko nalogo ter zopet dokazali, da hočejo kot prvi poklicani širiti sloves slovenske pesmi v svet Z njimi smo se veselili vsi ter smo bfli morda še bolj veseli njihovih uspehov kot so jih bili sami Premostili so pa tudi velikansko daljavo med obema narodoma in ustvarili s kulturno antanto podlago tudi za gospodarsko zbližanje. Ponosni smo na njihove pevske uspehe in zelo se veselimo velikih, prisrčnih dokazov narodnega bratstva.
Predsednik Matičnega zbora g Pečenko se je toplo zahvalil za lep sprejem. Dejal je, da vidijo v tem lepem sprejemu priznanje LJubljane njihovemu delu ln da je ponosna na nje. In tudi sme biti ponosna. Matičarji so napravili prvi ta veliki korak kulturnega zbližanja med bratskima narodoma. Njihova pot ni bila le velikanski trlumf slovenske pesmi, temveč predvsem triumf bratstva. Spoznali so v teh dneh bolgarski narod, skromen, nepokvarjen in zdrav, vzljubili so ga ter sprevideli, da zasluži, da mu lahko vedno nudimo roko. Bolgari pa tudi Žele in vprav zahtevajo, kot Je pokazala turneja, da stopimo v tesno kulturno in nacijonal-no sožitje Povsod so Jih sprejemali spontano s silnim navdušenjem ter jim je bila turneja naših pevcev izredno pomemben dogodek; v mestih, kjer so nastopali, so jih sprejamele takšne množice na cestah, kot če bi bilo vse prebivalstvo na nogah; vse je bilo na ulicah Govornik se Je zahvalil še posebej dirigentu Poliču, potnemu maršalu ravnatelju Mahkoti in zboru, ki so vsi pripomogli, da Je bilo v enajstih, sicer napornih dneh 11 tako lepih koncertov, nakar so pevci Se enkrat zapeli prelepo pesem, ki so nam jo prinesli kot najlepši bratski pozdrav iz Bolgarije — »Rodno pesem«.
\% Kranfa
— Miklavž otrokom. Za otroke priredi Miklavža Sokolsko druStvo danes ob 17. v Narodnem domu.
— Ukradena aktovka. Včeraj Je prijavil stražnikom trgovski zastopnik Alojzij Matelič te Ljubljane, da so mu neznani zlikovci odnesli is njegovega avtomobila, ko se je mudil poslovno v Kokri-škem predmestju, blizu hotela Kranjski dvor, potniško aktovko te rjavega usnja, v kateri so bfli različni dokumenti, na-ročllne knjige mariborske firme Reich in ljubljanske čemažar. Razen tega eo bili v aktovki todi vzorci stenskih koledarjev s podobami naših krajev. Vse to nima za zlikovca nič pomena, gotovo si je obdržal samo aktovko, njeno vsebino pa zavr-gel. Najditelji naj najdene predmete vrnejo na orožniški postaji.
— Nogometne tekme. V nedeljo se je vrSIla v Kranju prvenstvena nogometna tekma   med   domačim   SK   Korotanom in
GK Bratstvom z Jesenic. Ta tekma se je končala s pričakovanim porazom Bratstva; rezultat Je 4:1 (1:0). Bratstvo Je ves čas obupno in s vsemi sredstvi branilo ln ni bilo Korotanu enakovreden nasprotnik. Rezultat 4:1 ne odgovarja poteku Igre, ker je mnogo prenisko lsražen. Odličen je bil jeseniški vratar Brun, ki je edini rešil moštvo katastrofe, število pn-blike Je znašalo nad 400. Korotan, ki sedaj krepko vodi na čelu tabele, je potisnil Bratstvo na tretje mesto.
— Občni zbor Narodne odbrane se bo vriil v sredo IZ. decembra v Narodnem domu.
— Nova dvorana. Drevi ob pol 21. se vrši v novi dvorani hotela »Stare pošte« Miklavžev večer, na katerem bodo obdarovani vsi gostje. To bo prva družabna pri reditev v novi dvorani, ki je namenjena v prvi vrsti ta bankete, poroke in slične družabne prireditve Opremljena je zelo okusno ln Ima centralno kurjavo Dvorana Je torej velika tujsko-prometna pridobitev.
— Z nožem mu je grozil. V soboto ob pol 16 sta se srečala Matevž Jekovec ln Karo] G. te Zgornjega Bitnja Karol je udaril Matevža t zračno črpalko po glavi, po tam pa mu W začel groziti oelo z no-
žem m se je Karol s težavo otrese! nasilneža.
I7 Trebnjega
— Miklavž bo obdaroval danes ob 5. uri popoldne sokolsko deco v sejni dvorani novega uradnega poslopja Tam sprejema do tega časa g. Supanova tudi darila za obdarovanje otrok po naročilu. — Vabljeni!
— 1. december smo letos praznovali skromno na zunaj, a s tem globljimi čustvi. Zjutraj ob 8. uri je bila v dekanijski cerkvi darovana maša, katere 90 se udeležili predstavniki vseh tukajšnjih uradov, raznih društev in ustanov ter šolska mladina obeh šol. Ofc 10. uri je bila sokolska proslava narodnega praznika v stari občinski pisarni. Tu se je zbralo članstvo Sokola, deca in naraščaj. Uvodno besedo je izpregovoril učitelj g. Tratar Jože, nakar je prečital poslanico ing. g. Rupert Brovet. Mladinski zbor pod vodstvom pe-vovodinje učiteljice g. Vide L>ercanijcve je odpel državno himno. »Naprej« in »Hej Slovani«, nakar se je vršila svečana zaobljuba članstva Vse delo v Trebnjem je počivalo, raz hiš 90 plapolale državne tro-bojnice ovite v črnino. Letošnji 1. december je bil tako najlepše posvečen spominu velikega pokojnika kralja Aleksandra, obljubi izpolnjevanja njegove oporoke »Čuvajmo Jugoslavijo« in prisrčni prisegi zvestobe  mlademu   našemu  kralju   Petru II.
— K notici o kmetsko nadaljevalni šoti v Trebnjem, objavljeni v ponedeljek, smo prejeli pojasnilo, da ie skrž-beni na-ziv šole »Kmetsko nadaljevalna šola v Trebnjem«. Pouk je vsako nedeljo od 9. do 11., ne pa od 8. do 11. Razen nedelje je na šol pouk rudi ob petkih od 15. do 18. in ne ob sredah od 15. do 17.
Z dubom časa.
— SKšal sem. da sta praznovala ziato poroko tudi v oerkvi.
— Seveda sva k>, — se pohvali star&ek, — tekla Domisli, moja stara mi ni hotela v cerkvi več obljubiti zvestobe.
že zopet nasilje
Liubljana, 5. decembra. Včeraj je prišel ua zdravljenje v ljubljansko   bolniro   30  letni   litovski potnik Josip Može, doma iz Gorenjema Logatca, ki je postal žrtev
Može je prejel nmlav.u. zvrstilo, da mu bo umrla teta v Hrusici, ki je pod Italijo in naj pride, da bo uredil vse potrebno glede dedščine. Može si ie preakrbel pro-pustnico za prekoračenje meje, vzel s seboj legitimacijo in se 13. novembra na meji v Kalcah javil italijanskim karabinjerjetn. Čeprav je imel notne listine v redu. so pa Italijani takoj aretirali in ga pod pretvezo, da je jugoslovenski vohun, prepeljali v Postojno, kjer so ga več dni zasliševali. Iz Postojne so sa odpeljali v Trst, kjer je bil ponovno zaslišan in ker niso ničesar zvedeli in mu tudi niso mogli ničesar dokazati '1   -1   ? f)"       *  *  "t   *r--*--r*f f*
* * ^ • » Brez povoda so MoŽeta obdržali 18 dni v zaporu, naposled so se pa prepričali, da je res nedolžen in so ga izpustili. 1. decembra, so ga italijanski vojaki izročili našim obmejnim organom.
Mož se je nekaj časa zdravil doma, ker se je pa njegovo stanje znatno poslabšalo, je moral v ljubljansko bolniro.
KOLEDAR
Danes sreda. 5. decembra, katoličani: Sa-ba, Stojana.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Kadar žena ljubi Brigita Helm, VVillv Fritsch).
Kino Ideal: Moja žena, tvoja Žena.
Kino Dvor: Fra Diavolo
Kino Šiška: Paganini.
Obrtniški sejem na Mestnem trgu
Ljudska univerza, nadaljevanja predavanja ob 19.15
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. dr. Piccoli, Tyr5eva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda 5. decembra: zaprto Četrtek 6. decembra: Velika noč. Red Četrtek.
Petek 7. decembra:  Žalujoči ostali. Izven. Znižane cene od 34 Din navzdol. Sobota 8. decembra ob 15. uri:  Hlapci. Ix-ven. Znižane cene od 20 Din navzdoL
Ob 20. uri: Waterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Nedelja 9. decembra ob 11. uri dopoldne: Snegulčica. Izven. Znižane cene od 14 Din navzdol.
Ob 20. uri: Bratje KaramazovL Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA Začetek ob 20. url Sreda 5. decembra: Izgubljeni valček. Red Sreda.
Četrtek 6. decembra ob 16 uri: Od bajke do bajke. Balet. Izven. Znižane cene od 98 Din navzdol.
Ob 20. uri: Mignon. Red C.
Petek 7. decembra: Hovanščina. Red A.
Sobota 8. decembra ob 15. uri: Tičar, opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. uri: Hoffma iove pripovedke. Ix-ven.
Znižane cene od 36 Din navzdol. Nedelja 9. decembra ob 15. uri ■ Od bajk^ do bajke. Balet. Izven. Ob 20. uri: Izgubljeni valček. Izven.
m
Premiera Nedbalovega baleta >Od bajke do bajke« se vrši v četrtek 6. tm. popoldne ob 15. uri kot predstava izven abonmaja po znižanih cenah. Poleg prologa Ln epiloga, ter treh prekrasnih pravljic, v katerih plese naš celokupni balet, pomnožen z elevi in delom opernega zbora nastopi v bajki tudi ga. Manica Koraanova, priljubljena pripovedovalka pravljic, prišel pa bo tudi Sv. Miklavž, ki bo |ozdravil mimogrede mlado publiko Balet je pred vsem namenjen mladini, je pa tako ljubek, da bodo tudi odrasli imeli umetniški užitek. Koreografija: g. Golovin, solo plešejo primabalerina gdč. Mohari^va in gdč. Smrkoljeva, ter g. Goiovin, z manjši ml solo* pevi ter ansambli pa naF'.ooa ves ostait lalel
Prihodnja operna premiera, ki bo pr.si^idcma prihodnji teden pod muzikalnim \odsivom dr. Svare m v režiji g. Primožiča, so Wolf!-Ferrarijevi štirje grob jaci«.
Miklavž v operi. Starše opozarjamo, da pride Miklavž v četrtek popoldne ob 15. uri k rremieri baleta »Od bai'ke do bajke« ln da bo delil pxi predstavi navzočim otrokom darila. Ce želite, da bodo vaji malćki obdari oni, pošljite darila pravočasno v opero z natančn m imenom m naslovom obdarovanca, DarHa naj se izročajo gledališkemu mostru Francu Lernu.
„Punčke žive" na delavskem odru
Ljubljana, 5. decembra
V nedeljo dopoldne je šolska mladina IZ Most pod vodstvom gdč. Helene Wri-scherjeve priredila v dvorani delavske zbornice lepo mladinsko spevoigro »Punčke žive«. Igra. ki je navdušenim mladim gledalcem odprla pogled v njihovo deželo sanj, je v resnici razigrala mlada srca, ona, ki so rajala na odru, in ona. ki so v ta-jinstvenem pričakovanju strmela z žare-čimi očmi na oder in gledala sanjske roo-žičke. punčke, ki jih je Čarobna nočna tišina vzbudila v življenje, čarovnika in vse. kar in kakor pravljica pripoveduje.
Lepo. tekoče, skoro brezhibno je teklo življenje na odru Vsekakor zasluži voditeljica vso pohvalo za delo in trud in za čas. ki ga je žrtvovala, da ie pripravila malčkom veliko veselje. To ie delo. ki ne pričakuje plačila niti pohvale, pa bi oboje zaslužilo.
Priporočamo staršem, da pripelieio svo-io deco v nedeljo ob 11 uri v dvorano r>elav«ke zbornice — to bo najlepše Miklavževo darilo Zareče pričakujoče oči vam bodo to povedale
Kdo ne bi privoščil otroku, da pogleda svojim lastnim sanjam v obraz?
te v ^75
♦SLOVENSKI NAROD«, dne 5. detetuUa 1934
Stran 3.
DANES VELIKA PREMIERA BRIGITA HELM WILLY FRITSCH
Največji film, ki nam odkrije delovanje špijonov leta 1916.
Kadar žena ljubi
Film ljubezni, strasti ln boja
ELITNI KINO MATICA
Predstave dane« ob 4.. 7.16 ln P 15 url Predprodaja od 11.—H13.
DNEVNE VESTI
— Z banske uprave. G. ban dr. Marufeič jutri v četrtek 6 L m. ne bo sprejemal strank, ker je službeno zadržan.
- Predavanje br. Gangla v CSR. Prvi namestnik staroste Saveza SKJ brat En-gelbert Gangi bo predaval v ČSR ->o Tyr-ševi ideji v slovanskem sokolstvu in o so-kolskem pokretu v Jugoslaviji«. Prvo predavanje bo drevi v Opavi, drugo pa jutri v Moravski Ostravi. Na povratku se udeleži br. Gangl glavne skupščine COS v Pragi v ponedeljek pa bo imel predvidoma predavanje v Brnu. želimo br. Gang-lu čim lepših uspehov za čim tesnejše zbližanje meo Cehoslovaki in Jugoslo-veni
— RomanJe na Oplenac. Izletnike v Beograd in na Oplenac, ki so se prijavili pn »Putniku« prosimo, da dvieroejo v biljetar niči (Gajevi ulici) navodila za potovanj*3 na Oplenac. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane Je 7 decembra ob 20.20 uri, iz Zidanega mosta ob 21.40 in iz Brežic ob 22.32
— Notarska vest. Javni notar pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah Fran Stupica je podal ostavko na svoj položaj in prenehal 30 novembra Izvrševati notarsko službo Za vršilca dolžnosti na izpraznjenem mestu Javnega notarja pri Sv Lenartu v Slovenskfh goricah je bil postavljen notarFki pripravnik Fran Golob.
— 205 postelj In 4300 bolnikov. Tudi v Splitu  čutijo   posledice   pretesne bolnice Splitska bolnica ima samo 205 postelj, bolnikov je pa sprejela letos že 4300. Lani Je bilo samo 2000 bolnikov.
— Vasja Pire v Sarajevu. Danes je prispel v Sarajevo nas šahoveki mojster Vasja Pire, da odipra s sarajevskimi šahisti simultanko
— Iz »Službenega  Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 98, z dne 5. t.  m   objavlja  uredbo o pri-rastkarlnl  v mestni  občini  ljubljanski in pravilnik za izvrševanje določb te uredbe
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenČioe izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravni-kov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Jo-sefove« vode. »Franz Josefova« srencica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— še o Stelnbachovem Izumu. Poročali smo o senzacionalnem Izumu mladega Slovenca, 211etnega Oskarja Steinbacha, ki je v Zagrebu konstruiral posebno napravo, ki bo odločilne važnosti za razvoj avtomobilizma. Gre za tako zvani karburator, ki omogoča popolno Izrabo ln 50 odstotkov prihranka goriva. Za Steinbachov iznm se zanima mnogo inozemskih kon-cernov. ki mu baje ponujajo bajne zneske, a na drugi strani so pri stvari tudi precej zainteresirani razni bencinski karteli, ki bi radi izum kupili in ga spravili za večne čase. Saj Je znano, da je že izginilo nešteto Izumov, ki bi bili velike vrednosti in splošne koristi za človeštvo. Mladi Izumitelj pa svojega izuma še ni prodaL, ker ga hoče še Izpopolniti.
— Veliko komunistično organizacijo so odkrili v Subotlcl. Aretirali so 72 osumljencev,  med  katerimi je komunistov.
— 595 kg težka svinja. V mestni klavnici v Petrinji so zaklali 505 kg težko svinjo vorkšlrske pasme.
— Težkoče nase čevljarske stroke. Pri članku pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v včerajšnji številki, je pomotoma izostalo ime pisca. Napisal ga je znani čevljarski voditelj, čevljarski moJBter in predsednik mariborskega združenja čevljarjev g. Anton Krajcer.
Danes
MOJA ŽENA,
TVOJA ŽENA
Lilian Harwey Wllly Fritsch
ZVOČNI   KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri
— Vlomi na Veliki planini. Ker se vlomi v koče na Veliki planini vidno bolj množe in so zavzeli v zadnjem času že nevaren obseg, je nujno potrebno, da se proti temu nekaj ukrene. Prosim vse najemnike pastirskih koč, da se v svrho dogovora protiukrepov udeleže sestanka v ponedeljek dne 10. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Klemenčiču na Krekovem trgu v LJubljani.
— Nov grob. Popularnega sodnega vratarja v Ljubljani g Ivana Z r i m š k a Je zadel težak udarec. Kruta smrt mu je ugrabila včeraj soprogo gospo Frančiške rojeno Bitenc. Zemske ostanke blaee žene polože k večnemu počitku jutri ob 14.30 Pogreb bo Izpred mrtvaške veže splošne bolnice Pokojnici lahka zemlja, težko prizadetemu 6oprogu naše soža-Ue.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 14, v Beogradu 13. v Ljubljani 11.5, v Mariboru. Rogaški Slatini ln v Splitu 11, v Skoplju 8, v Sarajevu 5 Davi Je kazal barometer v Ljubljani 771.8, temperatura je znašala 4.5.
— Milijonska dediščina v dolarjih. Pred štirimi leti je umrl brez potomcev v Pitts burgu bivši 'škofijski ekonom v Vaczn na Madžarskem Henrik  Sch&ffer Id zapustil
21,000.000 dolarjev premoženja. To ogromno bogastvo naj bi podedovala Josefina Vondra iz Kule v Baski. Oglasilo se je pa seveda še mnogo drugih Schafferjevih sorodnikov, živečih v naši državi. Vse kaže. da  bo to  re*;  prava  milijonska dedščina
— Nesebičen svetovalec v najrazličnejših gospodarskih vprašanjih je Trgovski koledar. Ali se spoznate v novi davčni osnovi: najemnina? Nastavljen^c. kako je s tvojo bodočnostjo? Trgovski koledar vas obvešča ln vam svetuje. Naročite si ga nemudoma pri Trgovskem društvu -Merkur«   v Ljubljani.
— šolski radio. V petek 7. t. m. ob 11. uri bo v šolskem radiu predaval g. Alojzij Hreščak: »Mladini o obrtniškem tednu«.
Trajno kodranje
zelo poceni f
Cenjene dame in  gospode  obveščam, da sem  GLOBOKO  ZNIŽAL, cene  za trajno kodranje. in sicer najvišja  cena 60 Din. Moj salon je odprt tudi ob nedeljah.
FRANJO MA11SER
brivec v kopališču OUZD
66 T
Iz Ljubljane
—lj Nova trafika. Na Sv. Petra nasipu ob hiši št. 13 zidajo majhen lokal za trafiko Na tem nasipu ni trafike, zato je menda potrebna Trafiko namerava otvoriti tudi zadruga Poštni dom« v vesti-bulu glavne pošte, kjer je že bila pred leti.
—lj Novo delo prof. Vavpotiča. V avtomatskem bifeju »Daj-Dam« na Aleksandrovi cesti visi novo delo akademskega slikarja profesorja Ivana Vavpotiča. po-tret mladega kralja Petra II v uniformi oksfordskega kolegija Portret je odlično delo in dela mojstru čast. Sliko so kupili lastniki »Daj-Dama«.
—lj Alpinistično predavanje o Himalaji. TK Skala priredi 14 t. m ob 20 v union-skl dvorani predavanje o letošnji mednarodni odpremi na Himalajo Predaval bo udeleženec te odpreme, znani alpinist, Hans Ertl, ki je dosegel z rojakom Hoch-tom pri svojih podvigih krasne alpinistične uspehe Ime predavatelja in serija* Izredno posrečenih diapozitivov jamčita obiskovalcem za lep užitek in boerato pridobitev znanja o najvišjem gorovju sveta
Samo še danes Stan Laurel in Oliver Hardy
v velefilmu
FRA DIAVOLO
danes zadnjikrat v Ljubljani
ZVOČNI KTVO DVOR. telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 4.50 in 6.50 Din
—lj >Hterki njene ek>elence<, izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v petek 7. in na praznik S. tm. ob 20-15 Veseloigra je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je izvrstno zabavalo in nasmejalo do solz. V glavnih vlogah nastopajo: Bučarjeva Levarjeva, PetrovČičeva, HanžiČ, Jug in Karus. V ostalih vlogah nastopa ves ansambl odra. V nedeljo 9. t. m. pa se uprizore poslednjič v sezoni kot popoldanska predstava ob 15. »JRokovnjačR. Ker so bile vse predstave razprodane, prosimo cenjeno občinstvo, da kupi vstopnice že v predpro-daji, ki bo od petka dalje
—U »Dobri vojak Svejk« se ie včeraj rrav lepo poslovil od nas. Povedal pa je, da bo prav kmalu poslal k nam Vlasto Bur-iana. To krat nam ga priporoča sam Saša Rasiiov. Oi pravi, da ie tu Vlasta Burjan tak, kakršen je frti on v Svejiku. Smeha- in zabave bo toliko, kolikor si ga bo kdo želei. Ne pozabite, da i-e »Carjev adfritant«, katerega bo predvajala ZKD v petek, najbolj zabaven in vesel Hm, kar smo jih vi-dei l
—H Johny \VeissmuUer, svetovno znan oiavač in atlet, bo v najkrajšem času pokazal neverjetne akrobacije pod vodo'. Njegove akrobacije pod vodo so take, da zadivi jo slehernega, ki se količkaj zanima za oda varuje. Vse to nam pokaže s svojo družico Mauren O'Su-Ilivan v velefilmu »Tarzan m njegova druž ca«. Ta film ie največje delo, kar smo r-h doslej videli. Že dolgo nismo ime!; filma, ki bi bil tako napet in lep. kakor je ta.
—lj Sočanl in člani vseh primorskih društev in drugi naši prijatelji so vabljeni h komemoraciji, ki se vrši v nedeljo 9. t. m. točno ob 10. dopoldne v salonu pri >Levu« v počastitev spomina naših narodnih žrtev mučenikov. Potem se udeležimo skupno maše zadušnice, ki bo v ta namen v stolnici točno ob 11. Dolžnost vseh nacional, in emigrantskih društev mesta in okolice je, da počaste spomin mučeni-ških žrtev z lepo udeležbo.
—lj   Čigavi  so  ključi?   V   Ahl novem
skednju za dolenjskim kolodvorom je IbH včeraj ponoč- ob priliki racije prijet 19Ietni Arterrio L. Tam so naSli tudi sveženj 8 K'i uče v n vitrin, ki iih j« na'brž odvrgel
L- prodno so ga prijeli. Klinče ie are tira-nec najbrž kje ukradel, ali iih počasi nabral, da je odpiral tuda stanovanja in jih opienjal.
—U Preiskava zaradi roparskega napada na Jostplno Kalano v o v Sotesk: se Se vedno nadaljuje. Na polieji so včeraj in danes zaslišali še neka-j prič, ki so potrdile, da so aretiranega mladeniča videle že večkrat v Soteski. Danes popoldne bosta are-tinnec in KaJanova, katere stanje se j« precej zboljsalo. v bo misnici soočena. Soočenje bo od-loč kie važnosti in bo najbrž pokazalo, da m^terijoznega Francija, na katerega se izgovarja osumljeni mladenič, sploh ni.
—H Tatinski KIS. V Zagrebu so te dni
prijeli 291etnega Frana Kiša. doma iz Nove Bukovice. Pr njem so našli aktovko z najrazličnejšem vlomilskim orodjem. Kis", ki ie prišel šele nedavno iz Lepoglave, kjer je prevede! zarad; vlomov več let je prizna! tudi to pot več v'omov, ki jih Je izvrši v teh dneh v Zagrebu Pred tednom se je mudi! na svojem pohodu tud; v L;ubl'ani, kjer ;e vlomil v neko stanovan'e. Tam si je prfsvolfl ze!e*i olaŠČ. ki ga le v Zagrer-u prodal za ?00 Din nekemu -tarinarju. Pol:-cja domneva, d? je aretiran*! Kis* izvršil v Lji,h':-"T" vp* v'omov.
— Utopljenec v Gradaščicl. Včeraj popoldne so zagledali liudie v Oradaščlel nasproti Bonifikaeiie na Viču neznaneea utopljenca Obvestili so o tem policijsko stražnico, nakar so utopljenca spravili na breer V njem so spoznMi TTletneea Alojzija Klie'-a, rodom iz Gradca, pristojnega na VIČ Ki'"era so poerrešall ze od sobote Tnkrat ie odšel v mesto, kjer Je Imel navado poseoati svoje pet'črte znance, ki so mu radi nudili pomoč Kdaj se je Kiier vrnil, ni znano Kaibrž je zašel vinjen v Oradaščieo in ntonil Utopljenca «»o prepe Ijali v mrtvašnico na Viču. kjer so ga danes don^Mne pokopali.
—I? Esperantska prireditev v proslavo Zamenhofovega rojstva bo letos v petek 7 decembra v dvorani hotela -Metropol* (pri Mikličnl Pester spored bo dal tej pri reditvi kulturen ln družaben značaj, vstopnine ne  bo. začetek ob 20.30
— U6la le mala paplea modroslva (valova rček) Odda naj se proti dobri nagradi v KmfHpvi ulici R n nadstr levo
—l" Orala dalinorlAdi barometri. fn*n aparati itd na in sod n nnkun m-i Fr P Zairn    ?7nrfl«*»*»«»ni   nnf'ku    Litlhljana. Stari
trs 9  r,*»Url H-*»7nJarnn
—1} Pan-ifclca. modra, 'e u*!a. Na;d:te,? nair }o vrne v Bolgarski ulici ?la, priti.
I« Maribora
— Mariborski natakarji se organizirajo. V ponedeljek ob 2. uri zjutraj se je vršil v kolodvorski restavraciji ustanovni občni zbor mariborske sekcije ženevske zveze strokovnih nameščencev gostiteljske obrti za kraljevino Jugoslavijo. Zborovanje je vodil agilni predsednik g. Josip Pavšer, udeležil pa se ga je tudi g. Jenko kot zastopnik gostilničarskega združenja v Mariboru. Pripravljalni odbor je v kratki dobi obstoja razvijal živahno delavnost. Predsednikova zasluga je. da je sekcija ustanovila posredovalni odsek — nekakšno borzo dela — ki je v kratkem času priskrbel službo 32 natakarjem, 6 kuharicam. 1 kuharju. 4 sobaricam, 6 vajencem ter 9 blagajničarkam. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Josip Pavšer. podpredsednik Oton Koritnik, tajnik Venčeslav Rancinger, blagajnik Alojz Repnik in revizor Ivo nič. G. Josip Pavšer je bil ponovno izvoljen za vodjo posredovalnega odseka. Soglasno je bil sprejet predlog da bodo sprejete v sekcijo tudi natakarice s 4 letno učno dobo. Po govoru tajnika gostilničarskega združenja g. Jenka je predsednik zaključil uspeli občni zbor.
— Parmovo opero   »TTrh, grof Celjski«
ponove v četrtek za red A. E>elo nam z melodično glasbo in z živahnim dejanjem prikazuje uplemenitenje Teharčanov. — Naslovno partijo poje priljubljeni barito-nist g Fran Neralič kot gost, gostuje pa tudi odlična altistka ga. Zamejic-Koviče-va.
— Prijatelju ukradel uro. Tukajšnji mestni policiji je bil prijavljen Ivan 8. Tega je njegov prijatelj ovadil, da mu je ukradel okrog 300 Din vredno srebrno uro. če je sum upravičen, bo ugotovila preiskava.
— Mariborski tujski promet   se je v
novembru nekoliko zboljšaL saj je bilo na tukajSnjem zglaSevalnem uradu prijavljenih 1715 oseb, od katerih je bilo 597 tujcev. Največ jih je prišlo z Dunaja, in sicer 110, iz Gradca je dopotovalo novembra 34 oseb, 353 pa iz drugih ino^emsKih mest.
— Za mojstre in pomočnike se vrtijo v Mariboru izpitna predavanje. Tečaj se je pravkar pričel in se vrti v deski meščanski šoli v Krekovi ulici (v poslopju drž. realke) Interesenti, ki bi se radi udeležili predavanj, naj se nemudoma vpišejo pri mariborski poslovalnici zborničnega obrtno-poepeševalnega zavoda, ki je prirediteljica tečaja. Predavanja bodo koristila nel*» pomočnikom, marveč tudi mojstrom, saj obsegajo vse obrtne panoge. Tečaj je brezplačen.
T fesenic
-— Preimenovanje narodne iole. Krajev* ni šolski odbor na Jesenicah je na svoji seji soglasno sklenil, da naj v počastitev spomina blagopokojnega kralja dobi odslej osnovna šola novi napis: šola Viteškega kralja Aleksandra T. TJedinltelja. S tem bo mestna občina zaenkrat na najlepši način počastila spomin velikega vladarja, način, ki odgovarja miselnosti ,in veličini velikega pokojnika, ki mu je bila izobrazba mladine najbolj pri srcu. Predlog krajevnega šolskega odbora pride pred občinsko upravo ln plenum, kjer bo soglasno sprejet
— Nesreča. V ponedeljek zvečer je sta-rovpokojenka bratovske skladnice Alojzija Zalokar padla tako nesrečno, da si je v nadlehti zlomila levo roko. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik g. dr. Frančišek Kogoj, ki Je odredil, da se je ponesrečenko poslalo v ljubljansko splošno bolnico na lečenje.
|posetiteobrtmšW
— Sejem. V ponedeljek je bil na Jesenicah letni sejem, na katerem je bilo na prodaj mnogo vsakovrstnega blaga, predvsem obutve, manufakture, sadja in peciva. Opaža se, da poleg tujih sejmarjev, v zadnjem času tudi domači trgovci redno v večjem Številu na sejmu razstavlja>» blago. Kupčija pa je bila zelo slaba, ker ljudje nimajo denarja In se omejujejo le na nakup najbolj potrebnih stvari, ki pa se na Jesenicah vedno lahko nakupijo v
vsaki množini. — Miklavževanje n« Rožci. Kakor vas
ko leto, bo tudi letos priredila jeseniSka »Skala« Miklavžev večer v svoji novozgrajeni koči na Rožci. Vsi. ki pričakujete daril in želite preživeti nekaj lepih uric na planini, pridite v soboto, dne 8. t. m. na Rožco. Sv. Miklavž bo prišel z velikim spremstvom, med nJim bo tudi ssAčitnik smučarjev in planincev.
Proslava državnega
praznika l. decembra
V Laškem
Proslava 1 decembra je bila svečana, toda še vedno pod vtisom marsejske tragedije. Po svečanem cerkvenem opravilu in sprejemu čestitk na sreskem načelstvu je odšlo občinstvo k prvodecemberski proslavi v šolsko dvorano, kjer je sledila sličica za sličico, katerim je občinstvo sledilo z vidnim zanimanjem ter globoko ginje-nostjo. Za uvod se je poklonil g. šolski upravitelj Kislinger kraljevskemu domu. o pomenu 1. decembra s posebnim ozirom na marsejski dogodek pa je govorila gdč. Kavec. Sledila je priložnostna deklamacija in tej prizorček podmladka Rdečega križa o značaju dneva. Skupina malčkov je citirala preroške citate iz življenja blagopo-kojnega kralja. Sledili so podmladkarji Ja-| dranske straže, slikajoč povratek mrtvega kralja - gospodarja v Jadransko morje. Kotnikov prizor »Ujedinjenjea ter končno »Naricaljka« in deklamacija mlademu kralju Petru II. Vse slike in prizorčki so bili tako živo podani, da smo dobili vtis, da je tudi že v nedolžne duše naših malčkov legla senca bolesti ob neizmerni i/gubt, ki je prizadela naš kraljevski dom in naš narod. Zato pa vse priznanje vzgojiteljem naše mladine, ki posvečajo vso skrb načelu: vzgojiti naš mlad rod, našo bodočnost, v ljubezni do rodne grude, do naše domovine.
Šolski proslavi je sledila slavnostna seja Sokola v društveni dvorani. Sejo je otvoril starosta br. dr. Roš. omenjajoč prosi tve prejšnjih let, ko so plapolale zastave v znak radosti, dočim vise danes na pol droga v znak žalosti, da njega, ki je s svojo kraljevsko besedo združil vse Jugoslovenc v močno enotno Jugoslavijo, ni več; ras letošnji prvodecemberski praznik je praznik spomina na našega mrtvega viteškega Ze-dinitelja. Uvodnim besedam je sledila zaprisega članstva, nakar so se razdelile diplome tekmovalcem na letošnjih okrožnih tekmah. Z državno himno je bilo zborovanje zaključeno.
V Št. Rupertu
Tudi starodavni št. Rupert v Dolini gradov je proslavil narodni praznik na najdostojnejši način. Po svečanem cerkvenem opravilu z molitvami ža Nj. Vel. kralja Petra I. so se napotili vsi člani občinskega sveta, orožništvo, gasilsko društvo in druge organizacije ter šolska mladina Z učiteljstvom in duhovščino pred Sokolski dom vsadit lepo v spomin Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Po v srce segajočih govorih sivolasega nekdanjega mnogoletnega župana in pravega očeta šentruperske občine g. Franca Zupančiča in šolskega upravitelja g. Brezovarja so vsi navzoči in tudi vsa mladina pristopili k lipi, kjer je vsakdo na korenine mlade lipe prisul lopato prsti Tako je saditev spominske lipe postalo skupno delo vseh in bo vsem za vedno ostalo v spominu. Pomenljivo svečanost je zaključila patriotska proslava šolske mladine v Prosvetnem domu s počaščenjem pokojnega kralja Aleksandra I. ter mladega kralja Petra II. in z narodno himno. Lipa, ki so jo v šent Rupertu vsadile tri generacije v čast Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedi-nltelju, je tudi najlepši dokaz sloge in trdne volje vseh Sentrupertčanov do dela za Izpolnitev kraljeve oporoke ščuvajte Jugoslavijo! €
Na Jesenicah
Proslava 1 decembra je bila letos tiha ln dostojanstvena. Po mestu so se žalne zastave umaknile državnim, kar je dalo kraju bolj živahno lice. Tovarna, obrtne delavnice in trgovine so bile zaprte, povsod je počivalo delo .Zjutraj ob 8. se je v mestni župni cerkvi vršila slovesna služba božja za vso šolsko mladino in učiteljstvo, katero je kasneje v šolah mladini v lepih govorih pojasnilo pomen letošnjega 1. decembra. Ob 9. pa je bila slovesna služba božja za odrasle, katere so se udeležili predstavniki oblasti, državnih uradov, občine, rezervnih oficirjev. Sokola, gasilci z Jesenic. Hrušice ter močna četa gasilcev KID ter ostalih društev, klubov in organizacij. Cerkev je bila nabito polna tudi ljudstva, ki je prišlo počastit spomin pokojnega vladarja ter izrazit udanost in zvestobo novemu kralju.
Sokolsko društvo Jesenice je letos na zelo dostojen način proslavilo praznik osvobojen ja Dopoldne ob 11. se je vršila v veliki dvorani svečana seja društvene uprave, katere se je udeležilo skoraj vse članstvo, ki je napolnilo dvorano do kraja. Društveni starešina brat dr. Obersnel je v lepih besedah orisal pomen letošnjega 1. decembra glede na žalostni dogodek v Marseju, s katerim je hotela sovražna tujina zaradi naši državi smrtni udarec. Zato je dolžnost vsega sokolskega članstva, je povdaril, da strnjeno stoji za svojim mladim kraljem in starešino, da čuva edinstvo naroda in veliko oporoko pokojnega viteškega vladarja Brat Loize Tancar je recitiral Zupančičevo: V viharju plava z mrtvim kraljem rakev... in brat Rozenštajn, ki je v prigodnem govoru izražal vdanost mlademu kralju.
Sokolski mešani pevski zbor je z zanosom zapel »Sokolski pozdrav«, godba na pihala je zaigrala žalni koral, nakar je brat starešina pred sliko pokojnega in sedanjega vladarja, obdan od članov društvene uprave in društvenih praporov prečital spomenico saveza SKJ ter zaprisegel celokupno sokolsko članstvo zvestobi in vdanosti novemu kralju Nj. Vel. Petru II. Pevski zbor je zapel »Jugoslaviji«, godba je zaigrala državno himno in nato »Hej
Slovani«, ki so jo peli vsi v dvorani.
Ob 15. uri se je vršila proslava 1. decembra za sokolsko mladino, ki je docela napolnila dvorano. Navzoča je bila celokupna uprava v slavnostnem kroju ter mnogo članstvo ter staršev dece in naraščaja. Proslavo je otvoril mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja brata Ladislava Razingerja. Društveni starešina br. dr. Obersnel je imel na mladino zelo lep nagovor, nakar je godba zaigrala državno himno. Vrstile so se ljubke deklamacije moške in ženske dece, nakar je vsa mladina zanosno zapela himno »Hej Slovani«. Mladinsko proslavo je zaključila krasna živa slika, v kateri se del sokolske mladine klanja mrtvemu kralju, drugi del mladine pa proži roke v pozdrav mlademu kralju. V celem je tekom dneva priseglo in zaobljubilo okrog 1000 sokolskih pripadnikov udanost in zvestobo mlademu kralju in da bo vedno izvrševalo poslednjo oporoko pokojnega velikega vladarja
V Besnici
Praznik zedinjenja je praznovala naša občina zelo svečano. Občinski odbor je sklenil, da bo na ta praznik počastil spomin velikega kralja Zedinitelja z vsaditvi-jo Aleksandrovih lip. Na lepem, v ta namen izbranem prostoru med Zg. in So. Resnico, je bila pravkar zgrajena ob cesti lepa kapelica, ob kateri se je vršila 1. decembra slavnost. Tu je občina vsadila na vsaki strani kapelice eno lipo. Slavnosti se je udeležil občinski odbor z županom na čelu. šolska mladina iz Besnice in Podbli-ce z učiteljstvom, gasilci v krojih ter ostali občani. Marsikatero oko so zalile solze med svečanostjo.
Otvoritveno besedo je govoril župan g. Papler, nakar so vsadili lipe med petjem moškega zbora iz Besnice. In ko so zazve-neli klici »Slovan na dani«, so s treh strani ostro odjeknili trije streli iz možnarjev in odmevali po dolini ter naznanjali svečan trenutek onim. ki niso utegnili pohiteti h kapelici. Po vsaditvi je govoril v imenu gasilstva občinski tajnik g. Tomaževič in orisal v lepih besedah zgodovinski pomen 1. decembra s posebnim ozirom na današnjo slavnost. Za njim je povzel besedo upravitelj podbliške šole g. Štrukelj m v svojem govoru v ostrih obrisih začrtal pot čuvarjev Jugoslavije. Sledile so deklamacije učencev, ki jih je lepo tn s pravim poudarkom naučila upraviteljica besniške šole gdč. Kalanova. Z državno himno je bila svečanost zaključena.
Proslava državnega praznika je izzvenela v zaobljubi mlademu kralju Petru IL, da bomo pod njegovim vodstvom zvesto čuvali Jugoslavijo. Aleksandrovi lipi pa naj bosta še poznim rodovom v spomin na ta pomembni dogodek v zgodovini naše občine.
Iz Litije
— Naši obrtniki m obrtniški teden. Gospodarska kriza du&i tudi zasavsko obrtništvo. Naročila pojemajo, ja<vne dajatve pa >e niso prav nič zmanriale in so Je vedno tako visoke, kakor v času, ko so Imeli obrtniki polne roke deia. V mnogih primerih pa so dajatve celo višje. Da poživo delo v svojih delavnicah, so kzdaii naši mofetn tiskane lepake, s katerimi javja^o lOodstot-ni pot*ust za vsa naročiia v tem tednu. Naši napredni moistri vedo, da je reklama potrebna vsakomur, ki hoče naf>redovat. Najcenejša reklama so novoletne čestitke v »Slovenskem Narodu«. Se je čas, da se prijavite v vrste tistih obrtnikov, ki oglašujejo, in zato tudi napredujejo!
— Miklavževo žegnanie b sejem, V nedeljo bomo imeli pri nas žegnanje. V veri-kem oltarju naše cerkve kraljuje namreč sv. Miklavž, ki je imel patronat nad našimi kraji Se v časih, ko je služila reka Sava brodarjem za glavno prometno ž*k> skozi naše kraje. V ronedeijek po Mfldav-ževi nedelji pa bo pri nas sejem.
— Kostanje striže jo. Kostanji, ki zakrivajo pročefie nase cerkve že skoro stoletje, so se tohtao resrastk, da delijo bfc-žn.'-.m stanovalcem preveč sence. Žito so tfh zače4i striči sa »bubi« frizuro. Rezanju kostanjev h kron je pn>ostvovalo seveda tudi mnogo »firhcev«, ki pa menda niso prisil na svoj račun. Previdni delavci so kljub prometu in zelo bdizu stoječim hišam opravili svoje delo brez vsakršne nezirode. Pogled na ostrižene kostanie pa nndl žalostno sliko. Zda-j bo treba nujno misHti na nreditev i«n olepšavo te^a dela našega (Bav-nega trga. K temu vprašanju se se povrne-
mo.
Iz Kamnika
— Iz delovanja naših skavtov. Kamniški skavti razvijajo pra'v živahno delovanje in n,'hovo število je naraslo le na 50 članov. Na zadnjem občnem zboru so s'. i/h"a1i j a svojega staroste župana g K*«t-
tn osnovali več odsekov, v katerih bodo mmerjali svoje detovanje s duru sksvtslih idej Danes bodo naši sksvr, priredili tudi svoj prvi M:klavžev veče* v <amni*krm domu. Igrali bodo radi igrico *MiUivi v taboru Zelene reke«, ki jj ;r napisal za kamniške skavt« in jim lo odklonil p. Hrizolog.
— Plemenit dar. Industrija platnenih izdelkov v Jaršah je v počastitev sp-^nrv--« blae3?okcjnega vladarja poklonila kamniškemu Sokolu 5000 Drn. Posnemajte!
>Tran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 5. decembra 1934
bei*>£a čevlja
Džuna je odšel v kuhinjo.
Ellery je razprostrl po mizi načrt, ki mu ga je bil prinesel v bolnici Para-dise v Jaiincyevo sobo. 5 cigareto v usnh ga je dolgo proučeval.
Tu pa tam je pripisal na rob opazko. Zdelo se je, da ga nekaj vznemirja. Vstal je in hodii nekaj časa po sobi, za:opi>en v težke misli.
Kar >e Dž/una smuknil v sobo. Pogled nanj je bil strašen. Na svojih Črnih kodrastih laseh je imel ognjeno rdečkasto lasuljo. Prilepil si je bil tudi doigo brado, a obrvi je imel pobarvane sivo, da je bil podoben inšpektorju. Pod očmi si je bi napravil črne kolobarje, da je bil kakor čarodej SvengaJL
Stopil je k mizi in nestrpno čakal, da bi se Ellery ozrl nanj. Ellery >e btl prvi hip presenečen, potem je pa dobil njegov obraz resen, skoraj pdah izraz.
Z rahlo drhtečim glasom je vprašal:
— Kdo ste? Kako ste prišli sem? Džuna je izbuljil oči. — No, kaj me
ne poz-nare, ja-z sem.
— Kaj? — Ellery je stopil še korak nazaj. — Poberite se! — je zarohnel.
— Preslepiti me hočete... Džimo. kaj si res ti?
— Seveda sem, — se je zasmejal Džuna in odložil brado.
— Mene pa res lahko vsak človek preslepi. — je zamnnral. — Stopi sem, dečko!
Sedel je v velik inšpektorjev naslanjač in potegnil pniček k sebi. — Džu-no, umora Še nista pojasnjena. Vse niti sem že našel, samo ena mi še manjka. — Morilca bi lahko zgrabil že danes. — je nadaljeval Ellerv, — saj vem, da je samo en človek, ki je lahko storil oba zločina. Moja mretža ie že dovolj gosta. Samo nekaj mi ni jasno...
— Govoril je bolj sam sebi, kakor Džu-ni, — Samo en člen manjka v verigi. Čudno, da se to sploh ne nanaša na aretacijo morilca, pa vendar hočem vedeli vtse. predno bom mogel odgovoriti na . .
Glas mu je naenkrat zadrhtel. obmolknil je in porinil Džuna od sebe.
— Hura! Ga že imam!
Platni je pokonci in odhitel v spalnico, Džuna pa za njim.
EUery je dvignil slušalko na nočni mizici in telefoniral nekam.
— Pete Harper? Pete. pazite, kaj vam povem. In ne silite vame z vprašanji. Samo poslušajte! Pete, če storite to, za kar vas bom sedaj prosil, dobite še večjo senzacijo, kakor predvčerajšnjim. Slišite dobro? Ali imate pripravljen papir in svinčnik? Toda rotim vas, ne povejte nikomur, kaj sem vam povedal. Nikomur, slišite! To ne sme biti objavljeno, dokler vam ne dovolim. Tako — rad bi. da odpotujete v...
Tretji del
NAJDENI DOKUiMENT Vsak, kdor je posvetil svoje življenje zasledovanju zločincev, zbere sča-sOina mnogo dokumentov in primerov iz knminalistike. Poznam detektiva, čigar sobe so polne moriLncga orožja, zopet drugi ima bogato zbirko prstnih odtisov... Moj konjiček je bilo zbiranje papirjev najrazličnejše velikosti, oblike, barv in namena — toda vsi imajo nekaj skupnega, namreč svoj pomen za kriminalne primere.
V iiiojih zbirkah lahko vidite dragocen košček rjave lepenke, ki sem ga k sreči lahko proučil in ugotovil, ko je odpotoval 191e:ni brazilski morilec Re-zillos v Guyano. Imam tudi obžgan obroček cigare, ki je pripomogel do aretacije zloglasnega zločinca, znanega pod imenom Peter Peter. V svoji zbirki imam kompletne zgodbe o kriminalnih primerih, zasnovane navidezno na tako nedolžnih papirjih, kakor je zastavni listek, 20 let star opomin zavarovalnice, račun za cenen ženski plašč, cigaretni papirčki in pa zanimiv papir, ki bo najbrž biser moje zbirke. Ko so ga našli, je bil ves premočen in b1"] je prazen košček močnega papirja. In ta košček papirja je bil zanika, na katero je bil obešen največji morski razbojnik 20. stoletja.
Bila je etiketa s stare steklenice žganja in kemična analiza je pokazala, da je ležala steklenica delj Časa v slani morski vodi.
Iz knjige »-Detektivov katekizem« Bartolomea Teana.
XXVII.
MOREHOUSE PI&E, HARPER TELEFONIRA
Pismo advokata Filipa Morehousa inšpektorju Rihardn Oueenu, udica 87. — New York. (Poslano po posebnem slu).
V petek, dne ... januarja. »Dragi gospod inspektor! Pišem vam to pismo na izrecno prošnjo E31ery Oueena, ki sem davi z njim telefonično govoril.
Sporočil mi je, da so mu dobro znane neke osebne tajne, ki policija za nje ni vedela, pač pa jih je on včeraj zvedel od zdravnika Holandske zakladne bolnice doktorja Johna Minchena.
Ce je tajna že prišla na dan, nimam več razloga molčati ali prikrivati kaj. Zato porabim to priliko za pojasnilo onih točk v aferi Dunning-Fullerjeva, Id še niso bile pojasnjene ali pa so nejasne.
Najprej dovolite opozoriti vas na obljubo, ki mi jo >e dal davi Ellerv Oueen. Opozoril me je, da bo strogo pazil na to, da vest o sorodstvu Hulde Doomo-ve ne pride v javnost, niti v policijske akte. če bo to mogoče preprečiti.
Dokumenti, o katerih določa Abigail Doornova v oporoki, da jih je treba uničiti, so bili prav za prav privatni dnevnik, ki ga je pisala klijentka v času, ko so tekli v dnevniku opisani dogodki. Potem je začela zopet pisati svoje zapiske pred dobrimi petimi leti in od takrat je zelo vestno pisala dnevnik.
Ellery Oueen je izrazil pravilno mnenje, da sem prekoračil meje svojega pravnega pravomočja, ko sem v ponedeljek odprl kuverto in jih prečital, na-mestu da bi jih bil s kuverto vred uničil.
Kot pravnik delujem že več let in mislim, da sem vedno pošteno in odkrito delal v duhu svojega poklica, podedovanega po očetu, zlasti v primeru Abigail Doornove. ki je bila moja prijateljica, obenem pa klijentka. Ce bi b:1a umrla naravne smrti, bi se ne bil nikoli pregrešil zoper svoje legalne dolžnosti. Toda njen umor in pa okolnost, da sem bil in sem še ženin njene hčerke, in sicer s popolnim sporazumom
VSEM
brezob vezen ogled raznih predmetov. Prilika, Kersnikova 7. dohod Iz Gosposvet-ske ceste. 3551
LEPO IZBIRO!
za zimske /.enske in moške obleke, plašče, sukne in druge zimske potrebščine Vam nudi modne trgovin*
JANKO ČESNIh
Ljubljana. Lingarievs uHca
Trenchoati
usnjem  auknjici   it<i. oaJboiJS' nsJcap pri
PRESKERJC, LJUBIJANA. Sv   Petra o. 14
Plošče _ gramofone
izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
» EL.EKTROTON«
Tavčarjeva ul 3.
TVORNICA GLASOVTRJEV
in harmonijev Ivan Kacin Oomžale ima razstavljene svoje izdelke v Ljubljani, Go-sposvetska cesta 12 (dvorišče). Prej ko kupite oglejte si prvovrstne domače izdelke. Ravno tam sta naprodaj 2 klavirja tudi na obročna odplačila 3550
Bosanske COPATE
najlepSe  in  najcenejše darilo. Prikladno za Miklavža in Božič. Dobite jih pri
»O I L I M"
PASAŽA NEBOTIČNIKA
NAMOČENO POLENOVKO ter polnomasten polemendolski sir se dobi pri I. Buzzolinl, Lin-garjeva ulica (za škofijo). 3582
JABOLKA
najboljših štajerskih vrst dobite v stalni zalogi od Din 2.75 naprej kilogram — Poljanska cesta 70. 3579
MIKLAVŽ V KAVARNI »VIADUKT«
Začetek ob 9. uri. E>arila se sprejemajo do 7. ure zvečer. — Igra damska kapela s pevači-cami. 3577
PERNICE "
izgotovljene velikosi 180 X 115. iz puhastega perja 220.-. 300.- In 340.- Din la puh pa 450.-, 550.- Din Garantiramo, solidna postrežba — pri: R17POL.F SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2.
36 T
k.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je za vedno zapustila moja nadvse ljubljena soproga, gospa
roj. BITENC
soproga sodnega vratarja
danes, dne 4. L m. po dolgem in mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 6. decembra 1934. ob pol 3. mri popoldne ispred mrtvaške veš« splošne bolnice na pokopališče k Sv. Krišn.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1984.
Globoko žalujoči
Ivan Zrimšek, soprog*
Zakaj uporabljam
Puder Tokalon s smetanovo peno
.NOS NIKDAR NE BLESTI"
Puder Tokalpn
vkljub vetru afi dežju
V pudru Tokalon je čisti eold cream, stoičen v lepo nežno peno in potem zmešan z najfinejšim na zraku posušenim pudrom.
zav<
fLlSvK za volane v različnih guban SPE4J1ELN1 EN TEL oblek, volan, šalov L U O. A2URLKAJsitlE, enteJ viožko\ in čipk. PREDT1SKANJE,  VEZENJE MONOGKAMOV. perua.
Hitro. Ono in poceni tzvrfc
Matek & Mikeš, Ljubljan
poleg hotela Štrukelj
Oglasi v »Slovenskem Narodu' imajo velik uspeh!
umrle adoptivne matere, vse to me ie
prisililo, da sem kuverto odprl in prečital dokumente. Ce bi bil izročil pismo zapečateno policiji, bi bili prišli v javnost privatni podatki, ki nimajo z umorom mč skupnega. Tako sem kuverto odpri sam, in sicer bolj kot bodoči član rodbine, nego kot njen pravni zastopnik. To sem storil s tihim sklepom, da izročim dokumente vam. Če bo v niih kaj, kar bi se nanašalo na umor.
Ko sem pa prečital dnevnik Abigail Doornove, sem spoznal grozno resnico o rojstvu Hulde Doornove. Inspektore, ali me morete pokarati za to. da sem pridrža! to tajno zase in uničil dnevnik. Saj nisem storil tega zavoljo sebe. toda pomislite, kaj bi pomen:lo za tako nedolžno rrrlado dekle, kakor ie Hnlda. če bi svet zvedel, da ;-e nezakonski otrok svoje lastne crospodinje.
PrictotJaf? e
h   „Vodnikov* družhi"
—c Razmere na delovnem trgu. Od 21.
do 30. novembra se je pn ekspozituri javne borze dela v Celju na bovo prijavilo 66 brezposelnih (53 moških in 13 žensk), delo je bilo ponujeno za 13 oseb (7 mosKJ in 6 žensk), posredovanja so bila izvršena 4, odpotovalo je 11 oseb t6 moških in i žensk), odpadlo je 16 oseb (8 moških in 8 žensk). Dne 30 novembra je ostalo i evidenci 333 brezposelnih (299 moških in 34 žensk) nasproti 29S (2*0 moškim in M ženskam) dne 20. novembra. Delo je dobi lo: po 1 železostrusar, specialist za pn« izvodnjo ogljikove kisline, specialist za proizvodnjo oksieena. krojač in hlapec, po 2 kuharici in služkinji ter po 1 natakarica in postrežnica
—c Uprava mestnega gledališča v Celju bo priredila drevi ob pel sedmih Miklav žev večer v gledališču Na sporedu je igTa »Miklavževo«. nastop sv. Miklavža s spremetvom. nagovor in obdaritev otrok Ob tej priliki bo gledališka uprava tudi obdarovala revne otroke, ki jim starši ne morejo  pripraviti  tega veselja.
Nudimo Vam izbiro praktičnih daril za moSke.   Kakovost   ln  cene  Vam bodo
dokazale, da zasluzimo Vaše zaupanje:
6905   Moška   srajca   6904 Športna srajca   6903   Moška   srajca 6902   Moška   -srajca    6910   Moška vrmfea
iz dobr«, sve-&i*> te    is zelo doSre-, vem-    is đobregra fronoha, i«   dobi^ga   ang*.e-   a Dajt&cnier-oeji^a.
ni*-fla.nele. št^v. S5   nejš* facme. št. 36   modeiroi dt*eoi Din tikeg* popkoma., na;
do 44 Ty.n 28.—, za    do *4. t>!n 48.—, za.    40.—,   boljSa   T-rsta ny>d«»-Ti e-jfc vroča
iz prvovrstnega Dro 58.—, h do4q-
otrok« štev. 3t—31   otroke Stev. 38—32
Din 3-?.—. št. 32—3"    Tfn 35.—. &t. 33—35   fre&ob*    Din 50—   saga   po-oefioa Din Lin 24__ Din 37 —
VBor'carft-tfra fcr^< ftk ng»  fK»p-i ;na D« Dft.—,  v   boli« it-**i»<^   Din 84__
6380  Moške   kratke 6384   Moške   kratke 6361   Moške kratke
pisane spodnje hlače spodnje hlače tu spodnje ilaćc ia dc-
■% dobrega okstorda '.o dobregii raye b« breg*  IcOper gT«4lF«
velikosi 75—1^.0 ona     c-a.   be' '•  aač  eoo dobra   :t4 ote "na —
Din 15.— barvioe.  val. 75—00 odeoi:  pacs 75—(ISO
iz  dobrega   frt-neba orc Din 30.— cm Din 25__
ali   zefir;*  22   Din vel. 96—\čb 34 Din 6383 iz   prima Ma-
6382  Moške  kratke 6385 iz   •>*>-!>-•-a -s-^-iA   » Difl
spodnje   hlače   iz na^e-gradJs 79—00
grad a,   okrašene e om Dlo 35^__, 96—
portajaii -rei. 75—tAO 130 om Din am oko'i  pe&n Din
6919 Moške dolge spodnje blače na trak n motaeg« gr»dla   Din 28.—
6921  Moške dolge spodnje   hlače t f'diici*1   ftasotr1.. Is moor. -t^s g~«dSa, Din
6022    Samovez    6983 Sam o vezni 6924 Samovesai- 6926 Modama
niče iz umie'jie  ca   h   amotoe ca   ia   n3ne>tine samoveznica iz
*vil«   Din   8.—    ewšle,   p«kca*ta svil«   Din   20— dobre ewid*
al" p'opa^ia Wo bsijhi Din 20.— Din 35.—
15.— in Din 30—
6927 Najmodernejša svilena samoveznica v
votlih ilr temnih
Din 45—
6928 Elegantna samoveznica ia
*viu  Din 60__,
holjš* VMt 76, na)]t>o-j%a vre-ta pa  Ddn 85. -
6918 S5  Pižama  za gospode
is  dobre fan-'- 44—54 Din 85.—
6918/2 Pižama za go&poo-is zelo dobre fr«wsoak<-Ml &t.  44—54  Din 125
Jamčimo vam za popolno zadovoljnost. Blago, ki ne ustreza Vašim željam, zamenjamo z drugim ali vam vrnemo denar brez odbitka. Pošiljke preko Din 2.V)__
pošljemo franko.
Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji.
9t
SOKO" obleke za M klavža in Božič!
DAMSKI PLAŠČI (pariški kroji) zopet na zalogi?
PRODAJALNE:
LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. MARIBOR: Aleksandrova cesta 27 Celje: Kralja Petra cesta 22. KRANJ: Glavni trg 102.
Jrejuje Josip Zupančič. — Z* »Narodno nakarno«: Fran Jezeršek —
Z« upravo m roaeratm dci tasta: Oton Chnatol — V« v L/ubijam.
22