GLASILO OBČINE DOMŽALE 24. oktober 2003- letnik XLII, št. 14 Medobčinsko društvo invalidov Domžale je pred kratkim na prijetni .slovesnosti odprlo novi' prostore v poslovno .stanovanjskem bloku na ljubljanski eesli v Domžalah. Ob prisotnosti podžupana Vinka Juharta in Mirana Krajina, predsedniku '/.veze delovnih invalidov Slovenije, je prostore odprl Edvard Završnik, predsednik društva, slovesnost pa so popestrili domžalska godba in ljudske pevke Kulturnega društvu Domžale. stran IS '9' š,m 1 Ste vedeli, da imamo v Občini Domžale Športno društvo Energija, v katerem skrbijo zu rekreaeijo. hkrati pa združujejo gorske kolesarje, med katerimi so državni prvaki in uspešni udeleženci mednarodnih in evropskih prvenstev, načrtujejo pa tudi tekmovanja v svetovnem pokalu. Milja lam ik. vodja sekcije gorskih kolesarjev, je povedal marsika/ zanimivega o tem športu, hkrati pa obljubil, da boste o pogumnih in vztrajnih športnikih lahko brali tudi v prihodnjih številkah. VABILO Ob .IS.obletnici prieetka organiziranja in obstoja Teritorialne obrambe v RS in I ž!.oblet niči odhoda zadnjega vojaka JIA iz Slovenije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - Domžale vabi občanke in občane v soboto, 25. oktobra 2003, ob 15. uri na slovesno odkritje spominskega obeležja »BRANITELJEM SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI« na Ljubljanski 69 v Domžalah -v parku pri zgradbi Občini' Domžale. Na svečanosti, katere pokrovitelj je Občina Domžale, bo slavnostni govornik minister za obrambo RS, dr. Anton GRIZOLD. Vljudno vabljeni! OZWS Domžale Občina Domžale Oktober mesec požarne varnosti Oktober je že vrsto let v znamenju preventivnih dejavnosti na p<)drocju požarne varnosti. Številne aktivnosti so tudi v naši občini pripravili gasilska zveza in prostovoljna gasilska društva. Ena takih dejavnosti je bila tudi sektorska gasilsko reševalna vaja v Radomljah, o kateri piše naš sodelavec France Cerar. objavljamo pa fotografijo, ki prikazuje, kako radomeljski gasilci izvajajo napad po lestvi. Ob tednu otroka Rabimo varno in lepo okolico V okviru tedna otroka seje podžupan Toni Dragar srečal z otroki ter mladostniki iz oddelkov vzgoje in izobraževanja na Osnovni šoli Koje, ki so ga seznanili s težavami in problemi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tako v okolici svoje šole kot na širšem območju, hkrati pa so Občini Domžale posredovali vrsto predlogov za izboljšanje varnosti in okolja. Za začetek pa so spregovorili kar o svojih vtisih s poti od Osnovne šole Roje do občine, o svojih v glavnem prijetnih, srečanjih z vozniki in pešci, predvsem pa so opozorili na ovite, s katerimi so se srečevali. Ena od takili ovir je bila tudi dvigalo za vozičkarje, ki omogoča dostop v občinsko stavbo le do pritličja, vsi skupaj pa smo se potrudili, da so tokrat prav vsi učenci prišli v konferenčno sobo. ki je za dobro uro postala učilnica. Številnim uspešnim športnikom in športnicam se je pridružila tudi Suzana Mladenovič, iz Atletskega kluba Vele Domžale, kije na svetovnem prvenstvu v gorskem teku na Aljaski z ekipo Slovenije, v kateri sta bili še Mateja Kosovel in Lucija Krkoč, osvojila ekipni nashtv mladinskih svetovnih prvakinj. Številnim čestitkam se je pridružil tudi podžupan Toni Dragar. Čestitke, Suzana in trener Ijojze Pungerčič, in še naprej , veliko uspehov! stran IS 15. številka Slamnika izide 21. novembra2003, vaše prispevke pričakujemo do 10. novembra2003. STAMPILJKE vt***- v 1 uri www.s-graf.si 01 721-91-70 «-gr.f(°»lol.n«t Kulturni dom Franca Kemiku je na začetku oktobra pripravil tiskovno konferenco, na kateri je direktor doma Milan Marink" predstavil program sezone 200.1-2004, z direktorjem SNG Drama, Janezom Pipanom, pa sla govorila tudi o trajnem sodelovanju kulturnega doma z Malo dramo slovenskega nacionalnega gledališča. Pipan v sodelovanju vidi velik potencial, saj je Mala drama v Domžalah vedno deležna izredne pozornosti in navdušenih odzivov publike. KI FPAR STVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI I j Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL d.o.o. 1 .TRIMO TREBNJE (licenčni partner) I • TONDACH, BRAMAC, CREATON ANDREJ VRTAČIČ brluncitii Bcigonto 3,1740 Kamnik \HmMt 018317 3» GSM04UBVAII II Ste danes že prebrali novico na internetni strani Občine Domžale. Če ne, poglejte na www.domzale.si! Stran_ OBČINSKI SVET 3 Občinski svetniki in svetnice so se lokral lotili sprememb in dopolnitev letošnjega proračuna, sprejeli Zazidalni načrt V 7 Helioi KolUevo, družbeno pogodbo CCN. odločalo odlokih o dveh javnih zavodih v pni obravnavi, sprejeli sklep o odpravljanju posledic suše, sklepali pa ludi o povračilih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje. Stran ODVOZ GRADBENIH ODPADKOV 5 ^0 Že na osmi seji so številni opozarjali na problematiki) odvoza gradbenih odpadkov - zlasti z gradbišču bodočega trgovskega centra v Domžalah, ob Ulici talcev. Pripravili smo informacijo, kaj vse je občinska uprava postorila v zvezi s problemom, vi pa lahko ocenile, koliko je bila pri tem uspešna. Stran Zluloporočenca Ivanka in Stane Cerar z Vira sla nam pripovedovala, kako pomembno je razumevanje in spoštovanje v družini, kjer ne udeležencem zbora odposlancev v letu I94J v Kočevju, predstavljamo Julijuno Slapar, eno od zlatih maturantk, iz Občine Domžale. Stran 14 TANJA NAGRAJUJE Citrarku Tanja Zaje Zu/nm je naša stalnu sodelavka pri nagradnih igrah za naše brali e in bralke. Tokrat bomo za pruvilni odgovor izžrebali vstopnic za njen tradicionalni koncert, ki ho letos 22. novembra 2003 ob 20. uri v hali Komunalnega centru v Domžalah. Ne prezrite pa ludi nagrajencev iz prejšnje številke, kijih je nagradil III III Studio z.a oblikovanje telesa Domžale. Stran 21-22 RAZPISI IN OBVESTILA Tudi lokral namenjamo prostor razpisom Občine Domžale, ki lokral vabi k sodelovanju strojne skupnosti, objavljamo pa ludi povabilo vsem. ki bi radi povedali svoje predloge, mnenja in pobude v zvezi z bodočo ureditvijo Kamniške Bistrice. Vabljeni na komemoracije ob dnevu spominu na mrtve spomenik na Viru (Bukovčeva c.) petek, 24. oktober ob 11. uri Induplati Zgornje Jarše četrtek, 30. oktober ob / 7. uri spomenik v Radomljah petek, M. oktober 2003 ob 17. uri pokopališče Domžale petek,.?/. oktober ob J H. uri DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Čeprav nimam prav veliko prostega časa. se sem in tja zgodi, da vzamem v roke tudi kakšno knjigo in zadnjič sem v eni od drobnih knjižic, v katerih je polno nasvetov za poslovno uspešne, pivbrala tudi tole zanimivo misel: Knjigo posvečam tistim, ki bi radi bolje upravljali, a imajo preveč dela, da bi se tega lotili. Nisem razmišljala o tem, ali sem poslovno uspešna, temveč sem se vprašala, če imam morda preveč dela da bi bolje upravljala. Odgovor je bil kratek - preveč ilela. /lasti v dneh. ko zbiram prispevke naših dopisnikov in sem^časih prav žalostna (beri jezna), ker moram pogosto čakati prav do zadnjega, da skupaj z uredništvom oblikujemo posamezno številko. Še zlasti, če želimo, da bi bila pestra in zanimiva za vse. Kot je videti, nam v zadnjem času to kar uspeva, vsaj po odmevih sodeč, čeprav vas je kar nekaj dobrohotno opozorilo, da bi nekatere članke lahko tudi krajšali. Se v nekaterih primerih strinjam 7 vami. vendar še vedno upam, da bodo škarje vzeli v roke avtorji prispevkov ter se potrudili, da bodo svoje prispevke napisali kratko in zanimivo, predvsem pa ne pozabili na fotografije, ki včasih povedo več kot marsikateri tekst. Ampak pustimo se presenetiti. Oktober je že skoraj za nami in mrzla jutra naznanjajo prihod prav eatc /ime. ki s seboj ne prinaša le mraza, temveč tudi vrsto praznikov, ki se jih veselimo. Ki nec i >kti ibra r»xk i najt« ilj veseli naši učenci in dijaki, saj prihajajo jesenske počitnice, v katerih jim želimo veliko prijetnih in varnih trenutkov. V začetku novembra se bomo spomnili z dobrimi mislimi, cvetjem ter kakšno svečko spomnili vseh pokojnih, potem pa bo že kmalu nova številka Slamnika, v kateri vas bomo že povabili na prireditve v vedno prazničnih decembrskih dnevih. Ker je do tedaj še kar dober mesec, mi dovolite, da skupaj z vami prelistam 15. številko Slamnika, kije pred vami. V njej boste našli \rsto prispevkov iz življenja in dela naše občine, precej stalnih rubrik, med katerimi bi vas rada ponov no opozorila na rubriko Morda niste vedeli, v katen vam zelo na splošno tokrat predstavljamo kriterije in merila za financiranje športnih dejavnosti, podrobnosti boste našli v tekstu Pravilnika, tudi tokrat pa smo za vas pripravili dve nagradni igri. Ob tem naj povem, da v zadnjem času dobivamo veliko pošte, ne le /a nagrade, predvsem pa je bilo zanimivo, kako ste se prepoznavali na fotografiji z otvoritve Veleblagovnice Domžale pred 35 leti. verjeli ali ne. prvi bralec je poklical točno ob 7.00. uri. Čestitamo vsem dobitnikom lepih nagrad iz prejšnje številke in vas tudi tokrat vabimo, da poiščete svojo nagrado. Pred zadnja številka Slamnika v letu 2003 lxi izšla 21. novembra 2003, vaše prispevke pa pričakujemo do 10. novembra 2003. Veselimo se vašega sodelovanja, vi pa se potrdite, da bodo prispevki kratki in da bo tudi v prihodnji številki veliko fotografi j. Pa naj bo še zaključek iz literature, s katen) sem začela današnje pisanje. Ste vedeli, da, če smo prijazni in vljudni, se nam ljudje večinoma odzivajo podobno. Če pa godrnjamo in smo malodušni, nas podobno vedenje drugih ljudi do nas ne bi smelo presenetiti. Lep pozdrav in oberite sadove svojega dela. če jih še niste. Odgovorna urednica Medobčinsko društvo invalidov Domžale Novi prostori za še prijetnejše delo »/.elim si. da bi se v novih prostorih velikokrat srečali, srečni in veseli, da v društvu najdemo veliko prijetnih trenutkov,« je na slovesnosti ob odprtju novih prostorov Medobčinskega društva invalidov Domžale dejal njegov predsednik, Kdvard Završnik. Prijetno slovesnost ob odprtju novih prostorov v Domžalah, ki so dostopni tudi vozičkarjem, so s krajšim koncertom začeli domžalski godbeniki, polepšale pa tudi članice pevske skupine Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, pod vodstvom ge. Mare Vilar. Številnim članom društva so se na slovesnosti pridružili tudi gostje, med njimi podžupan Občine Domžale. Vinko Juhart. župan Občine Trzin, Anton Peršak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran. Kiajnc, predsedniki društev invalidov i/ pobratene Izole, Kopra, Vrhnike, Kamnika. Tržiča ter delegacija gorenjske regije, predstavniki domžalskih društev ter direktor hotela Delfin Izola, Branko Simonovič. V pozdravnem nagovoru je Edvard Završnik. predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale povedal, da društvo združuje več kot 1200 invalidov s statusom, v društvo pa se vključuje tudi več I (XX) invalidov brez. statusa in podpornih članov z območij Občin Domžale. Lukovica, Mengeš. Moravče in Trzin. Doslej je društvo delovalo \ prostorih V Domžalah, na Ljubljanski cesti 99. Prostori merijo le 27 nr in niso omogočali niti najosnovnejših sestankov društva, da o kakšnih drugih aktivnostih ne govorimo. Kljub slabim prostorskim pogojem je društvo vsa leta svojega obstoja vsako leto uresničilo bogat program dejavnosti, v katerih so imeli posebno mesto skrb za težje in starejše invalide, programi ohranjanja zdravja ter vsakoletna tradicionalna prireditev ob dnevu invalidov. Ker dosedanji prostori niso omogočali niti sestankov s pridnimi poverjeniki, so se lani odločili, da kupimo nove prostore v poslovno stanovanjskem objektu ob Ljubljanski cesti. Kot nalašč so novi prostori prav nasproti starih prostorov, veliki 127 m:, zanje pa so finančna sredstva /hirali dobrih deset let. V novih prostorih bodo pisarne, čajna kuhinja, sanitarije in velika dvorana ki je namenjena preventivnim programom na področju zdravstva ter športnim in rekreativnim dejavnostim. Društvo je večji del finančnih sredstev zbralo samo, del od 30 milijonov tolarjev sta prispevala Občina Domžale ter Zveza delovnih invalidov Slovenije, vsak štiri mio sit. S tem sta potrdila, da delo društva dobro poznata in sta seznanjena daje društvo nove prostore resnično potrebovalo. »Žal druge občine doslej razen obljub in negotovih zagotovil še niso nič prispevale. Zato pričakujem, da bodo do konca letošnjega leta tudi Občine Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin prisluhnile našim potrebam in upoštevale, da v našem društvu delajo in koristijo njegove usluge tudi občani in občanke - invalidi z. njihovega območja. Prav bi bilo, da nam pomagajo, kot sta nam pomagala Občina Domžale, za kar se županji Cveti ZalokarOražem in Občinskemu svetu Občine Domžale najlepše zahvaljujem, ter Zveza delovnih invalidov Slovenije, za kar prisrčna hvala predsedniku Miranu Kranjcu. Ob tem pa moram opozoriti, da naši novi prostori še niso v celoti opremljeni. Radi bi v večnamenski prostor postavili aparature, ki bodo om Igočile izvajanje nekaterih zdravstvenih storitev (merjenje pritiska, merjenje sladkorja in drugo), pa tudi orodja, kijih nujno rabimo za rekreacijo. Tudi pri nabavi vsega tega pričakujemo pomoč občin.« je poudaril predsednik Završnik, ter zaključil, da so z novimi, res lepimi in velikimi prostori povezani tudi večji stroški. Zato tudi v prihodnje pričakuje veliko dobrega dela naših članov in članic, pa tudi pomoč vseh občin, na območju katerih delai no. V nadaljevanju je zbranim spregovoril podžupan Vinko Juhart ter poudaril: »■Veseli me, da sle nove prostore dobili prav letos, ko praznujemo evropsko leto invalidov. Zato je prav, da so vsi dnevi letošnjega leta priložnost, da se javnost opozori na politiko do invalidov ter tako okrepi kampanijo za to, da invalidi postanejo enakopravnim člani naše družbe. Želim, da s svojimi aktivnostmi tudi v prihodnje lepšate vsakdan vašim članom in članicam. hkrati pa vedno /nova zahtevate enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost izobraževanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in prostočasnih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. Ob odprtju novih prostorov vam iskreno čestitam, se vam hkrati zahvaljujem za vse opravljeno delo v dobro občanov in občank Občine Domžale ter želim v njih veliko uspešnih aktivnosti. Hkrati obljubljam, da bo Občina Domžale tudi v prihodnje z roko V roki / vami poskušala naredili največ za enakopraven položaj invalidov v naši občim." Sledili so nagovori ostalih gostov, med njimi tudi Mirana Krajnea, predsednika Društva delovnih invalidov Sl< ivenije, ki je poudaril pomen organiziranega dela invalidov v družbi, društvu pa so čestitali in mu izročili darila tudi drugi gostje. Pred slovesno otvoritvijo je predsednik Edvard Završnik Občini Domžale te Zvezi delovnih invalidov Slovenije izročil spominska priznanja za uspešno scxlclovanjc, nato pa skupaj z. obema predstavnikoma prerezal vrvico in povabil vse v nove prostore. Pogovor z dr. Janezom Vasletom ' Morda pa mi je politika vseeno usojena, ker se že spet pojavljajo predlogi o moji kandidaturi za državni zbor prihodnje leto." Dr. Janez Vasle je bil na zadnjih lokalnih volitvah spet izvoljen v Občinski svet občine Domžale. Njegova javna in politična pot se je začela pravzaprav z nastankom DEMOSA. Ali je ta demokratična opozicija, ki je v veliki meri demokratizirala slovenski politični prostor sploh še v našem t.i. zgodovinskem spominu? V spominu mojega sogovornika, iskrivega, duhovitega in kulturnega Domžalčana seveda je. kajti njegovi prvi koraki v svet politike so ga temeljito zaznamovali. Nikakor pa seveda ne smemo pozabiti, da je mož še poln energije in načrtov, čeprav je bil in je v prvi vrsti nepogrešljiv zdravnik naših najmlajših, nadebudnih otrok. Že kar nekaj let je minilo, odkar si se vrnil po štirih letih iz Grčije kot predstavnik slovenske diplomacije. Zakaj nisi nadaljeval svoje diplomatske kariere? Sprašuješ me, kaj počnem, odkar sem se vrnil iz Grčije. Mislim, da sem o tem že enkrat govoril. Obstajala je možnost, da nadaljujem diplomatsko kariero, vendar sem že po dobn polovici mandata začutil, da sem predvsem zdravnik in daje moj izlet v politiko bil le nuja v času Demosa. Ob medijih, ki se do danes niso kaj dosti spremenili in v njih nismo imeli enakovrednih možnosti za promocijo novih strank in novih pogledov ob razpadanju socializma, smo bili zdravniki tisti, ki smo bili dovolj znani, da smo tudi brez medijske podpore na prvih demokratičnih volitvah lahko uspeli. Vesel sem, da smo k samostojni Sloveniji takrat skupaj nekaj malega M Si Nova Slovenija Mrteartmka HvH*Mn mfnntto prispevali. Takrat, v mandatu prvega občinskega sveta v samostojni Sloveniji, ki jo je vodil prvi predsednik g. Ervin Anton Schvvarbartl, sicer ni čisto tako, kot smo si predstavljali in si prizadevali, da bi bilo. To so še neuresničene sanje in upanje, ki nikdar ne umre! Na lokalnih volitvah leta 1998 si bil »načrtovan«, da kandidiraš za župana Občine Domžale in zmagaš na volitvah. Na zadnjih pa si /nova vstopil v politični prostor kot občinski svetnik Nove Slovenije krščansko ljudske stranke. Res jc, da so se pojavile močne želje da bi na volitvah pred petimi leti kandidiral za župana, čeprav sem že kakšno leto prej tako ponudbo /avmil. Ker pa faktorji, ki vsestransko nadzorujejo politično in drugo dogajanje, še niso vedeli, da beseda velja, se mi zdi -nihče pa te moje slutnje še ni uspel zadovoljivo potolči, sem za vsak slučaj po povratku i/ Grčije dobil ordinacijo v Mengšu, najbrž /alo. da ne bi izrabljal ordinacije v Domžalah za politično predvolilno kampanjo. Tudi slišati je bilo tako. No, kljub mnogim predvidevanjem in menda tudi anketam, ki so predvidevale moj us|X'li na /upanski volitvah, se v tekmo nisem spustil. Sem pa kandidiral takrat še za SKD na volitvah /a občinski svet. V tem mandatu sem predsedoval odboru za proslave in podeljevanje priznanj, vendar sem predčasno odstopil, kar sem pojasnil tudi v Slamniku. In glej ga šmenta: ob mojem pisanju seje že v isti številki pojavil tudi odgovor enega od članov komisije. To menda ni čisto »higicnično«!.' No, da ne bo preveč, sedaj sem spet svetnik v občinskem svetu kot član stranke Nova Slovenija, sodelujem v dveh odborih: za okolje in prostor in za družbene dejavnosti. Precej jc deia, ki me ob obveznostih v ordinaciji, v družini precej obremenjuje, zato sem že razmišljal o odpovedi man data. S tem bi menda porušil sestavo delovnih teles, v katerih sodelujem. Tudi zaradi načina, kako se ob večini, ki jo ima koalicija v občini, sprejema ia/nr (xlločilve. ki po mojem niso vselej v dobro občine, oziroma večine občanov, me volja do političnega delovanja počasi mineva. Morda pa mi jc politika vseeno usojena, ker se že spet pojavljajo predlogi o moji kandidaturi za DZ prih(xlnjc leto. Pravimo, da človek obrača, Bog pa obrne. Izvoljen si bil v domžalski župnijski pastoralni svet Kaj se tam dogaja? Kako je z gradnjo nove cerkve oziroma župnijskega središča v Domžalah.' Da,sodelujem v župnijskem pastoralnem svetu (/.I'S) župnije Domžale, in sicei v skupnu za karitativno dejavnost, kjer psi se moram še veliko učiti ixl drugih. Prejšnji župnik, gospod Komparc. jc na mnogih drugih pleg verouka različne delavnice, šport, ples, pevski /bori. skavti, pogovorne skupine, glasbeno zabavni ansambel, srečanja staršev, različne skupine, multimedijske dog(xlke. V sklopu pastoralnega doma bi seveda morala biti tudi večnamenska dvorana za potrebe dekanije in drugih cerkvenih /druženj. Naslednja pomembna dejavnost, ki bo dobila prostor v Frančiškovctn domu. bo karitativna dejavnost, ki zajema nuđenje pomoči ljudem v stiski: od hrane, oblačil. denarja, prenočevanja,vključevanja v zaposlitve ljudem, ki sc sami v tem hitrem ritmu nc znajdejo. Pastoralni dom bo nudil institucionalno pomoč različnim skupinam: slepim, gluhim, alkoholikom različnim drugim zasvojencem, brezdomcem, ki jih jc Udi v naši soseščini vse več. Med prvimi bomo v občini, ki bomo pristopili k organiziranemu boju proti drogam, največjemu zlu našega časa, seveda / vsemi subjekti v občini. Seveda ho V domu tudi bogoslužni prostor, saj je la potreben za razvoj duhovne razsežnosti. To ho kapela v sklopu Irančiškovcga doma. Kot vidiš, nc bo šlo za gradnjo nove cerkve, ampak za nadvse potreben objekt, ki bo vzgajal, družil, pomagal pomoči potrebnim. Upam. da sem s tem posredno odgovoril tudi na tvoje vprašanje. Kje in kdaj bo postavljen novi pastoralni dom? Lokacija je bila predvidena na zemljišču med Plečnikovo in I jubljansko ulico na nasprotni strani ceste, kjet je /nano gostišče Juvan, severno od Osnovne šole Domžale. Bilo bi /clo primemo, ker je zemljišče v KS Slavki > Slander. k i jc največja in sc še razvija in rasle inje ravno prav oddaljena ixl (ioričice. Nenazadnje je ta lokacija v bližini Sole, kar bi eno na drugo blag. da jc tealnosl vedno malo drugačna. Parcela, ki bi jo Frančiškov dom potreboval približno eno tretjino, je namreč tako privlačna, daje ( crkev ne ho mogla kar takodobi ti. Čcbi(xlmislil ideološki naboj, ko nekaterim pade megla na oči. če sc ( crkev skuša uvel javiti kot pomemben člen civilne družbe, se drugim morda pojavljajo v mislih lepe možnosti zaslužkov. Skratka, kolikor jaz, vem. nc vem pa veliko, je bil decembra lani ob obisku nadškofa Rodeta in našega takratnega župnika pri županji v prostorih županstva sklenjen o tem nekakšen dogi rvt >t Ta dt igi ivi >r pa je bi I sk len jen najbrž s ligo V /epu (žepov nimajo samo moške hlače) ali pa obe strani nista govorili o isti stvari. V slednje nc verjamem, saj g. Kompare nc bi naravnost govoril in pisal o nekom, ki ne drži besede ali celo, da seje /lagal. Nekdo, pa nc Županja, je - ne vem v čigavem imenu.da liste parcele( crkev ne bo dobila, dobila bi pa lahko Zemljišče, če sem prav razumel, zemljišče v predelu med /Din Slaminkarsko ulico. I .Judje, ki poznajo to lokacijo, pravijo, da občinska oblast s tem ni rekla neposredno nc. jc pa lastniška struktura tam tako zapletena, da gradnja centra nc bi bila možna vsaj le 50 let. Stcci so tudi Izraelci / Mojzesom hodili v obljubljeno deželo 40 let Večji del Slovencev ho polej analogiji v obljubljeno deželo prišel čez slabih 30 Icl, listi del. ki pa ga to ljudstvo zadnja leta vzdržuje na oblasti, pa je v obljubljeni deželi že od prej, koje bila tu samo ena stranka. Pred precej leti je za podobno pisanje neki znan gosrxxf v Slamniku mene in meni podobne poslal nazaj v žabje mlake in mišje luknje, od koder smo si tisti čas nastajanja demokracije upali prilestL Deluješ tudi v Kemikov cm kulturnem društvu, kjer si predsednik: Ki lahko v nekaj besedah predstavil tudi njegovo delovanje? Hja, Bemikovo kulturno društvo oz. uradno je to še vedno društvo katoliških i/obr.ižcncevFrancBcnnk. je posebna/godba. I Islanovljeno jc bilo pred leti na pobudo g. ing. Matjaža Karlovška. mislim, da s pomočjo slovenskih katoliških izobražencev. S pom(x?jos(xlelavccvjc opravil lepo delo. Pred dobrim letom meje nagovoril, da sem predsedništvo prevzel jaz,, vendar moram priznati, da kar nekaj časa, ki si ga pa težko vzamem ob poklicnem delu s pacienti m opravili, ki omogočajo nemoteno delo ordinacije, I* tem se pa mudi in vse skušamo postoriti v zadnjo 11 tednu. Rad bi. da si povečamo število članov, da se (xlbor osveži, da razširimo bazx> tistih, ki bi jih povabili na naše prireditve poleg članov, saj uspemo privabiti na naša predavanja imenitne predavatelje Potruditi sc moramo, da bodo obvestila o prireditvah pravočasno predana V Slamnik, dobro bi bilo tudi objaviti radijsko vabilo, vendar si plačanega obvestila v R HIT nc moremo privoščiti. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da moramo ob tolikšni ponudbi dogodkov biti z udeležbo oz. obiskom poslušalstva kai zadovoljni. Vseeno hi lahko obudil kak spomin na Grčijo! I a (kvel.i u lejc/a/naiiiinala in »karala: delček sem jo prinesel s seboj v .Slovenijo, del mene pa je ostal lam. Atenski župan mi je na enem očilnicc. A o N.Si da nisi Se mč vprašal? No, o tem pa drugič, Če nc boš našel drugega sogovornika, ki bi 0 tem vedel bolje govoriti. |,cp pozdrav uredništvu in bralcem. Hvala, Janez.. Prepričan sem, da bodo bralci radi prebrali najin pogovor. Hvala za povabilo, da sem lahko odgovoril na tvoja vprašanja kljub časovni stiski. Bogdan Osolin predstavljajo naravno nesrečo večjega obsega. 2. Za namen pomoči pri sanaciji posledic suše bo Občina Domžale iz rezervnega sklada namenila do 10.000.000 SIT. 3. Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli osebi s sUilnim prebivališčem v Občini Domžale, ki obdeluje kmetijska zemljišča na območju Občine Domžale ter je imela v času nastanka naravne nesreče kmetijo vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo in je škodo prijavila pristojnemu občinskemu organu najkasneje do 31.7.2003. Osnova za določitev denarne pomoči je s strani popisno eenilne komisije določena škoda, ki je nastala na zemljiščih, katerih lastnik, zakupnik ali najemnik je upravičenec in ležijo na območju Občine Domžale. 4. Posameznemu upravičencu se pokrije do K) */< individualno ocenjene škode iz 3. sklepa, vendar samo tistim, kjer le ta presega 20.000.00 SIT. Proračunski sklad Knjižnica Domžale Brez razprave so svetniki in svetniee sprejeli Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada Knjižnice Domžale v prvi obravnavi, s katerim zagotavljajo finančna sredstva za gradnjo ustreznih prostorov za delovanje knjižnice ter s tem zadovoljitev kulturnih in izobraževalnih potreb krajanov. Občina predvideva, da bo knjižnica locirana v prostore nad centrom Mercatorja. dela naj bi se pričela v septembru 2(X)3, začetek obratovanja pa je planiran v maju 2005, skupna vrednosl z opremo pa znaša 7In.000 tisoč sit. iz kulturnega tolarja Ministrstva za kulturo pričakujemo 166.000 Tsit. V letu 2003 se za omenjeni sklad zagotavlja 94.000 Tsit. Kdaj povračila deležev v javno telekomunikacijsko omrežje Uvodno informacijo k točki je podal Edvard Jcšenik. direktor občinske uprave ter tajnik občine, brez razprave pa je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o postopkih in načinu povračil sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Domžale V razpravi o sprejemu sklepa o ukinitvi in pridobitvi javnega dobra sta sriključnine v posameznih časovnih obdobjih za preračun zneskov v DEM in drugi piKlatki. ki predstavljajo podlago za ugotavljanje višine vračila; tabele mora minister, pristojen za telekomunikacije, objaviti v Uradnem listu Republike -Slovenije; Komisija mora objaviti poziv v uradnem listu Republike Slovenije, na podlagi katerega bo tudi občina zahtevala vrnitev deleža; Z namenom izvajanja zakona ustanovi Republika -Slovenija sklad kot evidenčni račun v okviru državnega proračuna, vir financiranja sklada je kupnina od prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije d.d. Očitno je. da zadnji trije pogoji, ki jih določa zakon, še niso bili izpolnjeni, Odlok, ki ga je sprejel občinski svet. podrobno ureja način ugotavljanja upravičencev, in sicer tako. da bo občina osebno pozivala stranke s povabili po pošti, da izpolnijo in potrdijo obrazec. V javnem in uradnem glasilu pa bo objavila tudi poziv, da vložijo vloge tiste stranke, ki niso bile osebno pozvane po pošti Občinska uprava bo o uvrstitvi na seznam odločila s sklepom. Poudariti jc potrebno, da bo občina pričela / aktivnostmi v trenutku, ko bo komisija, ki jo mora ustanoviti država, pozvala eventualne upravi čenče, da vložijo zahtevek za vrnitev telekomunikacijskih sredstev. Po objavi poziva oz po končanem postopku pri družbenem pravobranilcu ali na «xlišču kot ga predvideva /akon, bo občinski svet s sklepom določil: o deležu sredstev, ki se vrnejo v proračun občine in deležu. ki se vrne upravičencem s seznama: določil način in inenla za ugotavljanje višine sorazmernih deležev ter določil pogoje in roke vračanja vlaganja teh deležev Odločbe o višini povračila sredstev bodo izdane v roku treh mesecev po prejemu vračila i/ republiškega sklada za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, v katerega bodo finančna sredstva pritekla šele po prvem plačilu kupnine od privatizacije državnega deleža Telekomu Slovenije d.d. O.U. ŽIVLJENJA IN Oel udeležencev z vodičko Katarina LDS Domžale Spoznavanje Bele krajine LDS Domžale in Dob slu tudi letos nadaljevala tradicijo jesenskega spoznavanja naše domovine, ki pa lelos ni bilo namenjeno le prijetnemu druženju, temveč smo del časa namenili tudi dogovorom o akliMiostih \ letošnjem jesenskem času. Pni LDS LIBERALNA OEMOKflACtJA SLOVENIJE Prijetna sobota je bila kot nalašč za obisk Bele krajine, dežele belih brez. pesmi Otona Župančiča, mehke govorice in ohranjene zgodovinske, naravne in kulturne dediščine. Člane LDS, nase družinske člane in simpatizerje je pot najprej peljala v Krajinski park Lahinja. kjer smo si pod strokovnim vodstvom vodičke Katarine ogledali ta čudoviti del naše domovine ter se še posebej seznanili z nekaterimi zgodovinskimi informacijami. Želvo ter znamenitega ptiča smo sicer iskali zamanj. zato pa je bil toliko bolj zanimiv pogled na danes že starinska zago in mlin. v katerem so. posebej za nas. zmleli tudi nekaj koruzne moke. Pokazali so nam originalni zlatnik kralja Matjaža, nas skušali naučiti igrati na gudalo ter nam posredovali prve informacije še o eni belokranjski znamenitosti - pisanici, in že smo šli naprej. Do Dragatuša. kjer je bila v Župančičevem hramu nasa naslednja postaja, ni bilo daleč. Prijazen gospodar turisučne kmetije Pri Štefaniču nam je za začetek pripravil pravcato kulturno poslastico, saj nam je z velikim veseljem pokazal spominsko sobo Otona Zupančiča, ki je v tej hiši preživel kar nekaj otroških let in se je tudi kasneje rad vračal v Dragatuš. Po okrepčilu smo se vsak s svojo pesmijo o sreči, ki skače in vincu, ki se preliva, odpeljali do Vinice, rojstnega doma velikega slovenskega pesnika Otona, ki je bil sprva Zupančič, kasneje pa Župančič, česar menda zveni bolj slovensko. Prijazna vodička nam je razložila prav vse, kar še nismo vedeli o Župančiču. Saša in Vera pa sta kot pravi recitatorki predstavili najbolj znani pesnikovi pesmi Z vlakom in Dumo ter bili deležni aplavza vseh udeležencev prijetne ekskurzije, ki pa jo je najbolj zanimiv del še čakal. Odpeljali smo se namreč do turisučne kmetije Raztresen, kjer smo izvedeli še prav vse. kar nam ni uspelo videti do tedaj, o narodni in kulturni dediščini tega lepega območja naše dežele. Med potovanjem do Raztresnovih smo čas porabili za neformalno diskusijo o naši (LDS) vlogi pri vstopu v Evropsko Unijo, saj smo se vozili tik ob bodoči »schengenski« meji. vmes pa se tudi pogovorili o nekaterih aktivnostih, ki so pred LDS v jesenskem času. Pri Ra/.trovih smo najprej spoznali, kako iz lanu in konoplje pridelujejo nitke za tkanje platna. Sledila je predstavitev pletenja košar in opletanja steklenic. Gospa, ki nam jc predstavila izdelovanje pisanic, pa je bila pravi leksikon. Ni nam povedala le o zgodovini pisanic, temveč nas jc seznanila tudi s problematiko obdavčenja izdelovanja tovrstnih ročnih izdelkov. Pa to še ni bilo vse. Pokazali so nam še vreteno, pa statve, nas poučili o izdelavi platna, vmes pa se nam je pridružil naš prijatelj Boris Grabrijan. ki nam je pomagal pri organizaciji res poučnega dne. V pogovoru z njim. ki je pravi strokovnjak za ovčerejo, smo izvedeli veliko novih informacij o razvoju tega manj razvitega območja, pa o tem. kako skokovito raste poraba zdravega ovčjega mesa. pa tudi o tem. kako turizem močno trka na vrata številnih turističnih in drugih kmetij, ki tako iščejo priložnosti za svoje in za življenje potomcev. Po pokušini belokranjskih dobrot nas je povabil na svoj rojstni dom ter nas prepričal, da ljubezen do domače hiše in rojstnega kraja nima meja. Poučno za vse udeležence, ki bomo Belo krajino zanesljivo še obiskali in se znova prepričali, da njihovo geslo: Pridite v Belo krajino med prijazne ljudi, bodite naši gosti in se pustite presenetiti, velja! LDS Domžale Invazija tovornjakov - dobesedno ločeno zbiranje odpadkov Krajani K s; |)ob. še posebej dela od Doba prod Sv. Trojici, ki živimo v najvišjem, najlepšem. nujolvulIjivcjSem. največkrat pa tudi s strani občine najbolj pozabljenem področju, smo v zadnjih tednih doživljali velike spremembe - pravzaprav izredne razmere. Dobrih štirinajst dni smo bili priča megalomanskomu transportnemu podvigu, v katerem je dnevno preko 80 tovornjakov neutrudno »popravljalo« že sicer ubogo cesto Dob - Sv. Trojica. Ob tem so uspeli »utrditi« in razširiti bankinc. mimogrede pa »poučevali« ostale udeležence v prometu (voznike, kolesarje, pešce) o pravilu močnejšega. Ker je zaenkrat vsaj terenski del zgodbe na srečo končan, nam ostaja seveda le črni humor, saj nam ceste vendarle ne bo potrebno protestno zapirati. Dogajal seje prevoz ruševin industrijskih obratov v Domžalah v kraške vrtače na področju Žej. Neutrudno, od zgodnjega jutra do večera so »prestavljali« tovarne iz razvitega v nerazvito področje. V Žejah so tako dobili dve domžalski tovarni, a žal v razsutem stanju. Seveda so se že od prvih minul oglašali zaskrbljeni krajani, ki so se obračali na svoje predstavnike na KS, občinske inšpektorje, celo na policijo. Vendar pojasnil ni bilo. potrdil o dovoljenjih tudi ne. vsi so se izrekli za nepristojne in tako je nastala najplodnejša zemlja za vsemogoče govorice - kolikor te držijo, se lahko prepričate sami. tako da obiščete te kraje ali povprašate domačine, ki so marsikaj videli. Na primer, da je v eni izmed jam zasut tudi lep tovor avtomobilskih gum -morda bodo komu na zimo še prav prišle? Kaže pač. da se dobsko smetišče širi tudi na vzhodno stran, ob tem pa so komunalni in gradbeni odpadki dobro LOČENI. Že v junijskem odgovoru na naše svetniško vprašanje so se občinske službe opredelile za nepristojne za reševanje te problematike, vseeno pa so obljubile, da bodo skrbno spremljale dogajanje ob rušenju objektov Bistra in Tehnikum ter ukrepale v skladu s pooblastili. Kako so te službe ukrepale, naj presodijo krajani sami. Nadvse pa nas čudi, da so se skoraj samo hip za tem, ko se je neverjetno marljiva in hitrostna akcija končala, pojavili novi znaki za prepoved vožnje za tovorna vozila na cesti Gorjuša - Sv. Trojica. Prometni znak stoji celo na makadamski cesti na Kontinu, saj se verjetno vsi bojimo, da bodo pritovorili še kakšno tovarno iz Zasavja preko Vmj... Ostala so nepojasnjena vprašanja: Kako bodo ostanki minija. odpadkov usnjarske industrije in za povrh še gume »obogatili« studence in druge vodne vire pod občutljivim kraškim hribovjem? Čemu prometni znaki sedaj, ko je vsega konec? Za nagrado.' Bodo le še dobiček in kapitalsko najmočnejše združbe krojile podobo podeželja? Je bil la podvig morda v sklopu CRPOV? Je bil s prekinitvijo vožnje spornega materiala vsaj začeta tudi sanacija odlagališča? Kako in kdo bo krajanom saniral z lastnimi žulji in znojem ter odrekanji zgrajeno cesto, ki je sedaj uničena? Komu krajani še lahko zaupamo, saj tega početja več dni nismo mogli po uradni poti preko oblasti preprečiti? Kdo bo prevzel odgovornost za zelo verjeten škodljiv vpliv takega početja na naravo? Mar res ne bomo smeli obnavljati naše kulturne dediščine (kozolcev) na področju, ki so ga nekateri predvideli za »vikend cono«? Kaj hočemo, hotenja pač zmagujejo, je pisalo v eni od predvolilnih zloženk... Zaskrbljeni krajani KO SLS Oob DeSUS in zdravstvena reforma Vsaka sprememba v zdravstvu se več ali manj odraža v spremenjenih i pogosto poslabšanih) pogojih za starejšo populacijo, ki potrebuje največ zdravstvenih storitev. Bela knjiga nam je dala možnost, da izrazimo svoja mnenja, ki bi jih lahko strnili takole: - Edini reformski poseg je odprava prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila. - Napotkov za izvedbo predlaganih ukrepov je premalo. - Zdravniki in njihove strokovne organizacije niso dovolj sodelovali pri dosedanjem oblikovanju reforme. - Ni mogoče pristajati na zmanjšanje pridobljenih pravic do zdravstvenih storitev na račun javnega zdravstvenega zavarovanja. - Osnovni viri finančnih sredstev za potrebe zdravstva so vplačila zaposlenih in upokojencev, kar ni sprejemljivo. - Vedno večji delež, plač v drugem stebru pokojninskega zavarovanja naj bi bil obremenjen s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. - Starosti ne moremo enačiti z. zdravstveno tveganimi dejavnostmi, ki se jim lahko izognemo. - Obremenitev neto pokojnin s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje naj bo enaka obremenitvi neto plač zaposlenih. Po ponovni proučitvi bi se pravzaprav morala znižati. - Vsaka oprostitev omenjenih prispevkov mora biti nadomeščena z drugim finančnim virom. - Organizacija dela, gospodarno ravnanje t javnimi viri v zdravstvu in delovni čas zaposlenih naj bodo primerljivi z evropskimi standardi. - Potrebno je uveljavili standarde in kazalnike kakovosti za vse ravni zdravstvenih storitev v izvajanju zdravstvenih programov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v mreži javne zdravstvene službe. - Zdravstvena politika razvoja mešane javno-zasebne zdravstvene dejaavnosti v mreži javne zdravstvene službe ni dovolj opredeljena. Precej pripomb je v zvezi z zdravstveno nego, s pomembnostjo družinskih zdraavnikov, z. mrežo zdravstvene službe in s preventivnim zdravstvenim varstvom. DcSUS podpira tako zdravstveno politiko, ki bo ohranila doseženo stopnjo solidarnosti pri zagotavljanju sredstev za delovanje zdravstvenega sistema, pri čemer naj spremembe v njem upoštevajo potrebe starejših. Franc Poznič Občinski odbor Domžale Dne 2.10.200.3 je imel (Ibčinski odbor Zelenih Domžal razširjeno sejo izvršnega odbora. Na seji je bilo predstavljeno delo občinskega odbora in svelniškeskupine. Predstavljena je bila kandidacijska lista Zelenih Domžal za 11. kongres Zelenih Slovenije na Ptuju, podana je bila informacija o ustanovljenem klub občinska svetnikov Zelenih Slovenije, v katerem je 23 članov. Predlagan je bil tudi sklep, da se Zeleni Domžal borimo za ureditev razmer v stranki in /a ohranjanje dosedanjega imena stranke. Dana je bila pobuda za ustanovitev občinskega odbora mladih Zelenih. Povečati je potrebno aktivnosti na področju ekologije Občine Domžale in izboljšati sodelovanje z drugimi sosednjimi občinami. Pritegniti je treba čim več istomislečih ljudi na ekološkem področju (potapljači, ribiči, lovci, skavti, taborniki, turistična društva) in jih vzpodbudili za skupne akcije Bliženje brežin Kamniške Bistrice, pasjih iztrebkov in morebitno ustanovitev ekološke patrulje. Zeleni Slovenije - Ptuj II. I'0.2003 11. kongres Zelenih Slovenije Na kongresu je sodelovalo 53. delegatov iz vse Slovenjje, ki so dali razrešnico staremu in izvolili novo vodstvo stranke. Predsednik stranke jc postal pn >f. Vlado C tis i/ Ptuja, izvoljeni so bili trije podpredsedniki in vsi ostali organi. I/. Domžal je bil izvoljen v komisijo za statut in pritožbe Urban Žnidaršič. Temeljno sporočilo kongresa je bilo naslednje: TEMELJ, na katerem Zeleni Slovenije gradimo prihodnost slovenske družbe, je trajnostni razvoj in iz. njega izhajajoča kakovost življenja. Trajnostni razvoj tvorijo trije razvojni stebri: EKONOMSKI. DRUŽBENO - SOCIALNI IN OKOLIŠKI. Zeleni Slovenije svojo vlogo vidimo predvsem v skrbništvu nad oknljskim področjem. Zeleni Slovenije bomo aktivno prispevali k razvoju strpne, tolerantne, demokratične družbe, ki v ospredje postavlja človekove pravice kot temeljno pravico. Sc posebno se bomo angažirali /a ustvarjanje pristnejšega odnosa do živali in ostale narave. Načini našega delovanja morajo biti: - konslmktivnosl. - odprtost, - demokratičnost. Stališče svetniške skupine SDS Domžale do spremembe (rebalansa) proračuna Občine Domžale za leto 2003 stran 4 Roman Kurmanšek vodja svetniške skupine SDS Domžale Na 9. redni seji domžalskega Občinskega sveta, ki je potekala S. oktobra 2003, je bila ena ključnih točk obravnava spremembe proračuna Občine Domžakv V spremenjenem proračunu Občine Domžale za leto 2(M)3 so se prihodki kumulativno povečali za K7.9 mio SIT, odhodki pa so se kumulativno povečali /a 107.9 mio. SIT. Prihodki so se povišali, ker je bilo realizirano dejansko več prihodkov od načrtovanih, hkrati pa so bila za določene projekte porabljena manjša sredstva od načrtovanih. SDS SocialDemokratiSlovanije Ocenjujemo, da gre med drugim /a slabo planiranje in občutno predimenz.ioniranje določenih proračunskih |x>slavk pri pripravi prvotnega proračuna. Ker seje spremenjeni proračun sprejemal šele v oktobru, po hitrem postopku, je možno dodatna sredstva nameniti le za izvedbo tistih projektov, ki so bili že prej pripravljeni v la namen. Na lak način pa lako opozicija kot davkoplačevalci izgubijo mo/.nost soodločati o porabi davkoplačevalskega denarja Na določenih postavkah, kol npr na področju kmetijstva ter obrti in podjetništva, sc proračunska sredstva znižujejo. Razlog za zmanjšanje sredstev naj bi, po obrazložitvi v gradivu za spremembo pmračuna za leto 200.3, bilo manjše zanimanje kmetov oz. obrtnikov in podjetnikov za pmračunska sredstva. Svetniška skupina SDS Domžale opozarja, da je treba pripraviti analizo o stanju na ich dveh področjih. Hipotetično se lahko vprašamo, ali manjše zanimanje pomeni, da so kmetijstvo ter obrt in podjetništvo v domžalski občini neperspektivne delavnosti v zalomi oz. zmanjševanju ali pa so morda že tako dobro razvite, da za svoj razvoj ne potrebujejo proračunskih sredsiev? Prav lako ni bilo potrebno pretehtali, kakšna oblika pomoči bi bila najprimernejša za pospeševanje omenjenih dejavnosti in nato morda sredstva plasirati v druge namene, ki pa še vedno spxlbujajo omenjena podana. Svetniška skupina SDS Domžale od občinske uprave zahteva oblikovanje jasnih ciljev ter sistemski pnsttip pri njihovem uresničevanju tudi na ostalih področjih, ki jih zajema proračun. Izpostavljamo področje športa, kjer se postavka »nova športna dvorana« pojavlja v nmračunu že vrslo let, projekt pa sc se sploh in začel izvajali. Na področju snciak' v prihodnje, tako kot do sedaj, zahtevamo, da sc sredstva za gradnjo in nakup sliijiijcjo pogoje z;i dodelitev socialnih stanovanj. Svetniška skupina SDS Domžale od županje in vhulajočih političnih strank zahteva uresničevanje sprejele;-« Razvojnega programa Občine Domžale ter sistemski pristop k uresničevanju zastavljenih ciljev. Odgovornost za realizacijo pa |c na županji in vladajoči koalieiji pouličnih strank. Roman Kurmanšek vodja svetniške skupine SDS Domžale Pogovor s predsednikom SDS Domžale Aleksandrom Kabajem Z delovanjem SDS Domžale sem zelo zadovoljen Preteklo je malo več kot pol leta od olitev novega vodstva SDS Domžale, na katerem je bil poleg ostalih strankinih organov izvoljen tudi novi predsednik, o čemer smo v Slamniku ze poročali. Prve analize delovanja novega vodstva stranke so bile že narejene, zato smo predsednika SDS Domžale poprosili za kratek razgovor o delovanju druge najmočnejše politične stranke v Občini Domžale. Kako ste zadovoljni z delom novih organov SDS v Domžalah, v njih je opazili precej novih imen... Ja, res je, strankine organe, predvsem Izvršilni odbor, smo okrepili z mladimi močmi, seveda pa se ob leni nismo odrekli izkušenim in že uveljavljenim članom. Mislim, da smo izbrali prav posrečeno kombinacijo vodstvenih organov SDS Domžale, saj smo v bistvu nadgradili in razširili našo mrežo aktivnih članov, kar sc že pozna ludi pri našem delu. Z delovanjem SDS Domžale sem zelo zadovoljen. Nam lahko to malo bolj podrobno pojasnite? Mislim, da smo pri ljudeh že ustvarili pozitiven vtis. da torej nismo nekakšni »zadrlež.i«, kot nas želijo nekateri predstaviti v medijih, temveč da smo izredno družabni ljudje, pripravljeni nuditi pomoč, seveda v okviru naših možnosti. Precej vlagamo tudi v aktivnosti, ki niso klasično »politične« (Organiziramo izlete za naše člane in simpatizerje ter celo vrsto takšnih in drugačnih družabnih aktivnosti) in vsi nam priznavajo, da smo s lem res zadeli žebljiček v glavico. Kol največja opozicijska stranka v Občini Domžale pa seveda moramo opozarjati vsclx-| srednjemu m nižjemu sloju prebivalstva (ki je v naši občini večinsko). V naših vrstah imamo tudi precej uveljavljenih in strokovno usposobljenih ljudi, ki tudi na državni ravni zasedajo številne nosilne funkcije naj omenim recimo dr. Miho Brejca, ki je podpredsednik Državnega zbora RS, podpredsednik sds na državni ravni ter Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Domžale, Aleksander Kabaj tudi opazovalec v evropskem pariamentu. kjer je član najmočnejše stranke v evropskem parlamentu (Evropske ljudske stranke), nadalje Lovro Lončar ki jc sekretar poslanske skupine SDS v Državnem zboru ter tudi predsednik Kluba svetnikov SDS Obljubhanskc regijske ksvctil samo letu. ki jc pred nami. V naslednjem letu se bomo, poleg rednih strankarskih aktivnosti, spoprijeli z volitvami, in to kar dvojnimi juni|a bodo volitve v evropski parlament, konec leta pa še volitve v Državni zbor. To bo od nas zahtevalo precej dela in ogromno aktivnosti in prav veseli bomo vsake dodatne ponoči, ki nam jo bodo ob tem nudili naši izredno številčni člani ter simpatizerji. Več o našem delu in aktivnostih si lahko preberete na internetni strani SDS Domžale - na naslovu http://uscrs.vol ja.net/sddoin Kaj pa je Aleksander Kabaj, kadar ni v vlogi predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS) Domžale? No, zanimivo vprašanje... Sem uveljavljen podjetnik (že 25 let) in dobro poznam ter razumem težave in tegobe podjetnikov in obrtnikov In jim skušam z. nasveti pomagati v največji možni meri. Sem član Skupščine Obrtne zbornice Domžale, v okviru katere sem bil desel let tudi član Izvišnega odbora. Poznan sem tudi v š|ioi1nih kiogih. saj sem mednarodni smučarski sodnik (za alpsko smučanje), predsednik tnlbora alpskih smučarskih sodnikov Slovenije in predsednik smučarskih klubov centralne slovenske regije. Pomagam tudi pri organizaciji otroških alpskih smučarskih tekmovanj v Sloveniji. 25 let pa sem tudi že aktivni član (in trener) Smučarskega društva Domžale. Rad tudi jadram in sem ze več koi io u-t aktivni član domžalskega V/ACHT CLUB a. Seveda pa ne zanemarjam družinskih obveznosti, sem (k!e dvema hčerkama in sedaj sem ludi ze dedek Nc|cu. sinu moje najstarejše hčerke, Najlepša hvala za pogovor ter veliko uspeha na vseh področjih... stran 5 KAJ JE NOVEGA? Kaj je storila občina? Problematika odlaganja gradbenih odpadkov Občimi Domžale ima urejen sistem odvažanja in deponiranja komunalnih odpadkov, v okviru katerih je dvakrat letno urejeno tudi odvažanje kosovnih odpadkov, enako pa ludi zbiranje nevarnih odpadkov, medtem ko je ravnanje z gradbenimi odpadki obvezna gospodarska javna služba, kijoje dolžna zagotavljati država. Tako je dosedanja praksa pokazala, da v Sloveniji tovrstno delo opravlja nekaj profesionalnih »rušiteljev«, način in lokacije pa so določene v elaboratu o rušenju v okviru gradbenega dovoljenja za posamezno investicijo. Občina Domžale je bila seznanjena z elaboratom za rušenje tovarne Tako, v katerem je bilo določeno, da bo izvajalec rušenja gradbene odpadke predelal in odložil na ustrezen način. Vse do začetka odlaganja gradbenih odpadkov na območje Žej in Sv. Trojice občina ni bila seznanjena, da bo rušitelj v dogovoru z nekateri prebivalci tega območja gradbene odpadke odlagalna njihova zemljišča. ko so na občino začeli deževali klici o odlaganju gradbenih odpadkov, je pristojna služba ugotovila, dasenatoobmočjesštevilnimitovomjaltiouvaža gradbene odpadke z delovišča bodočega Men atorjevega trgovskega centra v Domžalah. < dede na podatek 0 večjem številu prevozov s tovornimi vozili, je občinska uprava opravila pregled ceste in ugotovila poškodbe (udarne jame. povožene bankinc). Pristojni oddelek je z namenom, da hi preprečil nadaljnjo obremenjevanje ceste ter delanje Škode, izdal odločbo o postavitvi prometne signalizacije, s katero je bil prepovedan promet :a vsa lovoma motorna vozila. Občinsko uprava je o rušenju objekta lovarnc loko in o odlaganju gradbenih odpadkov obvestila gradbenega inšpektorja in inšpektorja ::a okolje. Pristojni oddelek občinske uprave je tudi sam opravil ogled odlaganja in ugotovil, do se med gradbenimi odpadki nahaja tudi del komunalnih odpadkov, izdal /c odločbo o odstranitvi vseh komunalnih odpadkov in lastniku zemljišča, kije omogočal tovrstno odlaganje, izrekel denarno kazen. Sodni izvedenec je na pobudo Občine Domžale opravil ogled poškodb na cesti, ki vodi proti naselju /rje in Sv. Tnijica. izvedeniško mnenje pa bo osnova za izračun povzročene škode. Občina Domžale bo storila vse. da se bomo z. investitorjem Mcrculorjem dogovorili o sanaciji poškodb na cesti, ki so posledice omenjenega odvoz/i. Urad županje Kmalu urejen javni park Veseli smo. da lahko obvestimo občane in občanke, da homo v kratkem dobili ge en javni park, in sicer ob nekdanji lovarni Univcr/.alc. Občina je zemljišče odkupila In pred kratkim podpisala / Atborclunioni Volčji Polok pogodbo, da bodo opravili vzdrževalna dela, v okviru katerih bodo nekatera drevesa (bolna, poškodovana) tudi odstrani ter opravili vsa druga dela, da bo park prijazen in urejen. U.Ž. S fotoaparatom po občini M Fotografirali smo gradnjo pločnika ob cesti Krtina - Moravče. Pločnik bo zagotovil več varnosti vsem, predvsem pa šolarjem bližnje Osnovne šole Krtina. Plinifikacija gre naprej, pogled na razkopano Kolodvorsko ulico. Domžale - univerzitetno mesto Center območja današnjega Universale predstavlja Slamnikarska tovarna iz leta 1870. Ta predstavlja edino kompleksno ohranjeno tovarniško območje iz konca I '».stole! ja. Tovarna je bila ena pomembnejših že v času nastanka in je edina ohranila proizvodnjo slamnikov, industrija slamnikov je pomembno sooblikovala zgodovino in razvoj območja Domžal. Današnjo podobo Je območje dobilo med letoma 1893 in 1909. Kasnejše prizidave niso zabrisale bistvenih kvalitet tovarniške zasnove in arhitekture objektov. V kompleksu se odraža visoka kultura oblikovanja industrijskih območij (členitev in oblikovanje pročelij objektov in parkovno urejanje okolice objektov). Tovarniški kompleks sestavlja klasicistična upravna zgradba, proizvodna zgradba, dimnik in tovarniški park. Celotno obrne>čje nekdanje ti ivame obsega cea I d.000 m2. skupaj s parkom pa skoraj 20.000 Območje se ureja z zazidalnim načrtom, predvidena namenska raba so centralne dejavnosti, zobčinskih odlokom pa so zavarovani upravno poslopje, tovarniška hala in dimnik, prav tako pa je zavarovan tudi tovarniški pat k. ki je v lasti občine. To je kratka predstavitev ()brrK)čja kije bilo predlagano kot možna lokacija za vse umetniške akademije, ki že dalj časa iščejo primemo mesto. Županja Cveta ZalokarOražem jc predlog posredovala Ministrstvu za šolstvo in je svetnikom in svetnicam tematiko predstavila na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale. Poudarila je, da si s sodelavci zelo prizadeva da bi umetniške akademije našle mesto na omenjeni lokaciji. V ta namen so I>>mžale večkrat obiskali tudi predstavniki akademij, lokacijo in prostore pa si je ogledal tudi priznani arhitekt Boris Podrecca in povedal, daje poslopje mogoče odlično urediti. Ob poslopjih je tudi park, ki se že ureja, dovolj prostora pa je tudi za parkirna mesta, območje pa je tudi komunalno urejeno. Predlog je podan, o njem smo lahko veliko različnih mnenj prebrali v časopisih, v tem trenutku pa njegova usoda ni znana. Vemo le, da si županja in občinska uprava zelo prizadevata, da bi umetniške akademije, ali pa morda katera od drugih fakultet, prišle v Domžale, čas pa bo pokazal, ali bo naše mesto, ki pravzaprav oddelek fakultete že ima postalo še bolj univerzitetno mesto. O.U. Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine v občini Domžale Pred kratkim je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, v svojih prostorih pripravil razstavo Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine občin na območju zavoda v Kranju ter na njej predstavil tovrstno dediščino na območju dvajsetih občin, med njimi tudi na območju Občine Domžale. Zavod strokovno pokriva ohranjanje, varovanje in vzdrževanje nepremične kulturne dediščine v posamezni občini. Z razstavo želijo konservatoi ji (na našem območju sodelujejo: Nataša Koruza,Saša i ,a\ rim. Renata Pamič. Damjana Pečnik, Milan Sagadin in Mojca Tcrcclj Olorepec). Bernarda Jesenko l'ilipič - odgovorna konservatorka za Register nepremične kulturne dediščine, ter dokumentalistka I juha Ostemtan, omenimo pa tudi vodjo ()l Kranj Vladimira Knifica. predstav iti bogastvo v obliki vidnih in nevidnih sledov človeka v posamezni občini, ki ga vidijo kot raziskovalci tega prostora in varuhi liste prepoznavnosti, ki je danes na njihovem regionalnem območju še prisotna. V strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine za območje naše občine jc tako zapisano, daje krajinsko najlepši in hkrati najbolj ohranjen del Kamniške Bistrice območje radomeljske Mlinščice, katere zgotk>vina sega daleč nazaj v I.S. stoletje, državno pomembno dediščino pa poleg Mlinščice predstavljata dve mlinarski domačiji ob njej, pri Kovačk in pri Mlinarju. Posebej navajajo gradove Kolovec, Češenik, Cmelo in Knimperk, ob katerih so bili v drugi polovici 19, stoletja urejeni tudi parki, v našo občino pa delno posega tudi eden najlepših slovenskih parkov. Ar-boretum Volčji Polok. Med profano slavimo dediščino ob na Goričiei pri Ihanu ter sv. Nikolaja v Goropečah, med pomembnejšo kulturno dediščino pa uvrščajo še cerkev sv. M< ih< irja in Portunata v Grobljah. Zelo številne so arheološke lokacije (naselbina na Taboru nad Ihanom in liahja Jama pri Krumperku sta razglašeni za spomenik), med naselbinsko dediščino (vasi. vaška jedra) imajo najlepše ohranjen urbanizem Rova s cerkvijo sv. Katarine in gručastim naseljem. Največ razglašenih spomenikov (pet) je na področju memoarialne dediščine, kjer jc 76 enot. na področju vrtnourhitekturne dediščine posebej izpostavljajo Lipov drevored v Grobljah, kot celota pa sta varovani dve območji kompleksnega varstva kulturne dediščine OKV Volčji Potok in OKV Krumperk-Dolsko-Dešen, ki naj bi predstavljali posebno razvojno kategorijo, ki je blizu gradovih prištevajo še domačije, tabore, vile in druge stavbe, poleg že omenjenih mlinarskih domačij pa posebej izpostavljajo še naslednje domačije, (ioričica pri Ihanu 11. Krtina 37 in .Skotjan 7. Brdo 1, 16, 19 in kašča pri hiši Brdo 10, ki so bile razglašene za spomenik že v letu 1984. Za spomenik pa so razglašene tudi Tabor ob cerkvi sv. Kunigundc. Tabor v Krtini ter Slamnikarska tovarna v Domžalah. Največji del dediščine v občini pripada sakralni stavbni dediščini, ki obsega 92 eno! (cerkve, kapelice, znamenja), med njimi sta za spomenik razglašeni cerkvi sv. Kunigundc sodobnim konceptom urejanja prostora s poudarkom na sonaravnem gospodarjenju. Kratko predstavitev lahko zaključimo / ugotovitvijo Zavoda, da je varstvo kulturne dediščine odvisno od zavedanja in znanja o prisotnosti dediščine tudi od predstavnikov lokalnih skupnosti, tj. občin. Z našo občino, posebej z (kldelkom za družbene dejavnosti imajo sodelavci zavoda, kot je povedala Renata Pamič, univ. dipl. Mx;iologinja. zelo dobre izkušnje, saj jc sodelovanje. k(xiperativnost in pomoč na zelo visoki ravni. Na svojem stolu -art Kinodvor - praznik filma Pred časom, pravzaprav v času trgatve, smo na Krasu sedeli po celodnevnem dobro opravljenem delu v vinogradu, v prijetni družbi različnih intelektualcev, od arhitektov, režiserjev, novinarjev, profesorjev na fakultetah, oblikovalcev, filmarjev. celo eden od ministrov je bil med nami. In se pogovarjali ob dobri večerji o tem in onem. Seveda je beseda nanesla na selitev Akademij I to je bila letos poleti sploh lop lema), a o tem na drugem mestu. Potem pa je nekdo postavil vprašanje, koliko med nami je še takšnih, ki niso bili v Koloseju. Ja, kar nekaj jih je bilo, ki so odgovorili pritrdilno. Ker so načelni in še vedno obiskujejo le kinematografe v centru Ljubljane - tistih nekaj, ki so še ostali: Vit, Komuno in Kompas. Vsi ostali so že zaprti. In ker ne prenašajo najbolje vzdušja, ki vlada v Koloseju. Pa sem sc spomnila, da imam tudi sama kar velike težave z ogledom filmov v tem glomaznem produktu nov(xlobne zabave. Nekaj mesecev kar nisem in nisem mogla v Kolosej. Ker sem bila užaljena zaradi ravnanja lastnikov Ljubljanskih kinematografov, ki so nemudoma po odprtju Koloseja zaprli tudi kino pri nas v j>imžalati. Sprva s pojasnilom, da ga rxxJo obnovili, potem pa so to lažno obvestilo umaknili. Brez milosti in brez vprašanja. To je še ena tragična zgodba naše tranzicije. Zakaj'.'Občina l> imžalc jc namreč pred leti vložila znatna sredstva v izgradnjo kina v Domžalah, preračunano na današnje vsote, takole okoli 2(X) milijonov tolarjev. In jo s pogodbo neodplačno - torej zastonj - prenesla na tedaj javni zavod Ljubljanskih kinematografov. Pa seje javni zavod sprivatiziral. dobil nove lastnike in adijo domžalski vložek in vpliv na kino v Domžalah. Ko so kino zaprli, so nam ponudili, da dvorano lahko občina odkupi, kakšnih 170 milijonov naj bi plačali, pa bi bila spet naša. Saj bi morda še razmišljali o tem. a kaj. ko rjaj bi filmi k nam v »provinco« prihajali z vsaj 6 mesečno zamudo. V takšnih pogojih za normalno poslovanje kina ni bilo nikakršnih pogojev, zato smo skt ičiš pred ogledom še k vedcžcvalki. poješ kakšen ham burger in na koncu kupiš šc zadnji CD z lestvice popularnih. Pa sem pix5asi tudi sama kot velika »feniea« filma le morala kdaj pa kdaj v Kolosej. čeprav mi je bila in mije to vedno velika muka. Če nisi ravno ljubitelj pogrošnih komedij tipa Blondinka z univerze. Butec in Butec ter nebuloz 0 takšnih in drugačnih Kifeljeih. potem si pač obsojen, da filme, kot so Pianist Ure do večnttsti. Nomadi neba. Mož brez preteklosti ali Bovvling za ((ilumbine gledaš s skupino, kije pač zašla v napačno dvorano, številka ne vem že koliko in se glasno jezi, kakšno sranje je zdaj to, z gromozanskimi vrečami kokic v naročju, ki oddajajo prijeten vonj. od katerega se ti dviga želodec in najbolj subtilne prizore spremljaš ob prijetnem cmokanju, grizljanju in poziranju gledalca na tvoji levi. Zame prava muka. A bližajo se lepši in drugačni časi. Štirinajstega (ikt( ibra je namreč < idpri sv< »ja vrata nc rv. prenovljeni kino na Kolodvorski, bivši kino Dvor bo bra. prebira časopis in mi ob tem s svojim nalezljivim smehom malce za šalo pove. da so ženske, kruh in časopis drugi dan stari. Z ženo Ivanko se smejiva. sam pa pripoveduje, kako je včasih hodil po gobe. danes pa ob lepem vremenu z ženo rada posedita pred hišo. Eni z drugim lepo živimo, pravi za konec in ne p< »zabi rx vvedati. da jc eden izmed številnih, ki so tudi danes hitro zadovoljni, saj niso bili nikoli v življenju ra/vajeni. Ga kaj moti? Morda promet ki jc še bolj slišen zaradi nove črpalke, ampak lekarna je pa v redu. je zadovoljen. Gledava slike in gospod Ivan se spominja soborcev. prijateljev in znancev, tudi brata Franca in sestre Marije, zraven p še kar modruje, kako enotni smo bili in kako prav te enotnosti danes manjka. Spomini spet zaidejo v prve oktobrske dni leta 1943. dni. ki so bili po Ivanovem mnenju eni od najpomembnejših, pa tudi najsrečnejših zanj in za vse Slovence. Nikoli jih nc h< i pozabil, zali > ga bomo zanesljivo še kdaj srečali, na katerem ob spominskih srečanj v Kočevju. Hvala za pogovor, za iskrive misli in veliko zdravja tudi v prihodnje! Vera Vojska Palčki na prvi jesenski dan odšli na izlet v Krtino *4r« Na povabilo Ihmmove mamici' smo se na pni jesenski dan J a\1tihtu»nixliHJjuliknjunniikifU'tijhnuwji}izi>rij(>h>neznis1i>ržJ.ft)oglcmwM>Wl^>/«uirivjirrl^^ \elikkiiiihmaii)isloižixkisin(ijihimmiliiiličkiili. loik'lonamjeSlohir diihnuHlnikSe\v7\% aftoatiiiJfujaTiit fcii|» txisinm-galip<>dUih,kiiHtmjihjcpripnivilaprijiiznal)iiinnsi-bn(islasmisi>Miknf,txinilmk\čiib>likliielxinanc,ixi nvnm.. .šemnogotinigihdolmtl. Kerikutijezmanjkiniikičasa. srnine zalmililiprijaznim gostiteljem in se utrujeni jxxkili mcaj v vrtec. Vrtec Domžale, enota Palček, Tatjana Jarc Predstavljamo zlate maturante Julijana Slapar Srednja šola Domžale se lahko pohvali, da je imela v preteklem šolskem letu zlato maturantko. To je Julijana Slapar i/. Škocjana, ki v teh dneh že pridno študira na Visoki policijsko varnostni sob za naše bralce in bralke pa je odgovorila na nekaj vprašanj, med katerimi je zelo zanimiv tudi odgovor o naši srednji šoli. Ampak začeli sta pri osnovni šoli. Najprej sem štiri leta obiskovala podružnično osnovno šolo v Krtini, nato pa predmetno stopnjo končala na OŠ Dob. Osnovna šola mi je dala dovolj znanja ki ga pa žal nisem takrat dovolj izkoristila. Zakaj si se orilo* 'ila za Srednjo šolo Domžale? Za Srednjo šolo Domžale smo sc odločili skupaj s starši, kajti veseli me delo z ljudmi, hkrati pa sem veliki > lažje i >bi ski iv ala še glasbeni > šolo. Kako si se pripravljala na maturo? Kakšnih posebnih priprav nisem imela, pomembno je bilo sprotno učenje v vseh petih letnikih. Kateri predmet ti je na maturi delal največ preglavk in zakaj? Težko bi se odločila kateri predmet, saj z nobenim nisem imela preveč težav. Najtežji del mature se mi je /dela seminarska naloga iz gospo darskega poslovanja, a sem tudi ti > na koncu dobro izpeljala. Kaj svetuješ bodočim maturantom? Bodočim maturantom lahko le šc enkrat povem, da jc pomembno učenje za maturo v vseh letnikih šolanja na srednji šoli oz. gimnaziji in ne samo v zadnjih mesecih. Sicer pa matura ni tako huda stvar, za nas je le nek zrelostni izpit v življenju, ki pa ga naredi vsak. če ima le dovolj volje Kako so tvoj usp»'h sprejeli tvoji starši, prijatelji, sošolci? Si ga pričakovala? Uspeha niti slučajno nisem pričaki >-vala. saj so se moje želje o dobro opravljeni maturi razblinile že ob pisnem preverjanju matematike in slovenščine, zalo sem bila pri|c(ii' i presenečena. Uspeh na maturi je bila pika na i v mojem šolanju, katerega so nekateri celo pričakovali. Starši so bili nad uspehom nadvse zadovoljni, prav taki > pa tudi prijatelji in sošolci. Bi priporočila srednjo šolo. ki si jo obiskovala, tudi drugim dijakom? Zakaj? Srednja šola Domžale je edina srednja šola v domžalski občini /ati. bi jo priporočila vsem ki želite nadaljevati šolanje na srednji šoli. Na tej šoli namreč izvajajo različne programe, sedaj pa je »okrepljena« še z gimnazijo. Pa tudi veliki > v eč prostega časa boste imeli, saj je šola do\ol| blizu. Kje nadaljuješ študij in kakšen je tvoj življenjski cilj? primerno zaposlitev, ampak d( takrat je še veliko učenja! Kako preživljaš prosti čas? Na rolerjih.kolesu, sem tudi članica Prostovoljnega gasilsekga društva Studenec, pa tudi čas za prijatelje se najde. Imaš morda življenjski moto? Izkoristi življenje, ž.uraj. kolikor moreš, saj se le enkrat živi Hvala inžuraj! Vera Vojska MLADI stran' KOT.CEK ZA STARŠE ■povej naprej! Ali sem dovolj suha? Pred nekaj tedni smo v Slovenskih novicah prebrali članek »Shujšana do kosti zbežala v smrt«. V njem so opisani zadnji dnevi še ne osoninajstletnega dekleta, ki se je izstradalo do smrti. Nekaj dni pred tragičnim koncem je 173 cm visoko dekle zapisalo: • I renutno tehtam 3b kil ... Mislim, da sem predebela za bolnišnico. Pravijo pa mi. da je moje živ I jen je na nitki, moji izvidi so slabi. Res se počutim šibko, mama mi pri vsem pomaga. Doma je peklensko, za vsak grižljaj se kregamo. Ne vem. ali so res \si slepi in ne \ idijo. da imam }>oro špeha na sebi..... I pam, da bo žara. ker taka ha jsa nočem biti \ krsti.« Utopično sem upala, da sc to pri nas ne bo zgodilo. Da bi zaradi stradanja umrlo dekle tudi v naši državi'.'Topažene. Na žalost je tudi pri nas vse več mladih, ki zbolevajo za inotnjami hranjenja. Anoreksija, bulimija in kompulzivno prenaje-danje so najbolj znane motnje hranjenja, s katerimi se spopada dobesedno na milijone mladih po svetu. Pa ne le mladih! Pri ženskah je ta nxitnja devetkrat pogostejša kot pri moških. Preproste razlage, zakaj sc razvije, ni. Ponavadi gre za kombinacijo dejavnikov, ki vodijo v obseden odnos do hrane. Nekateri ljudje pa so enostavno dovzetnejši za tovrstno motnjo. Rizična skupina so največkrat deklice, ki ne želijo odrasti. Nočejo, da bi njihovo telo dobilo ženske oblike. Bojijo se vloge ženske, pogosto jih je tudi strah spolnosti. Želijo ostati brez prsi in menstruacije. Motnje hranjenja O pravi motnji hranjenja govorimo takrat, kadar človek hrane ne uporablja za potešitev lakote, ampak za nadomestilo dragih potreb, kot so sprejetost. varnost, čustvena ali telesna bližina nežnost in ljubezen. »Na začetku sem stradala, ker sem hotela pozornost in stik. Končno so se doma začeli ukvarjati z mano. Kasneje, ko sem že dalj časa stradala pa enostavno nisem več mogla nehati, čeprav sem hotela.« To je /godba štirinajstlemice. Kadar postane prehranjevanje poglavitna okupacija v človekovem življenju, kadar zaposluje večino naših misli in zaradi katere se nam oglaša slaba vest. takrat se je potrebno nad tem početjem resno zamisliti. Pri tem potrebujemo trdno oporo družine, šole, prijateljev ali sodelavcev. Prepogosto se dogaja, da ljudje sredi sveta ostajajo sami. Naj nam ne bo nerodno izraziti svoje pripravljenosti za pomoč. Zanimiva je ugotovitev, do so motnje hranjenja značilne za razviti, predvsem potrošniško orientirani /ah xlni svet kjer je hrane na pretek. Danes so v modi vsemogoče diete, s katerimi kontroliramo telesno težo. Dieta za posameznika lahko pomeni samopomoč v smeri obvladovanja vsaj enega področja (če mu že na drugih ne uspeva). V družbi, kjer je vitkost cenjena, se je lahko do sedaj počutil spregledanega z dieto pa je dosegel vitkost, uspeh in celo zmagoslavje. Vpliv družine Družina je temeljni kamen in prostor, kjer otrok gradi svojo osebnost. V njej se u6 izražati čustva, se sooča s konflikti, dobiva predstave in izkušnje o svetu. Raziskave so opozorile, da nevarnost za razvitje omenjenih motenj obstaja predvsem v družinah, v katerih vlada pretirano zaščitništvo. kontrola, okostenelost. izogibanje konfliktom, preveliko vmešavanje v medsebojne vloge in medsebojna odvism>st. Kakšen vpliv imajo na nas naslednje »spodbudne besede«: »Pojej, da boš velik in močan! Hitro jej, da ti ne bodo drugi pojedli. Pojej, da boš dokazala da si pridna. Veliko jej. da bom vesela. Pojej vse, da ne boš kaznovan. Eno žličko za dedka, babico, za...« Seveda pa vzrokov za vse posledice ne gre iskati zgolj v družini. Psihološki pomen hrane Hranjenje lahki i prikažemo kot nekaj, kar je na moč prijetno ali nekaj, kar je nadvse mučno. Vemo, daje druženje okoli mize ne samo kulinaričen, temveč tudi družaben dogodek, ki pa se lahko izrodi v svoje nasprotje. Dekle, ki prihaja v našo svetovalnico zaradi anoreksije. pravi, da v njeni družini nikoli niso razvili navade, da bi jedli skupaj. Kdor pride domov, si hrano pripravi in postreže sam in jo /aužije na barskem stolčku na pultu. Mize sploh ne uporabljajo. Hrana je zadovoljstvo, hrana je krivda, hrana je nagrada. Hrana prinaša človeku prvo izkušnjo ugodja v življenju. Zadovoljitev te potrebe prinese občutek prijetnosti, zadovolj-nosti. ki začasno prežene vsa druga neugodja. Hrana človeka tesno povezuje s tistim, ki skrbi zanj. Skozi hrano pridobivamo prve občutke varnosti, zaščite, sprejetja, ugodja, ljubljenosti, pomembnosti in še marsičesa prijetnega. Hrana lahko postane nadomestilo za čustveno prikrajšanost, s katero jc možno navidezno kratkotrajno zmanjšati tesnobo in preprečiti občutek osamljenosti. Neverjetno! Ampak s hrano je človeka možno nadzorovati, nagrajevati ali kaznovati. Hrana je lahko sredstvo za dokazovanje skrbi, za izražanje naklonjenosti, odvisnosti. rxxlkupovanja, izsiljevanja obvladovanja in podrejanja. Dražba postaja do debelosti vse bolj nestrpna, vitkost pa postaja nova vrednota. Prikličimo si v spomin mere in izgled deklet, ki so bile udeleženke lepotnih tekmovanj v zadnjem letu'.' Če poznate katero izmed njih. vam bo jasno, k čemu sili dekleta naša dražba. Pomislimo na pripombe v smislu: Uf. kakšna bajsa debelajsa! Vprašajmo sc. kako pa je »našimi prehranjevalnimi navadami? Kako jc v naših družinah? Ali tudi mi kdaj jemo. ko nismo lačni? Morda jemo takrat, ko nekega položaja ne obvladamo, ko jc pred nami težka preizkušnja za katero sc nam zdi, da ji morda nismo dorasli, ko smo napeti, tesnobni in razočarani, morda jemo zato, ker smo pričakovali pohvalo, nagrado? Lili Jazbec Ta čudoviti kostanj! Kostanjevo drevo. Veliko, močno, košato... Prav zdaj, v tem letnem času žari v tisočerih barvah jeseni. Vsak list zase jc nov pogled, m rva barvna lestvica novazgodba.Zatojc izziv mnogim.ki ga znajo uporabiti kot umetniški material. V Centra za mlade na Ljubljanski 70. so že nekajkrat v jesenskem času organizirali in izvedli delavnico na temo kostanjevi listi kot ustvarjalni materijal. V četrtek. 09. oktobra ob 18.00 uri in v ponedeljek, 13. oktobra 2003, sc je delavnic udeležilo kar nekaj vzgojiteljic in učiteljic, ki so pod mentorstvom gospe Lili Jazbec uspele oblikovati čudovite klobuke in košarice za sadje, cvetje ipd. Večnamenski prostor Centra jc postal pravi modni bazar damskih, planšarskih in čarovniških klobukov. Udeleženke delavnic so bile upravičeno zadovoljne s svojimi izdelki. Znanje, ki so ga pridobile, bodo lahko prenašale na generacije najmlajših po vrtcih in na učence v osnovnih šolah. Zaradi velikega zanimanja so se v Centra odločili, da v drugi polovici novembra delavnico s kostanjevimi listi izvedejo še enkrat. Če so vas te vrstice in izdelki navdušili, imate možnost, da se tudi vi preizkusite v oblikovanju izdelkov iz listja jedilnega kostanja. Pokličite tel.: 722-66-(X). Nada Delan Siddharta dvignila Domžale V soboto 11.10. je bil v Hali Komunalnega centra koncert legendarne skupine Siddharta, ki je na slovenski predstavitveni turneji albuma Rh-Siddharta. Siddharta. Siddharta. lahko slišimo že na vsakem koraku, kamorkoli gremo, tema pogovora skoraj vedno nanese na to skupino, ki je pošteno zamajala in postavila nove smernice, kako mora slovenska glasbena skupina delovati. Hkrati pa tudi dokazala, kaj lahko doseže, saj jih le dihljaj še (xklaljuje od elitne svetovne scene. Koncert v Domžalah je bil vrhunski, saj je dosegel, daje zahtevna domžalska publika dobesedno ponorela pod vsakim zaigranim akordom, zapetim vokalom in udarcem bobna. Igrali so približno dve uri (čeprav takrat izgubiš občutek začas), zaigrali večino skladb iz novega albuma in nekaj starih skladb. Kar se jc dogajalo s publiko, ni moč opisat, ker bi bila vsaka beseda kič, saj lahko kaj takega doživiš samo v živo (direktno v žilo). Vse pohvale organizatorjem, saj so poskrbeli, da ni bilo pretirane gneče v dvorani, saj pri skupini, ki napolni stadion s 30.000 gledalci, nikoli ni dovolj natiskanih kart. Tudi tokrat jih jc že nekaj dni pred koncertom zmanjalo. Ozvočenje in osvetljava ki, sta pripomogla k samemu vzdušju, sta bila odlična. Glede na koncerte znanih svetovnih ročk skupin, ki smo jih imeli priložnost videti, se jih lahko veliko skrije s svojim celotnim performansom in odnosom do publike. Upajmo, da bodo spet prišli v Domžale, ko bodo majali tla svetovnih odrov. Marko Ocepek Utrinki s Filmskega festivala v Celju (24.9.-27.9.) Letošnji filmski festival je bil prvič po letu 1995, ko se je za nekaj časa preselil v Portorož, ponovno v Celju, svojem rojstnem kraju. Obiskalo gaje tudi Društvo Milf. Malo zar.idi ljubezni do (Uma, malo pa tudi zaradi »preučevanja okoliščin.« saj upamo, da burno naslednje leto tam v ideli naš filmski izdelek, natančneje celovečerni film z delovnim naslovom Denarnica. Vendar do tja je pot še dolga. Sedaj je končana komaj prva Gaza - produkcija. Hlm smo po skoraj enem letu končno posneli, sledi izbira montažerja in glasbene skupine. Dovolj si bodi o tem. Odprav ili smo se torej v Celje. Naša sreča je bila tudi. daje naša članica. Jerneja Uran, doma prav iz Celja. Po okupaciji njenega stanovanja v sredo zvečer, smo sc namenili na ogled filmov. Zadeva jc za razliko od Portoroža, kjer seje filme gledalo zgolj v eni dvorani, izgledala tako, daje bil program predvajan kar v treh kinodvoranah hkrati. Prenovljeni kino Union jc bil namenjen ogledu premier celovečernih, dokumentarnih in kratkih filmov (med dragim tudi študentov AGRFT-ja). Novi »artkino« Metropol ter Mali kino Union pa sta bila namenjena predvsem retrospektivi slovenskega filma ter nekaterim televizijskim produkcijam. Zamudniki so si ponovitve najnovejših filmov lahko ogledali tudi v Planetu Tuš, kije nekoliki > manjša različica ljubljanskega Koloseja, vendar žal brez akreditacije s strani organizatorjev (Filmski Sklad RS). Ne preveč posrečena poteza, saj smo to presenečeni ugotovili šele na Člani društva Milf v pogovoru z režiserjem in scenaristom filma »Pod njenim oknom,« nesojenim zmagovalcem festivala. Z leve: Žiga, Darko, Metod Pevec in Marko. licu mesta. Baje so nam nevšečnost sporočili žc po nekih papirjih ali letakih, ki smo jih prejeli prvi dan, vendar, le kdo naj bi bil ob vsej tej filmski mrzlici pozoren še na to. Organizatorjem sc očita tudi prevelika razpršenost c »hisk« ivalcev, ne samo zaradi različnih kinodvoran, pač pa tudi zaradi odsotnosti neke stične lokacije, kjer bi sc redno lahko srečevali in izmenjavali mnenja. Kljub temu jc dogajalo. Največje prijetno presenečenje jc bil, po enotnem mnenju društva Mili in tudi večine udeležencev, film režiserja in scenarista Mctixla Pevca, Pod njenim oknom, ki jc po mojem mnenju prvi slovcnsko-cvropski izdelek in za slovenski film pomeni prelomnico tako v družbenem kontekstu, kot tudi v plasiranju same zgodbe. Film krasijo predvsem vrhunsko speljani preobrati, zelo dobra igra (v glavni vlogi briljira igralka leta Polona Juh) ter izredno duhoviti dialogi. Na rednem kino sporedu sc bo pojavil 4. decembra, za tiste, malo bolj neučakane, pa sc ga bo dalo videti že novembra, v okviru ljubljanskega filmskega festivala l.lili,, lako je pompozni govor predsednika konusijc,.lanc/a I .apajne, režiseja in lanskega zmagovalca (s V okviru AKUMULATORJA (MKC Domžale) je teater TEROR, ki deluje pod njegovim okriljem, pripravil čarobni večer Noč čarovnic 31. oktobra 2(H)3 ob 19.00. uri se bodo male čarovnice prebudile in ustvarile debelo uro čarovniškega sveta. Ob tej prireditvi bomo gledalce pogostili s čarobnim vinom in čajem. Vljudno vabljeni med čarovnice. filmom Šelestenje), v katerem jcokanil drŽavo, oziroma kar prisotno ministrico za kulturo Andrejo Rihtcr, in župana Celja. Bojana Šrotn. daje veliko obljub, vendar bolj malovoUC po njihovi uresničitvi, izgubil na teži v tistem trenutku, ko so razglasili zmagovalca festivala. Čeprav jc smrdelo po politični kuhinji, razglasitev pravzaprav (Rezervni deli Damjana Kozoleta) ni bila kako veliko presenečenje, saj se ukvarja s problematiko (trgovina z ljudmi), ki jc zelo aktualna in tudi politično korektna. Potihcm pa seje večinizclo dobro zavedala, kateri iilm bi moral zmagali. Vendar, tudi življenje sc nam ne zdi zmeraj najbolj pravično. Omeniti moram še uspeh mojega kolega, sošolca s študija politologije, Rorijana Skubica(sedaj I, letnik režije naAGRFT), saj je njegov kratki film Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb zmagal kar v dveh kategorijah: za najboljši študentski ter tudi najboljši kratki Iilm. Film se ukvarja i problematikoodraslih, ki imajo motnje v osebnem razvoju (nekateri bi jih poimenovali kar duševno moteni ali celo »invalidi,« vendar gre po mojem mnenju za neustrezna izraza). [ nekem, za njihove potrebe pi ilagojenem domu v 1 jubbani, kjer jih na svojih sprehodih po Ljubljanskem Barju srečeval ter tako prišel na idejo za film. Bravo, Floiijanl Omeniti je potrebno še kratki film Zadnja želja avtorja Petra Pa.šiča. ki po mojem mnenju sijajno prikazuje vso banalnost današnje kapitalistične (re) produkcije zgolj sko/i prehranjevalno verigo. Drugače pa jc bila zaključna prireditev čisto simpatična, vendar gre ob tovrstnih dogodkih bolj za Iniinalnosli in tchnikahjc v smislu izrekanja čestitk ter navezovati jc takih ali drugačnih stikov z ljudmi iz. sveta filma. Vendar to pač spada /raven. Naj sc zabava prične! Žiga Camernik foto Gregor Pavli akumulator ►►►►►► razstava slik Klemen Kavčič 14.10. torek fotografska delavnica vsak torek in četrtek info.: 724 85 25 o4o 713 263 - Mojca sobota 25.10. 10.00 čistilna akcija 21.00 (skate park, okolica akumulator) 13.00 sk8 session irtfo.: 040 277 959 - Borut 21.00 koncert UNAMEIT (ska, punk, reggae) I SCREAM (nu-metal) 18.10. zbota 19.00 okrogla miza "Mladinski delavec' Info.: 031 508 060 - Žiga Čamernlk 21.10. torek ustvarjalna ikovna delavnica od 10. do 14.ure Info.: 724 85 25 031 372 662 Katarina 27.10.>»i>*>fc> 31.10. petek 19.00 teater teror 'Čarovnica' Info.: 031 778 526 - Mateja sound option D}: Germ Deuce Marin Koksi (K4) oktober akumulator c ■obota. 1.11. ob 20.00 Sedmina fgothic industrial E.B.M.] petek. 7.11. ob lt.00 otvoritev Festivala vizualnih umetnosti z glasbenim gostom Ladom Jakšo •obeta, 8.11. ob 10:00 koncert - Sun seream Četrtek, i».ii. ob 10.00 - Železna jama [Gorjuša pri Krumperku] literarni večer z gledališko skupino Lupinice zbor pred/ akumulator -Jem ob 19,30 info.: Habo 031 657 775 petek, 14.11. ob 21.00 zaključek Festivala vizualnih umetnosti s skupino Hard.com Četrtek, 20.11. ob 21:00 ► ►►► fotografska delavnica ob torkih in četrtkih ob 17.00 info.: Mojca 040 713 263 _*> 14.11. • 28.11. ob 17.00 likovna delavnica I INOREZ Info.: Ket l 040 652 042 ► « bnekl veter sreda ob 20:00 [na Kubick] ■ObOU, 22.11. Ob 22.00 Večer elektronske glasbe IV1 z 1)) i društva Sound option d Cetrek 27.11. Ob 21:00 M Literarni večer (Marko Samec, Damjan Habe) petek 28.li. ob 20:00 C koncert - Red house & Roni [ex-Legeres] C Egida 4 •obota, 2t.ii. ob 22.00 Kobavashi Lounge > Info.: kiperbush@vorJa.net C info.: 01 724 85 25 C info@akumulator.org stran 9 OD TU IN TAM Enake možnosti žensk in moških Na Bledu je v soboto. 3. in 4. oktobra Pravno informacijski center nevladnih organizacij organiziral dvodnevno izobraževan je za občinske svetnike in župane. Delavnica je potekala na temo »krepitev sodelovanja med nevladnimi organizacijami in lokalnimi oblastmi pri razvoju politik na področju enakih možnosti žensk in moških tet socialne varnosti«. Pravni red Kvropskc unije jc opredeljen predvsem s pogodbami, uredbami in direktivami. Direktive livropskc unije, s katerimi se je usklajevala slovenska zakonodaja, se nanašajo na zaposlovanje in pravice i/, delovnega razmerja, socialno in zdravstveno Varnost, posebna pozornost pa jc namenjena varstvu materinstva in starševstva, prav tako pa zakonodaja prepoveduje diskriminacijo in zagotavlja enako obravnavo žensk in moških. Seznanili smo se s tematikami, kot so: Načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, ne glede na spol l.nako obravnavo glede na spol pri dostopu do zaposlitve, poklicnem izobraževanju, napredovanju in delovnih pogojih, ki jc usmerjena k odpravi posredne m neposredne diskriminacije na področju dela. Prepoved spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu ustanovitev nacionalnih institut ij, ki bodo pristojne za uveljavljanje enakih možnosti, integracija načela enakosti spolov v vse predpise, politike in aktivnosti; uvedba sankcij v primerih diskriminacije in podlaga za sprejemanje pozitivnih ukrepov. Enako obravnavo žensk in moških v sistemih obvezne socialne varnosti in v poklicnih sistemih socialne varnosii (zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za rimer brezposelnosti), Enako obravnavo samo/aposleiiih moških in žensk. vkl|iično s tistimi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ter varstvo žensk v času nosečnosti in materinstva. Izboljšanje zdravja in varnosti pri delu za noseče ženske in za delavke, ki so nedavno rodile, ter za matere, ki še dojijo, Usklajevanje družinskega In poklicnega življenja starševski dopust. Obrnjeno doka/no breme v primerih diskriminacije zaradi spola. Evropska unija posveča enaki Ljubljanska 70, Domžale, 722-66-00, czm@siol.net VESELE JESENSKE POČITNICE vsakdan i hI 23.10. do 30. 10. med "-.(K) in I5..00 uro ustvarjalno preživljanje pn istega časa. Prispevek l ,000 sit na dan. Potrebne so predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 7.'.1 66 00 DEBATNI VEČER v torek, 18.11. nh 20.00 uri - pogovor na temo: Motnje hranjenja TORKOVI KULTURNI VEČERI 25. II. ob 20.00 uri otvoritev H)T(H rRAFSKE RAZSTAVE avtorice Mirni Pollak KREATIVNE DELAVNICE za vse generacije v četrtek, 20.11. Krašcnjc okvirjev za slike: I. skupina ob 13.00 uri 2. skupina ob 18.00 uri ((bveziKpredliodne prijave na td. Štev.:722-6500 aH osebronaCentai za mlade NADALJEVALNI TEČAJ ŠPANŠČINE vsako nedeljo od 18.30 do 20.00 ure poteka V C/.M nadaljevalni tečaj španščine p)|)iiiiiag:il:itakoiitn)k()ink()liijih()viiiislatV'niR'ši'\alile/.iv(' /iiči'iijciii./aleiiiiiiist'|e|)oliebnopredb(xlnodogovoritinalcl.:722 66 00, USTVARJALNE DELAVNICE Vsak torek potekajo ustvarjalne delavnice za mlade med 16.00in 17.30 um ter med 18.00 in I9.30UTO, Vsako sredo med I.S.IKlin I6.30iiroscustv,'iij:ilnoi/niža|omladis|xiscbniiiii potrebami. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ i« hišnikom m njihovin i svojcem. |irijateljem Vsakdnujiponedeljekvmesecumed 19, X)in21j00uropodvodstvoml ik Jazbec obravnavi spolov v politiki enakih možnosti žfnsk in moških posebno pozornost le od 1970 - ih let dalje. Uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo EU je prispevala k spremembam nekaterih zakonov, pomembnih za uresničevanje enake obravnave žensk in moških. Zakon jc v Sloveniji stopil v veljavo 20. julija 2(X)2. Zakon o enakih možnostih žensk in moških je splošen zakon, ki določa skupne smernice oziroma temelje, ki bodo vodilo za zakonodajo na posameznih področjih. Posega na področja življenja, ki so pomembna / vidika enakih možnosti. Zakon za ustvarjanje enakih možnosti in spodbujanja enakosti spolov ne uporablja več enkratnih posamičnih ukrepov in aktivnosti, ampak ustvarja celovit pristop, katerega cilj je doseči trajnostni razvoj na področju enakosti spolov in prispevati k takemu razvoju družbe, ki bo vključevala in upoštevala sposobnosti in potenciale tako žensk kot moških. Delavnica je bila zelo zanimiva, saj smo si udeleženci izmenjevali izkušnje in mnenja iz cele Slovenije. Vsaka lokalna skupnost ima neke specifičnosti in poznavanje lc-teh lahko koristno integriramo v svoji občini. Saša Kos Intervju z Majo Drljepan, pevko skupine Skat Več koje ljudi, lažje tudi nastopam Maja, kakšno glasbo pretežno igra tvoja skupina Skat inče je tovrstna glasba najbolj všeč tudi tebi osebno? Moram reči. da jc to zelo težko opredeliti, ker so meje med zvrstmi danes že zelo nerazpoznavne in ncdol(x2jivc. To jc vidno tudi v naši skupini, ki šteje 6 članov, vsak pa preferira neko drugo glasbeno zvrst. Tako je tudi naša glasba neka mešanica, če se pa že moramo poimenovati gre za pop-rock. Je pa to čih upokojencev, ravno tako ostali govorci in nastopajoči v kulturnem programu. Za nas, upokojence, je najbolj |k imembna številna udeležba prijateljev, lepo vreme, ki jc privabilo tolikšno udeležbi >. T > je p< itrebni i izk< irist it i vsaj enkrat na leto, je bilo slišati med udeleženci. Po končanem srečanju so se moravski in ostali udeleženci z. avtobusi odpeljali vsak na svojo stran. Draženje bo ostalo vsem še dolgo v spominu. Jože Novak Priložnost za bolj varno delo Svobodni sindikati se vključil jemo v Evropski teden varnosti in zdravja pri delu Varnosti in zdravje pri deluje poleg plač od nekdaj med temeljnimi nalogami sindikatov. Z organizacijo aktivnosti v Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu želimo sindikati spodbuditi vse aktivnosti, ki tako ali drugače prispevajo k temu, da bi tudi pri nas postalo delovno mesto bolj zdravo, bolj varno in bolj produktivno. Evropski teden varnosti in zdravja pri delu Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Območna organizacija Domžjale Konferenca sinadikatov KNG Helias Domžale Vabilo Ker smo različnim nevarnim snovem izpostavljeni praktično vsi delavci na skoraj vseh delovnih mestih, vas vabimo v petek, 24. oktobra 2003 ob 11. uri v Centre požarnosti varnosti Domžale, Količevo 2 a (poleg tovarne Helios) na izobraževalno srečanje Strokovnjaki HELIOSA: vodja INDOK centra dipl. ing. kemije Majda Kociper, vodja požarnega inžiniringa dipl. ing. Milan Tomše in direktor HELIOS TBLUS Količevo mag. Marko Vresk nam bodo predstavili način prepoznavanja nevarnih snovi in sistem obvladovanja le-teh. Predstavljen pa bo tudi učinek dobrega programa varnosti in zdravja pri poslovni uspešnosti podjetja. Pridite, ne bo vam žal! Izvedeli boste marsikaj koristnega za svoje nadaljnje dela. Sindikalnim zaupnikom domžalskega območja sta spregovorila tudi Dušan Semolič. predsednik ZSSS. in Milan Utroša, sekretar ZSSS. Športno srečanje sindikata KNG V športnem parku na Ravnah na Koroškem so bile prejšnjo soboto druge letne igre sindikata KNG. Si delovalo je 24 ekip z več kot 6(X) udeleženci. S svojimi ekipami je sodeloval tudi sindikat družbe HELIOS Domžale in osvojil tudi lepe rezultate: 2. mesto v malem nogometu in ravni) tako drago mesto v košarki. Čestitamo in želimo, da ki se ga v pnhodnjem letu udeležili še v večjem številu in da bi bili še bolj uspešni. Člani Upravnega in Nadzornega odbora DVI Domžale. Zapis z delovnega sestanka Društva vojnih invalidov Domžale ludi v času dopustov domžalski člani DVI ne mirujejo. Upravni odbor organizira sestanke, srečanja, izlete, kolesarjenje, pnhodni.štvn, balinanje, kegljanje in strelstvo. Njihovi člani se udeležujejo proslav, pogrebov s praporom za pokojnimi člani. Trenutno jc v DVI včlanjenih 180 članov iz sedmih občin. Člani pododborov v posameznih občinah so delavni. In kaj so razpravljali in sprejeli: Zaradi bolezni in dopustov je bilo precej opravičeno odsotnih. - Knjigovodske storitve za Društvo bodo opravljali v računovodskem servisu v Domžalah, vodila ga bo Nataša Čokan. - Status invalidskega društva s sedežem I)(mižale, I juhljanskac. 3d, je urejen s transakcijskim! računi in vsem potrebnim za vodenje računovidskcga poslovanja. - V zdravilišče je odbor predlagal članico, go. Marico Kovač iz. Domžal. - Društvo izgnancev Domžale jc skupaj z.ostalimi organizacijami organiziralo ob 60-lctnici osvoboditve taboriščnikov Kampordisk na otoku Rabu, in sicer v soboto 13.9.2003. Obisk jc bil osrednja meddržavna slovesnost. Med udeleženci jc bilo tudi 16, članov iz DVI Domžale-na čelu s predsednikom Jožetom Brodarjem Za Opravljanje in vodenje socialnih programov za DVI je bila predlagana gn Jožica Tomelj, višja medicinska sestra iz. Mengša, ki jc zaposlena v Kliničnem centru v Ljubljani. Pogidba 0 delu jc pidpisana in tudi ovrednotena s primernim honorarjem zadelo. - Kot vsako leto sc bodo začeli obiski članov pred novim letom 2004 že v mesecu novembra 2003, obiskani bli >/cii|c lako nastopaj« x'ih kot prodajalcev in obiskovalcev je pripomog lo.da nam je tudi drugi sejem zelo dobro uspel. Prav posebna zahvala gre naši predsednici sejma Vidi Strajfnar. ki seje skupaj z vsemi sodelavci Vistre maksimalni i potrudila, tla je ta sejem tako uspel, prav tako tudi obema ansambloma, ki sta nas zabavala po minimalni ceni in ustvarila res ta pravo vzdušje. Zahvala vsem darovalcem starin, še posebno g. Rupar Hildi in Mici iz Scla pri Ihanu, ki sta prispevali največji delež, vsem darovalcem dobitkov. Radiu Hit in Ognjišču za brezplačno objavo vabila, g. župniku Kvatcrniku za krst zapravljivčka, vrtnariji Tratnik za čudovit cvetni aranžma, saj smo novi zapravljivček okrasili s številnim cvetjem ter velika zahvala tudi našim vrlim gasilcem z Francem Urbanija in Jožetom Ručigaj. brez katerih ne mine nobena prireditev, da nam ne bi priskočili na pomoč tako s klopmi in mizami kot tudi z. rudarsko službo in peko mesnin. Slaščičarstvu Razpotnik za vse domače piškote in vsem ostalim članom, ki so žrtvovali nedeljo za boljšji sejem. Veseli smo. da nam jc to druženje krajanov tako lepo uspelo in da smo v turoben vsakdanjik na vasi prispevali tudi nekaj lepega in nepozabnega Nevenka Narobe društva Radomlje, zahvalil vsem za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditev. Čeprav še niso zaključene, so že pomembno zaznam« ivale letošnje leto in prispevale k želji društva, da Radomlje poskusijo vsako leto bolj postati turistični kraj. Predsednik je posebej poudaril, da se društvo kot del civilne družbe trudi, da bi bil kraj prijeten, da bi se v njem tako prebivalci kot obiskovalci dobro počutili, ne pozabljajo pa tudi na prijateljstvo ter druženje med vsemi, ki sodelujejo v najrazličnejših akcijah. »Turizem ne pozna meja. turizem smo ljudje,« je poudaril Igor Kuzmič ter se zahvalil vsem. ki so sodelovali pri prireditvah, predvsem pa Občini Domžale za finančno pomoč ter podporo pri aktivnostih. Predstavil je tudi novost - ekološki drobnogled, ki že prinaša nove rezultate, saj člani društva in vsi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, že posredujejo podatke o onesnaženjih, kijih opažajo. Opozoril je tudi na potrebno urejanje Kamniške Bistrice ter pohvalil občino, ki je z začetkom postopka za uresničitev projekta Kamniška Bistrica-os regije, naredila velik korak pri dolgoročnem reševanju problematike, katere cilj je. da območje Kamniške Bistrice postane zanimivo za vse. ki imajo to reko radi. Večer, ki je minil v prijetnih p« igovorih. kako bi Radomlje in njegovo okolico naredili še prijetnejše, sta z glasbo popestrila kitarist Rok in pevka Maja. V. Katoliško izobraževalno društvo France Hernik Domžale, oktober 2003 Pravica, dolžnost, odgovornost V poletnem času je naše društvo organiziralo Bernikove večere, na katerih nam je dr. Ivan Merljak spregovoril o življenju in delu nadškofa Antona Vovka in o postopku beatifikacije. Ze sc je poletje prevesilo v jesen, ko smo se spopri jeli z zelo resno temo. ki govori o pravicah, dolžnostih in odgovornostih posameznega človeka, še posebej vernika. To temo je zanimivo predstav il dr. Borut Košir, profesor na teološki fakulteti, ki se ukvarja s cerkvenim pravom. Predavatelj nam jc osvežil spomin, da je Generalna skupščina združenih nanniov leta 1948 sprejela temeljno listino o človekovih pravicah. To je bilo nujno potrebno glede na grozote, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno. Povedal nam je. da danes pravni red svoj lastni obstoj gradi na človekovih pravicah. Poudaril je. da se ljudje zelo dobro zavedajo svojih pravic, premalo pa svojih dolžnosti in da imajo zelo malo občutka za pravice drugih. Predavatelj je dejal, da so človekove pravice tudi ena izmed temeljnih sestavin cerkvenega prava. Leta 1983 je kot posledica Vatikanskega koncila tudi v Sloveniji izšel Zakonik cerkvenega prava. Cerkvena zakonodaja je prinesla blok kanonov, ki je izšel pod naslovom Dolžnosti in pravice ljudi. V tem dokumentu so dolžnosti in pravice mišljene tako v pravnem kot moralnem smislu. Obrazložil nam je, kaj je podstat cerkvenega prava. To je nauk Cerkve, po katerem so se oblikovale pravice in dolžnosti vernikov. Izhaja iz tega. da imamo vsi ljudje enako temeljno dostojanstvo. V Cerkvi se temeljno človekovo dostojanstvo začne iz moči krsta. Naštel je nekaj pravic in dolžnosti iz cerkvenega prava, kot so: verniki so dolžni ohranjati občestvo s Cervijo. dolžnost svetega življenja, ki prispeva k rasti Cerkve, pravica do duhovnih dobrin, pravica do bogočastja v lastnem obredu, pravica do ustanavljanja združenj v pobožne ustanove, pravica svobodnega raziskovanja do teoloških zadev, pravica svobodnega izbiranja življenjskega stanu, pravica do dobrega imena, pravica do uveljavljanja cerkvenih pravic pred cerkvenim sodiščem in dolžnost v materialnem smislu podpirati Cerkev. Z navedenimi pravicami in dolžnostmi je predavatelj zaokrožil zanimivo in dokaj zahtevno predavanje, ki človeku ponuja pogolobljeno razmišljanje o človekovih pravicah in dolžnostih, še posebej o njegovem dostojanstvu. Na znan hudomušni način seje predavatelju zahvalil predsednik društva. Jane/ Vasle. J. Rotar Narodne noše z darilom za slavljenca Ko zdrav in čil dočakaš 90 let Na zdravje, g. Franc Košenina Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki, je gospod I'rane košenina i/ Zgornjih Jani pred kratkim praznoval Ki. rojstni dan. Sorodniki in prijatelji ter znanci so mu pripravili prisrčno slovesnost, na kateri so ga zlasti počastili njegovi prijatelji in prijateljice iz Turističnega dništv a Jarše-Kodica, ki so mu pripravili pesem, za darilo izročili umetniško sliko njegove domačije, pripravili pa tudi pravi sprevod, skozi katerega se je sprehodil potem, ko so ga z najbližjimi s kočijo pripeljali pred kulturni dom Groblje. Gospod Franc košenina pa je na slovesnost povabil tudi županjo, Cveto /alokora Oražem, ki se je rada odzvala povabiiu dolgoletnega aktivista in Na zdravje Pravnuk Jan je pradedku čestital s pesmico. človeka, ki je veliko prispeval h gradnji kulturnega doma, bil režiser in igralec ter član sekcije narodnih noš. Čestitala mu je in mu zaželela veliko zdravja ter prijetnih let. Ob njegovem jubileju so se s slavljencem veselili vsi domači, med katerimi sta tudi pravnuka Hana in Jan, ki je pradedku ob rojstnem dnevu voščil s pesmijo. Žanu se opravičujem, ker smo ga pozabili napisati, gospodu Francu Košenini pa še enkrat iskrene čestitke in veliko zdravja V. Vojska IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Sektorska gasilska reševalna vaja Med 1376 prostovoljnimi gasilskimi društvi v Sloveniji je zelo delavno tudi radomeljsko. PGI) Radomlje je v petek, 10. oktobra 2003, ob 16. uri organiziralo in v središču vasi pod vodstvom domačega poveljnika Andreja Marčuna izvedlo sektorsko gasilsko reševalno vajo. Sodelovali sta PGI) Homec in PGI) Rova. Na vajo pa je bil povabljen tudi Center požarne varnosti količevo. Vaja je bila posvečena mesecu požarne varnosti in 650-letnici Radomelj. V napotkih jc bilo zapisano: I.Vajabo izvedena z odobritvijo OGZ Domžale. 2. Lokacija - Gostišče Šporn. 3. Izvedba vaje bo brez predhodnega posveta in ogleda, in to na apartmaju v drugem nadstropju omenjenega stran 1 2 Vodstvo vaje, med njimi predsednik Gasilske zveze Domžale, Marjan Slatnar, in podžupan Vinko Juhart. Oktober - mesec požarne varnosti Na regijskem tekmovanju največ uspeha domačim Nogometno igrišče v domžalskem športnem parku so sadit jo suboto v septembru namesto nogometašev zasedli gasiki (.asilska zv vr.i I Kmžak' .kMtantavprt-VTelaiiiikniviMjstvoiiiKl tekmovanjem gasilskih društev iz Regije Ljubljana III. gostitelji pa so bili člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto. Na /ck-rucije bilo živahno ves dan. kar precej luivijačev pa je zasedlo tribune in navdušeno navijalo za svoje fante in dekMa. ki so sestavljali 53 desetia na tekmovanju pa morali poleg strokovnega znanja pokazati tudi dobro knndicijo.v/trajnost ter usklajenost posamezne ekipe. Velja pohvaliti prav vse sodelujoče, ki so se resnično izkazali, še posebej pa je piitiebno&stitati vsem najboljšim ekipam, med katerimi jih je bik) največ prav iz prostovoljnih gasilskih društev i/ Občine Domžale. Domžalsko tekmovanje, ki ga je obiskal tudi podžupan Občine Domžale Vinko Juhart je bilo tudi neke vrste kvaJihkadjskotekmwanje za uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v letu 2004. Nanj so se uvrstile tri najbolje uvrščene ekipe iz posamezne kategorije, tako da bomo spomladi lahko navijali za: - v kategoriji članic do 30 let - PGD Žeje-Trojka dekleta so zasedla prvo mesto: - v kategoriji članic nad 30 let - PGD Dob, kije osvojilo tretje mesto, prvo je bik) PGD Topole in drugo PGD Kamnik; - v kategonji članov do 3() let - PGD Dob, ki je osvojilo prvo in drugo mesto, na državno prvenstvo pa gre zaradi osv()jenegu tretjega mesta tudi PGD Rova - v kategonji članov nad 30 let - PGD Dobtprvo mesto), PGD D)mžale-mesto, ekipa jc bila druga tretji pa so bili člani PGD Topole. Regijsko tekmovanje, na katerem so se pomerila prostovoljna gasilska društva iz Občin Domžale. Kamnik. Komenda Litija Lukovica Mengeš, Moravče. Šmartno pri Litiji in Trzin, jeuspeki.hkrati pa pokazalo odiično pripravljenost naših prostovoljnih gasilskih društev. V. Helios v mesecu požarne varnosti Dan PIGD Helios ter tekmovanje poklicnih gasilcev V petek, 17. oktobra 2003, so člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios pripravili prav poseben program, ki so ga namenili svojim sodelavcem -delavcem Hcliosa, njihovim otrokom, pa tudi okoliškim prebivalcem. Posebej zanje so organizirali tekmovalno zabavno srečanje, kije prav vsem popestrilo dan in jih približalo gasilcem. Tako so odrasli metali torbico v krog, sc preizkusili pri gašenju ognja s C02 gasilnikom ter v poznavanju gašenja različnih snovi. Otroci so sc pomerili v kvizu in igrah spretnosti, vsi najboljši pa so bili tudi nagrajeni z. lepimi nagradami ter pokali. Nedelja. 19. oktobra 2003, je bila namenjena tekmovalnemu srečanju poklicnih gasilcev Slovenije, ki se povezujejo v /druženje poklicnih gasilcev Slovenije. Organizator 3. tovrstnega srečanja je bila poklicna gasilska enota CPV Domžale pod okriljem podjetja Helios. Tekmovanje »Fire combat« je povzeto po vzoru tekmovanj ameriških poklicnih gasilcev, v njem pa se dvojice pomerijo v spajanju gasilskih cevi, teku, premagovanju ovir, spuščanju vrvi, reševanju ponesrečenih oseb ter gašenju požarov. Tekmovanje poteka v parih, kakor se tudi intervenira v dejanskih intervencijah. Ekipe i/, vse Slovenije so prikazale veliko strokovnega znanja, spretnosti ter usklajenosti. Zmagovalne ekipe so prejele medalje in pokale, vsi udeleženci pa so si prijetno nedeljsko popoldne popestrili s kosilom, podelitvijo pri/nanj in nagrad ter /. družabnim srečanjem v gostišču Kovač na Količevem. Najboljši so bili: kategorija nad 41 let: 1. mesto Andrej Strem felj -Uroš Valič 2. mesto Jože.larc - Viktor Svetlin 3. mesto Milan Krsmanovič-Alojz. Lcvičnik kategorija od 31 do 40 let: 1. mesto Milan Petere-Robert Hrovat 2. mesto Pavel Andreje-Matej Kcjžar 3. mesto Drago Brojan-Matjaž Korošec kategorija do 30 let: 1. mesto Boris Rems -Boštjan Žagar 2. mesti i Silvo Kunatrič -JurcDolinar 3. mesto Borut Poznik -Grega .Šuštaršič. Vsem tekmovalnim dvojicam, ki so pokazale vel iko strokovnega znanja spretnosti ter usklajenosti, iskrene čcslilkc! V. Predstavniki CPV z direktorjem mag. Markom Vreskom ter vodjem CPV Rudijem Volčinijem. Foto: Viktor Svetlin Novi časi, nove snovi in materiali, ki jih zajame ogenj, zahtevajo vsak dan novejšo opremo in vzporedno izobraževanje. Gasilca sta opremljena z dihalnima aparatoma. objekta. 4. Motiv vaje - zaradi napake na električni napeljavi je prišlo do kratkega stika za lesenim opažem, nakar seje ogenj razširil na zavese in talne obloge; v kratkem času je bila vsa soba v ognju. Zaradi možnosti razširitve požare na ostrešje ter smeri vetra, jc nastala velika nevarnost, da se ogenj razširi na sosednje objekte. Operativni del: Požar je nekaj po 16. uri opazile stanovalka s< isednjega stanovanja nad trgovino VELE. Takoj jc poklicala številko 112. RE-CO Ljubljana je obvestil ('PV Količevo, ta naje zahteval takojšnje sprožitev pozivnikov za PGD Radi imlje. Taktični nastop gasilskih enot: I. CPV Količevo PV je prispel na kraj dogodka ter po ogledu javil, da se takoj aktivirajo šc sosednja društva - PGD Homec in PGD Rova, ker jc obstajala možnost razširitve požara. 2. ČPV Količevo GVC 16/25 se je postavilo na Špornovo dvorišče in takoj izvedlo notranji napad po stopnišču z. južne strani. Uporabi jalojc dihalne apralc, ker se jc moralo prebiti v drugo nadstropje ter rešiti morebilne ponesrečence v apartmaju. 3, POD Radomlje OVC 16/25 seje postavilo s severne strani objekta ter izvedlo napad po lestvi skozi okno v drugo nadstropje, pri čemer je uporabljalo dihalne aparate. Nato je bil izveden še en napad z. vodnimi curki na ostrešje proti vzhodni strani. 4. PGD Homec GV/V 2 je svoje vozilo postavilo na dvorišče pri Kraljevih in izvedlo napad z Iclstvijo na zahodni strani objekta Šporn, in to skozi okno v prvo nadstropje. Drogi napad je varoval objekt kmetije Nastran. 5. PGD Rova GV/2 je dobilo nalogo, da začne s črpanjem vode iz Mlinščice in napelje B vod Taborniki RST začeli s polno paro "Utrinek z lanskoletnega TVU pred blagovnico Vele" Taborniki iz Rodu Skalnih laborov smo z novim šolskim letom zopet začeli pospešeno migati. Z oktobrom so sc oh petkih po Osnovnih šolah Domžale, Vencjja Perka, Rodica, Dob, Ihan ter Trzin začeli vodovi sestanki, na katerih napet beležimo velik obisk. Kljub temu pa bomo vsekakor veseli še kakšnega zamudnika, ki mu taborništvo in stik z naravo pomenita nekaj več. Kaj več o taborništvu pa boste lahko izvedeli tudi 8. novembra, ko homo domžalski taborniki v okviru ledna Vseživljenskega Učenja (TVU) pred blagovnico Vele organizirali razne delavnice za otroke. Medtem ko bodo odšli starši po opravkih, se bodo otroci lahko prriskusili v hoji z A-jcm, izdelali kakšno lutko, sc malo poigrali. napisali pismo v skriti pisavi, da pa nas ne bo preveč zeblo, se bomo greli s pečenim kostanjem in čajem. Vse to in še več, bo potekalo med 10. ter 13. uro. V petek zvečer, 7. novembra, pa bomo v knjižnici Domžale pripravili okroglo mizo na temo Droge za srednješolce. Za vse dodatne informacije oziroma vprašanja, pa vam jc na voljo načelnica RS I Nina Arnuš, na telefonski številki 041 /99-33-00. I'a še to Taborniki RST iščemo v Domžalah oziroma okolici skladišče velikosti cca. 50 m2, za našo opremo. Ker smo prostovoljna in neprofitna organizacija, bi bilo plačilo najemnine zgolj simbolično. Cc bi nam kak simpatizer lahko pomagal pri tem problemu, bi bili zelo veseli. Kontakt: Andrej Jarc, 041/ 210 - 737, jato@siol.net Žk v smeri proti vzhodni strani objekta ter organizira obrambo med objektoma gostišče in Hotel Šporn. 6. PGD Radomlje GV/I je svoje vozilo postavilo pri trgovini FERM1 jc iz. hidranta pri Balcž.u napajalo GVC 16/25 Radomlje ter je bilo pripravljeno za pomoč prvi enoti PGD Radomlje. 7. PGD Homec GV/I je svoje vo/ilo postavilo na uvoz h Kraljevemu mlinu, ki je nasproti trgovine DIKA & TUŠ in pomagalo svoji enoti GVC 16/25. Izvedlo je napajanje iz hidranta in nadaljevalo 3. cevovod do OVC 16/ 25 CVP Količevo ter ga po potrebi napajalo. Redarska služba je delovala na vseh vstopih v križišče, nadzirala promet, odrivala in odmikala številne opa/ovalec. Kljub neverjetni popoldanski prometni gneči (avtobusi, tovornjaki do 10 ton, traktorji, dostavna vo/ila, kombiji in res številni avtomobili) je vaja na splošno uspela. Na začetku vaje |C sektorski poveljnik Andrej Pavlic sprejel raporte vodij enot, ki so prihajali na komandno mesto. Vajo je spremljal tudi poveljnik OGZ Domžale, Jane/ Breceljnik. Na koncu vaje jc pred radomeljskim gasilskim domom, kjer so se postrojili vsi udeleženci, poveljnik PGD Radomlje poročal poveljniku OGZ Domžale o številu sodelujočih in gasilskih vozilih ter ga prosil /a OceiK) vaje. Breceljnik je vse skupaj pohvalil, obenem pa omenil tudi nekaj napak in pomanjkljivosti (postavljanje lestev, polaganje cevi če/, cesto, redarska služba je bila malo prešibka), kar nakazuje, čemu se bo v prihodnje treba še bolj posvetiti, PGD Radomlje je tO priložnost izkoristilo tudi /a Dan odprtih vrat. Med drugimi so prišli na oglede tudi Otroci Obeh radomeljskih vrtcev. Včasih rečemo, da članstvo v kakšnem društvu človeku pomeni konjička in razvedrilo. Za prizadevne gasilec hi tO težko trdili, saj ljudem priskočijo na pomoč v vseh mogočih nesrečah - požari, povodnje, suša. viharji - in tO podnevi kot ponoči, v vročini ali mrazu, v megli in dežju. Ker le / uradno pomočjo ne hi mogli normalno delovali, si finančno sami pomagajo / izdajanjem koledarjev in prirejanjem veselic. Vse tO pa vsakokrat zahteva veliko Organizacije in dela. Zato jc gasilstvo le za pridne, vesele m srčne ljudi. Kot že omenjeno, je bil med vajo promet izredno gost. Ko je tovornjak ali avlobus zelo počasi vozil čez mosličkc, v katerih so bile položene Z vodo nabite cevi, se |c i/ vseh smeri takoj nabrala dolga kolona vozil. Nekateri vo/niki so bili tudi nestrpni. Nekdo 00 očividcev je pripomnil: "Ja. saj izgleda, kot da jc vse skupaj zrežirano za pravi gasilski film. In še uspešnica bi bila. Franc Cerar stran KULTURA Kako je bilo na nagradnem srečanju (».10.2003 sva se s knjižničarko odpravili v Ljubljano. ()dšli sva na grad, kjer so nas lepo sprejeli, gospod podžupan mesta Ljubljane, ter pisatelj in direktor bralne značke gospod Tone Partljič in nekateri drugi. Najprej smo si ogledali grad nato, pa lutkovno predstavo Ko nihče ni imel kaj početi v izvedbi Mini teatra. Na gradu smo imeli se malico, nato pa smo se s turističnim vlakcem popeljali do RTV Slovenija, lam smo kol gledalci spremljali (Kidajo o Miškn Kranjcu inPrckmurju,kar|chilntudilciiia letošnjega knjižnega kviza. V oddaji so nastopali romski pevci in plesalke, skupina mladih glasbenikov ter voditelj in voditeljica oddaje. /, nami so si v živo ogledali oddajo tudi slovenski izseljenci iz Švice. Med oddajo je potekalo tudi nagradno žrebanje. Ta dan mi je bil zelo všeč in sc ga bom l veseljem aponunjala AnaHrovat Izlet po Prekmurju "loj a veste, da sva bili izžrebani v domžalski knjižnici za kviz o Mišku Kranjcu in greva v sredo, 24.9.2003 na i/let v PrekmurjeT V sredo sva sc s Tajilo skupaj odpravili pred Knjižnico I lomžalc. Dobili sva sc okoli sedme ure zjutraj. Bili sva Se zelo zaspani, ampak sva sc zelo veselili, ker sva vedeli, da naju čaka zanimiv dan. /. avtobusom sva se z izžrebanci iz drugih šol odpeljali Prekmurju naproti. Med potjo smo sc zabavali s kvizom 0 Mišku Kranjcu. Dobili sva kar nekaj nagrad za pravilne odgovore, ki sva jih skupaj skovali. Pred osnovno šolo Miška Kranjca v Veliki Polani so nas odložili in odšli smo na pisalcl|cvo domači jo. kasneje pa smo imeli še likovno delavnico v bližnjem kulturnem domu. Izdelali smo si nakit m različne zanimive okraske izličkanja. Vsi lačni in z. izdelki v roki smo odšli na kosilo. Hitro smo pojedli, saj smo vedeli, da nas za konec čaka še slastna in za Prekmurjc značilna slaščica, prekmurska gibanica. Ogledali smo si strni in na M u ri i n se čez. reko pope lja I i z brodom. ('as nam je hitro mineval in že smo se peljali proti domu. V Domžalah, so nas že čakali starši. S Tino sva preživeli zelo lep in zanimiv dan. t I pava.da bova še kdaj izžrebani in ikIšIi s knjižnico še na kakšen zanimiv i/let. TINA CERAR in TAJDA ŠTRUKELJ OŠ JANKA KERSNIKA BRDO Slovenski knjižni kviz 2003 v Knjižnici Domžale Ampak k meni boš vseeno prišla? Na Muro. Boš videla, kako lepo je. Kadar v sobici, kjer spim. gledam skozi okence po Muri navzgor, se mi zdi, da se peljem kam daleč po svetu, v daljne, tuje kraje, nekam na kraj sveta... (Miško Kranjec: Strici so mi povedali \ V septembru smo v naši knjižnici zaključili slovenski knjižni kviz MIŠKO KRANJEC IN PRI KMUR.li;. Slovenski knjižni kviz 2003 je bil že šesti po vrsti, prej pa je Slovenija sodelovala v mednarodnih knjižnih kvizih. Namenjen je spodbujanju branja in iskanju podatkov preko različnih informacijskih virov.Tako so otroci malo pobliže spoznali pisatelja Miška Kranjca in Prekiiiurje z vsemi njegovimi geografskimi značilnostmi, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. kulinariko ipd. l etos je kviz pravilno rešili 1952 učencev iz. Občin I)(nižale, I .ukovica. Mengeš. Moravče in Trzin Izžrebali smo glavno nagrajenko, ki sc je udeležila državne prireditve v I jul il|,n n in štirideset občinskih nagrajencev, ki smo jih popeljali na "potep" po Prekmurju. Kako je to potekalo. Ivoste lahko prebrali v prispevkih naših izžrebancev. Vsem še enkrat iskreno čestitamo in vas vabimo k reševanju kviza tudi v prihodnjem letu. Najlepše sc zahvaljujemo tudi Občini I )omžalc za finančno pomoč pri izvedbi knjižnega kviza. Stanka Zanoškar Kulturni dom Franc Bernik Domžale pripravil srečanje z novinarji Kvalitetna naložba v kvalitetno življenje »Prepričani smo, da lahko tudi v mestu, ki se takorekoč neposredno dotika slovenske prestolnice, živ imo kvalitetno kulturno življenje, kjer znamo in hočemo poskrbeti, da je kvalitetno doživljanje kulturnih dogodkov tudi način življenja, kjer smo pripravljeni ponuditi in sprejeti tudi tisto, čemur lahko zanesljivo pritrdimo: kvalitetna naložba v kvalitetno življenje,« je bila ena od številnih ugotovitev, ki jih je Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Kemika Domžale, povedal na srečanju z novinarji, na katerem je skupaj z Janezom Pipanom, ravnateljemSN( JI)rama,pntlstavil program sezone in sodelovanje z Dramo SNG. Ob predstavitvi vseh abonmajev (gledališki, glasbeni, otroški) ter galerije je poudaril, da se število abonentov nenehno povečuje, tako da so v šesti sezoni našteli več kot 1200 abonentov, posebej pa je predstavil tudi osem razstav v Galeriji Domžale, ki jo bodo letos zopet »napolnile« stvaritve umetnikov različnih generacij, estetik in pokolenj. V galeriji se bosta tako predstavila dva kiparja (Mojca Smerdu in Lovro Inkret), slikarji Ivo Mršnik. Dušanka Kajfež. Alenka Gerlovič in Maja Pogačnik, posebej pa bo v galeriji tridesedetnico delovanja v svojem domačem kraju obeležiia akademska slikarka Vera Tersenjak. ob koncu sezone pa si bomo lahko ogledali razstavo našiega rojaka Jožeta Stražarja ki se bo predstavil s svojimi kolegi iz Švedske. Norveške, Nemčije in Japonske, Janez Pipan: V Domžale radi pridemo Na tiskovni konferenci sta Milan Marinič ter Jane/, Pipan, direktor Drame SNG. predstavila sodelovanje kulturnega doma in Drame SNG ter oba izrazila veliko veselje, da se sodelovanje krepi že vseh šest let, letos pa bo posebej zanimivo, saj v dneh od 16. do 18. oktobra poteka v Domžalah Festival Male drame z. najbolj odmevnimi gledališkimi predstavami: Art, Ritter Denne Voss ter Primestje. Sodelovanje, ki je načrtovano dolgoročno, zagotavlja pester, kvaliteten in zanimiv program za Kulturni dom Franca Bemika, za SNG Dramo pa priložnost za uspešna gostovanja, v ok vmi katerih si tudi ljubitelji njihovih predstav le-te lahko ogledajo tudi izven matične hiše. Prav ugodni odmevi, povezani z dosedanjimi gostovanji, so nas prepričali, da uspešno sodelovanje nadgradimo, je povedal direktor Marinič. ob predstavitvi festivala Male Drame, direktor Janez Pipan pa je po predstavitvi festivala v povezavi z odločitvami, ali umetniške akademije v Domžale, poudaril, da se v Domžalah zelo dobro počutijo, zato vedno radi pridejo v Domžale, kjer so deležni dobrih pogojev ter izjemne pozornosti in navdušenja publike. Liz Goochvin, simpatična flavtistka iz Londona Glasbena šola Domžale že šesto leto organizira mednarodni seminar za flavto, ki se ga udeležujejo učenci, dijaki, študentje in učitelji iz vse Slovenije in zamejstva. Letos Je bila predavateljica simpatična flavtistka Liz Good-win iz Londona. Seminar je potekal od petka, 12. septembra, do vključno nedelje popoldne, 15. septembra. Zakaj tako zgodaj na začetku šolskega leta ' Ker je Liz specialistka za skupinski pouk in za delo z začetniki. Prvega dne je potekalo strokovno delo z učitelji, da so se seznanili z njeno metodo poučevanja, v soboto in nedeljo pa so učitelji s seboj pripeljali dvajset otrok, ki se niso še nikoli učili flavte. Liz je /;i začetnike i/delala metodo, ki učenca v skupini nezavedno, skozi igro, prepevanje in tekmovanje, seznani in nauči osnovnih glasbenih in tehničnih prvin igranja flavte. Predavateljica je pri tem uporabljala živalske in druge like. igrice. Hi-Fi in posebne plastične prečne flavtice Yamaha, ki so lahke za igranje in primerne za začetnike. Poleg mnogih izkušenj in znanj, ki so sijih udeleženci pridobili, je bil najvidnejši rezultat seminarja dopadljivo igranje dvajsetih otrok, ki jim je uspelo tehnično pravilno zaigrati pesmico na pamet s spremljavo. Blizu petdesetim učiteljem, dvajsetim učencem in staršem, je bilo to v veliko zadovoljstvo, saj so spoznali metodo za začetnike, ki na spontan, nepriseljen in zabaven način uči igranja na flavto, organizatorjem pa je bila to potrditev, da je seminar uspel. Nenazadnje se ga. Liz Goodvvin v zahvalnem pismu zahvaljuje za naše gostoljube in upa, da so učitelji, študentje in otroci pridobili nove izkušnje in ideje, ki jim bodo koristile pri delu in igranju. Pravi, da je vsa familija občudovala knjigo o Sloveniji, ki smo ji jo podarili in obljublja, da si bodo našo deželo prišli ogledat. Ravnatelj Anton Savnik Naj ne mine dan brez knjige Pri Mladinski knjigi so izšle štiri knjige, ki jih ne bodo spregledali domaći in tuji izletniki. Hribi nad mesti je žepni vodnik in zemljevid, priročnik za vzpon na gore in hribe. (Kliniki bodo prebrali in prav gotovo obiskali 25 priljubljenih planinskih točk, ki jih lahko obiščete sončno nedeljo. Pozdravljena Slovenija v mskem in francoskem jeziku je prenovljena izdaj* us|X'šiiice, ki je najprej izšla v slovenščini. Čudovito darilo /a goste iz dveh tujih dežel, da spoznajo naš biser sredi Evrope. Slovenci A ( onipukt Travel Atlas je napisana v angleškem jeziku in opremljena Z zemljevidi ter vsemi podatki /a tuje popotnike, ki potujejo po naši deželi. Založba ZRC SAZU predstavlja naslednje knjige. Zfl študente slavistike in ljubitelje slovenskega jezika bulo gotovo nepogrešljiva dela Ohlikoslovne razprave avtorja Jožeta Toporišiča, ki govori 0 i/i.i/in strani knjižnega jezika in prinaša razprave in druge sestavke, ki so izhajali skoraj štirideset let. Teoretične rešitve teh razprav so se uveljavile v avtorjevi Slovenski slovnici, priročnikih za srednje šole in Slovenskem pravopisu. Slovar sinonimov slovenskega jezika (vzorčila predstavitev) skupine avtorjev prinaša slovensko besed je s stališča pomenske enakosti in podobnosti m še nekaterih pomenskih razmerij. Publikacija vsebuje prikaz zamisli Slovarja sinonimov slovenskega jezika. To Ivo izvirno stovaropisnodek), ki lx> uporabniku slovenščine ponudilo nove možnosti izbiranju ustreznega iznzs. Poiskala sem primer, kako lahko še dingače rečemo gozdu: borit, gaj. gošča, gozdiček, bosta, lesovje, log, loza, gozdičevje, džungla, goščava, pragozd. 1 i nzcološki slovar slovenskega jezika je eden izmed slovarskih projektov, ki potekajo od leta l(«i pri Založbi ZRC SAZU. Poskusni zvezek ima uvodni del in slovar. Slovar bo čudovito pomagalo vsem, ki pišemo, saj bomo poleg razlage fhtzernov našli tudi citate, pojasnjevanje izvora ter navajanje sorodnih ali ustreznih frazemov v drugih evropskih jezikih. Primer. Ali veste, kaj pomeniodjarellb je v vseli pogledih dober človek, postaven in lep. In zakaj prav od fart. Ker je fara Langobardom pomerrila pleme, rod,torej lani od I.ne je v prvotnem smislu fant ikI rodu, plemena. Avtorica Andreja Žele je izdala knjigo-priročnik Glagolsku vezljivost: iz teorije v slovar, kjer predstavlja slovarski prikaz, pravil slovenske ve/.ljivosti. Slovarsko, z obrazci in zgledi predstavlja vezljivostnc /.možnosti posameznih glagolskih pomenov in s tem opozarja na specifične skladenjske lastnosti slovenščine. 11 isf it 111 za i »si I k »logij< > (Ksebnosti je i/dal knjižico O otrocih, vzgoji in.., kjer je nasutih kupica modrosti različnih avtorjev o otrocih, vzgoji, učencih, učiteljih, znanju, značaju. Izkušnjah in še marsičem. Ponujam eno izmed njih: Daj človeku uho in nahranil ga boi zo en dan. Nauči ga loviti rihc. prehrani! ga boš za vse o i jen h (Kitajski pregovor). Druga knjižica Z naslovom Razvojni koraki pa prinaša pregled značilnosti otrokovega razvoja <*l rojstva dO sedmega leta, kot pravi tudi v podnaslovu. Modri prinvnik Založbe Kducy z naslovom Droge spregovori mladim, kaj so droge, kaj naredijo / možgani in kako nevarne so. Knjiga govori o alkoholu, amfetaminih, tobaku, kanabisu, topilih in stereoidih ter prinaša resnico O njih. Založba Novi svet ponuja svojim bralcem tri knjige. Pater Pij samemu sebi sem skrivnost, ki prinaša loo strani nenavadnega Človeškega, duhovnega življenja, ki bralcem omogočajo odkriti globoko in pristno človeško razsežnost misli brata i/. Pictrolcinc. Knjiga avtorja Chiara Lubicha Teio, spremljevalec na poti pri i taša klic, naj bt imo p >/< mi nase in na druge, naj se vzgajamo v spoštovanju do sebe in v ravnovesje, v knjigi matere Terezije i/ Kalkute, ki bo 19, oktobra letos razglašena za blaženo Kakor kapljica v morje so /brane besede žene, ki seje bt »Ijc kakor / usti izražala / dejanji,očmi in rokami. A kljub temu so to besede, i/ katerih diha polno, pogumno in odločno življenje; so besede, ki jih lahko izreče malo ljudi in mati Terezija je bila ena izmed njih. Tatjana Kokalj Tiskovna konferenca ob otvoritvi art kina »Kinodvor« Kronologija Kinodvora je zelo zanimiva. Ustanovljen je bil leta 1922 in je do leta 1933 predvajal izključno neme filme. Po dveletnem premoru je svoja vrata odprl z novim imenom Kino Sloga, za vse ljubitelje »filmov za odrasle.« če uporabim evfernizem. < )disejada je trajala vse do leta 1992, ko se je preimenoval nazaj v kino Dvor, kjer se je 10 let gledalo filme ob izteku njihovih prikazovanj v drugih kinematografih. Po enoletnem premoru in na veselje vseh pravih ljubiteljev filma, je 14 oktobru svoja vrata ponovno odprl, tokrat z imenom Kinodvor, namenjen pa bo predvajanju ari filmov. Videti jm možno predvsem naslednje tipe filmov: neodvisno ameriško, evropsko, azijsko in afriško produkcijo, nekatere filmske kulte ter tiste slovenske filme, ki iz različnih razlogov niso našli poti v dnige kinematografe. Na tiskovni konferenci, ki je bila dober teden pred < »dprtjem. smo zainteresirani lahko izvedeli veliko zanimivosti. Prvi je /brane nagovoril Silvan Furlan. direktor ljubljanske Kinoteke, kjer obstajajo težnje po predelavi v avdio vi/.ualni kulturni center, saj gre na omenjem področju za spremembe, ki sc dogajajo praktično na dnevni ravni. Poudaril je tudi. da je film v bistvu najmanj amkuliranokultumopi>dmčje. V Sloveniji tudi ni katedre za teorijo in zgodovino lilma in avdio-vi/.ualnih medijev: prav tako ni pristojnega inštituta. Težnja novega kina Kinodvor je ob obsti iječi permanentni ekspanziji avdio-vizuainega. oblikovanje artikulirane refleksije v kritičnem, teoretskem in zgodovinskem diskurzu. Predstavila sta se tudi nova upravnica ŠpelaŠmid in programski vodja Jurij Meden, ki sta dorekla zadnje tehnične in praktične podrobnosti v zvezi z zagonom kina; denimo, pričetek predstav deset čez uro, zaradi tistih obiskovalcev, ki bi zamudili predstavo v kinoteki. Slobozacca. 50filmskih projekcij letno, s 4-timi do 5-timi predstavami na dan. program za pnhodnje leti >paje praktično sestavljen. Celoten projekt odprtja kina je nastajal s pomočjo Ministrstva za kulturo RS ter Mestne (»hči ne Ljubljana. Čisto na koncu smo bili povabljeni še na ogled dveh filmov, ki sta doživela premieri v Kinodvoru. Film Gerry, Gusa Van Santa ki očk/vekovih stiskah spregovori na tako neposreden način, da stalno preizkuša gledačevo potrpežljivost. S tem pa se v svoji smeri zagotovo uvršča med najbolj provokativne filme. Za nas pa je posebej zanimiv dokumentarni film Vlada Škafarja - Primož Peterka: Leto odločitve, ki zelo tankočutno razkriva podrobnosti iz prelomnega leta v življenju moravškega fanta Primoža Peterke, ko se le-ta vrača med skakalni I elito in pričakuje rojstvo otroka. Vsi ljubitelji filma in neljubitelji Koloseja vabljeni! Žiga Čamernik _ Iz zakladnice pregovorov v »Žalitev in tablet ni dobro žvečiti« Zali tisti, ki dela ali govori kaj. kar prizadeva čast ali ugled drugega človeka. Tkivo medčloveških odnosov je zelo nežno. Z grobo besedo, kretnjo ali dejanjem ga lahko ranimo ali raztrgamo. Dober prijatelj nikoli ne užali, pravi ameriški pregovor. Včasih pakoganehote užalimo, zlasti če imamo opraviti zzetoobčudjivimi ljudmi. Takrat žalitev boli oba. Na splošno velja da je bolje trpeti žalitev, kot,jo povzročiti. Do žalitev pogosto pride v prepirih. Ko človeku zmanjka dokazov (argumentov), začne na nasprotnika vpiti: Žalitve so dokazi tistih, ki nimajo prav Kako se odzvati na žalitev? Ljudska modrost svetuje molk: Kdor na prvo žalite v molči, drugi lomi kosti. Prvi odgovor na žalitev je misel na maščevanje: Človeka, več stane maščevanje, kot pa praiašanje žalitev. Jeza je večkrat bolj škodljiva kakor žalitev, ki je it jen vzrok. Vračaj žalitve z dobroto. Kako pa je z odpuščanjem in pozabo? Najboljše zdravilo za žalitev je pozaba. Moder človek pozablja žalitve tako kot nehvak-žnež dobroto. Žalitve pozabi, ne pa dobrot Kdor »kuha mulo« in pestuie svojo užaljenost, muči predvsem sam sebe: Žalitev in tablet ni dobro žvečiti. Pozabažahlev pa ni lahka stvar Žalitve morda odpustimo, a pozabimo jih ne. Žalitve se zapišejo v hron. Žaljivee piše v pesek, žaljeni v marmor. Dobra dela se pišejo v pesek, žaBtvc pa v broa lažjejezad^jatiran^kakirjOietM Izkašnja govori o tem, da žalitev predvsem povzročitelja zakrkne V sovraštvu: Kdor te je užalil, ti ne bo nikoli odpustil. Iz žalitev se rado rodi sovraštvo: Zgradba sovraštva se gradi s kamni žalitev. Žalitve utegnejo človeka drago stati, kakor pripoveduje naslednja šala: Sodnik izreče sodbo: »Kaznovani ste zdvajsettisoč tolarju ker ste meni kot sodniku rekli, da sem osel in vol. Imate še kaj dodati?« Obtoženec: »Imam, pa ne bom. ker ste predragi.« Bogdan Dolenc Počitniško delovanje in pričetek študijskega šolskega leta 2003/2004 Likovno društvo Petra Lobode Domžale Člani Likovnega društva so se aktivno udejstvovali tudi v počitniških dneh junija julija in avgusta, in sicer vsak po svojih zmožnostih in interesih. Udeležili so se prvega slikarskega EX-TEMPORA na temo "Kulturna in naravna dediščina Radomlje 2003". Sodelovali so člani: Vinka Končan Prelili, I utukla (loropevšek Kočar, Agata Križnar, Ida Rebula, Ncvenka Semeja, Danica Smrdel, Asta I Vii.it Starte. Marjana Tavčar, (ior.izri Skender bi Jože Vajda V soboto, l4.jmija2(X)3s<)seđaniDmšrvaudelcžiliMed()bčinskega srečanja likovnih skupin Krašnja 2003 - na temo - živeti s čebelami. Srečanja m i se udeležili: Let tnkia (joropečnik Kočar, Agata Križnar (podarila likovno delo Zaščitnih čebelarjev - sv. Ambrož), Danica Smrdel (prejela 3. nagrado za likovno delo), Nevenka Scmcja in Gorazd Skender. Ob prazniku KS Dob pa je sodelovala s svojimi likovnimi deli na razstavni Stojnici Agata Križnar tudi kot članica študijskega kroškaAndragoškega centra Ljubljana Najbolj aktivno in uspešno pa so mcdpiičitniško delovali člani: Ida Rebula AstaPerkoStantc. Marjana Tavčar in Jože Vajda. Ida Rebula seje udeležila EX-TEMPORA Muljava 2003, EX-TEMPORA Šentvid nad Ljubljano na temo Okna kjer je prejela pohvali t za sv< >je delo. Tu je sodelovala tudi Asta Perko Stante. Na skupinski razstavi v Cankarjevem domu ob 16. kongresu IPOTES, na temo S čopičem proti samomorilnosti in v NanxJnem muzeju v Ljubljani, naslikc »vn« t KULTURA kiparski razstavi, jesodek tvala ga Ida Rebula Na tej razstavi je si >del< ival tudi g. Jože Vajda ki je prejel priznanje za svoje deli», V Črnučah v Domu borcev NOB na temo Slovenska dvorišča, je s< xlel< tvala in prejela priznanje ga Ida Rebula. Na EX-TEMPORU Tuštanj 2003 pa so sodelovale Ida Rebula Asta PerkoStantc in Marjana Tavčar, vse so podelile svoja likovna dela za obnovo gradu, Dništvu Vesna v Domžalah pa je d; ux tvala likovno dek t za Si tcialni t ogrožene < itn tke ga. k la Rebula. Na XI. triglavsko slikarskem taboru na Pokljuki 2(X)3 pa so Si x lcl< rvali: Ida Rebula Marjana Tavčar in Jože Vajda kjer sta Ida Rebula za desetkratno in MarjanaTavčar za petkratno si delovanje prejeli JOCOVO priznanje, g. Jože Vajda pa je prejel priznanje za kipaisko delo BIK. Na EX-TEMPORU Sora sta sodelovali Asta Perko Stante in Ida Rebula ki je prejela odkupno nagrado. LxonidaGon>nečnik Kitčarpajerazstivljitlasviijalikovnadelav Sle »venskih Konjicah, Danica Smrdel v Golfturistu v Domžalah, Asta Pcriso Stante pa v Jamarskem domu na Gorjuši in v DU Mengeš ter na EX-TEMPORU Šentvid nad Ljubljane t. (!< tspa MarjanaTavčar jc končala I. letnik likovne šole pri akademski slikarki Mojci Založnik pri dmštvu Likovnikov I jubljana, kjer je 11 k I i n i/.stavl jala s vi )ja liko vnadela; dan) vala pa jc tudi likovno delo za Kisčansko bratstvo bolnikov in invalidov ZAPLANA. 4. septembra 2(X)3 so se tudi za naše Likovno društvo «xlpria šolska vrata za novo šolsko leto 2(X)3/2(X)4. Po intenzivnem medpi tčitniškem dek rvanju člani >v snu t z. velikimi pričaki ivanji in vnemo pričeli/.delom in seže laki >j na začetku, v soboto 6.9,2003 udeležili cm dnevne delavnice na kamniški ŠUTNI, na temo Kamniška pretek lost v liki ivnihdelih.Tcdelavnice so sc udeleži le Članice Ida Rebula Marjana Tavčar, Vinka Kočar Frclih in Agata Križnar, ki jc darovala likovno delo. V soboto, 4. oktobra 2(X)3, rta so sc s svojimi likovnimi deli udeležili VI. slikovnega EX-TEMPORA Duplje 2003. 20. oktobra 2003 je imek 11 )ruštv< t sin >k< ivik i ekskurzijo v hran. kjer smo si ogledali takrat organizirano Mednarodno razstavi t. Sledila pa jc tudi priprava na Spominski t razstavi t !> tmžalčana pianistaAcijaBaloncljaSpominsko-slikiirsko-kicKi^ka razstava je bila presunljivo veliaLsmoinsvcarno, ker sc zapornik nima s kom pogovarjati. Če se v njej znajdejo duhovno bogati ljudje, si pomagajo s tem, da se pogovarjajo sami s seboj - in to jih rešuje pred samoto. Po pripovedovanju verniki tudi veliko molijo in premišljujejo ter se tako pogovarjajo z Bogom. Ko se kdaj s kom pogovarjaš in ti ta si >y* »vomik pod strogim p« >g< tjem - da o tem nikomur ne črhneš niti besede -nekaj zaupa, je to skrivnost težko držati le v schi. Še huje pa je, česi obljubo prekršil in komu povedal naprej - in spel:' 'Naj I« t«»stane med nama da ja ne boš komu povedal." Kakorkoli že, pogovor je tudi odlično zdravilo. Tak« t neštetokrat slišimo: On je odličen zdravnik, z. njim sc lahko prav vse pogovoriš." Zal pa sc najdejo tudi zdravniki, ki tega preprostega zdravila ne poznajo. Kdo kdaj celo reče: "Kar tiho, zdajle bom le jaz. govoril." Za nekakšen "intermezzo" (po SP vmesni čas, dogodek; po SSKJ pod 2. - navadno s prilastkom - doba, navadno krajša, za kater« t je značilno drugačno stanje, kot je bilo prej ali h« t kasnejej -sam pa menim, da ta pojem pomeni nekaj vmesnega. Zatorej bo v naslednjih prispevkih Slamnika govor 11 tujkah. Že v preteklosti smo lahko opazovali, kako prikrito ali javno prodirajo v slovenski»besedišče raznovrstne tujke - nekaj iz nuje, nekaj pa popolnoma p« t nepi »trcbncm. Strok« »vnjak ijezi k« »sk tvci opozarjajo, da nas s tujkami in tujimi jeziki ne bodo potujčili tujci, ampak da se bomo kar sami. In prav imajo! Poglejmo le številna imenafimi, njihovih izdelkov in proizvodov, poimenovanja raznih prireditev, različnih reklam. radijskih in televizijskih oddaj in drugega. Precej podjetnikov kar hlasta po tujem izrazju in zapisovanju (registraciji). Ob tem pa prezrejo in prezirajo možnost, da bi pri poimenovanju uporabili na tisoče slovenskih izrazov, tako za sv« »jc p« x 1 jet je, kot tudi za izdelke, reklamo in vse drugo. Danes samo ime zagotavlja več, večje in boljše prodaje; večjo vlogo igrajo kvaliteta izdelkov, hitrost in točnost dobave ter izpolnjevanje dogovora. Dober trgovec tudi samo s prijazno besetk»veliko(k »seže. Z vsem naštetim sc v poslovnem svetu veliko več iztrži, hi splošnem hlastanju potujem zadahu ali - kako jc že rekel naš veliki Prešeren: kar ni tuje, zaničuješ... - žal tudi lepa samostalniška beseda SLOVENIJA ni zaščitena. In ko otroci preberejo SLOVENICA, jih jc treba popravil i, da naj to ne bi bila "napaka" in da se v tem primeru m« irapredzadnjačrka izgovarjati kot K ne pa kot C. In ne samo to. PiKljctniki, vsakovrstni organizatorji in predstavniki prav iščejo besece, ki vsebujejo ali imajo: ec, ch, ck, dd, II, gg, II, mm, nn, rr, a ss, tt. x, y, z/ - obenem pa še take besede, ki sc po naše drugače izgi) valjajo, kot so zapisane France Cerar 22. november 2003 Citrarka Tanja Zaje Zupan vabi na koncert Tradicionalni koncert Tanje Zaje Zupan z gosti bo tudi letos razveselil številne ljubitelje njenih romantičnih melodij, ki jim bodo lahko prisluhnili v soboto, 22. novembra 2003, ob 19. uri. v Hali Komunalnega centra Domžale Doslej so prireditev vodili Stojan Auer, Miša Molk, Mario Galunič, Betka Šuhelj, Humorist Geza, Boris Kopitar in Podokničar Franc Pestotnik, letos pa jo bo Petra Debelak, priljubljena voditeljica radia Štajerski val. Gostje bodo: Elda Viler, Ana Dežman, Natalija Verboten, Ivica Šerfezi, Mladi Dolenjci. Prifarski muzikanti,-Navihanke. Ansambel Petra Finka in Jože Burnik in Rok Kosmač. Za popestritev bodo poskrbele štiri generacije, ki so se prvič predstavile pred dvema letoma: Tanjina stara mama Metka, mama Nada in Tanjina otroka. Vstopnice bodo v prodaji pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih, v Trafiki Vele in v trgovini Ha-ni v Mengšu. Dobrodošli Modra galerija - Pevec s.p. Likovna razstava slik Radoslava Kolenca V grobem opisu razstavljenih likovnih del ljubiteljskega slikarja Radoslava Kolenca ne gre toliko za realistično podajanje sveta, ki umetnika obkroža in navdihuje, temveč za iskanje romantičnih motivov v vsemogočni naravi, ki ga podkrepi z impresionistično tehniko sproščenega čopiča ter z igro svetlobe in sence. Slikarsko oko Radoslava Kolenca jc gotovo natančno pri Opazovanju narave, šc posebej ga privlačijo mestne ulice v razbeljeni sončni svetlobi in sence, ujele med drevesne krošnje. Močna popoldanska svetloba prežema vsako podrobnost na kompoziciji in ustvarja sijajen učinek in s tem idealno igro med svetlečo popoldansko svetlobo in hladnimi sencami. Ta razpoloženjski prizor ljubljanskega nabrežja skorajda ne vsebuje g i banja pomembna je le vizija narave v razkošju naravne svetlobe. V slikarjevih upodobitvah narave - loteva sc tudi zimskih prizorov in s tem hladnih tonov - se torej vseskozi odkriva cenjena vrednost svetlobe: svetloba je barva, življenje, gibanje in zaradi nje sc nam vide/, narave kaže in spreminja. Radoslav Kolčne slika tudi v pastelu in ta tehnika mu omogoča / živahnimi in hitrimi potezami sliko pripeljali do vtisa svežine in prijetnosti. Umetnikova platna gotovo pričajo o tem. da je kmjinar, čeprav slika tudi portrete, ki pa na žalost na tej likovni razstavi niso bili razstavljeni. Katarina Rus Kruh v slovenskem ljudskem izročilu V ponedeljek, 6.10.2003, smo se učenci sedmih razredov dcvctlctkc z avtobusom odpravili v Zgornje Palovče pri Kamniku, da si ogledamo Budnarjcvo domačijo ali po domače, da si ogledamo hišo pr'Matjaž, kije stara več kot 350 let. Nekaj korakov stran od hiše smo izstopili i/ avtobusa in pri vratih nas je že čakala gospa Iva Šuhelj Kramar, ki jc gradbenica, vendar sc ukvarja tudi s kulturno dediščino ohranja stare navade, prenavlja stare kmetije... Gospa Iva nam je razkazala črno kuhinjo in stvari, ki sodijo vanjo, od različnih sit do skled, i/, katerih so jedli. Ko smo v kuhinji vse pregledali, smo se preselili v hišo (soba dnevna soba, spalnica, jedilnice). V hiši so bili postelja, peč, tri mize, stoli... Nad posteljo je visela slika, na kateri sta bila Budnarjcva oče in mama. Gospa nam je pripovedovala o družini Budnar. Štela je 10 članov. Sestavljali so jo oče, mama, sedem fantov in eno dekle. Dekletu je bilo ime Mici in je letos umrla, stara 90 let. Ko nam je gospa povedala večina stvari (»družini Budnar, je šla skuhat čaj, mi pa smo imeli s seboj pripravljene liste, na katerih je bila napisana določena tema, ki nam jo jc. dala učiteljica v šoli. Tam smo teme predstavili učiteljici, razrednikoma in sošolcem. Z eno od krajank nam jc gospa Iva poslrcglačaj in malico. Ko srno pomalicali, smo spekli tudi kruh. Medtem KO se je pekel, je gospa skuhala J i dve kaši - ajdovo kašo in ovseno kašo z ).',«»hanii. Kaši sla se kuhali, kruh sc je pekel, mi pa smo medtem v suhi postavili razstavo osnovne Šole Doh z naslovom kruh v S i, O v i: n s k i m I, .1 U l> S K E m IZROČILU. Razstava jc bila postavljena, zato smo si šli ogledat muzejsko sobo, v kateri so bile razporejene slike od začetka gradnje hiše pa do sedaj, ko je obnovljena in zanjo skrbi gospa Iva. Gospod Cedilnik nanije povedal, da se udeleži vsake prireditve, ki jih organizira gospa. Koje hil kruh pečen, smo se le odpravljali, zato smo ga vzeli s seboj v šolo. Ko smo prišli v šolo, je bil kiuh še vroč, zalo smo si ga razdelili naslednji dan. Imeli smo se zel* lepo. UršaKošič7.b/9 Osnovna šola Dob ureditve mej kataster stavb etažna lastnina delitve parcel sprememba vrste rabe tehnična geodezija Tel. 01 724 80 12, FjjC 01 724 80 13, GSM 031 634 027, e-pošta: ardooSvolja.net^ gledališče glasba otroci galerija sreda, 5.november 2().(K)> abonma RUMKNI in IZVEN četrtek, 13.november 20.0X3> abonma RDEČI in IZVEN petek, 14. november 20.00> abonma ZELENI in IZVEN sobota, 15. november 20,00 > IZVEN ponedeljek, 17. november 20.00> abonma ORANŽNI in IZVEN SNG Drama, l juHjana > komedija Grejgorv Burke: gagarinova pot režija: Matjaž. Zupančič, igrajo: Umš FUrst, Bojan Emeršič, Jernej Šugman in Brane (inibar Delavski aktivist in nezadovoljni nasilnež se odločita, da bosta ugrabila menedžerja velike multinacionalke in s tem rešila vse svoje probleme. Ko se [ima pridruži še varnostnik, v resnici "falirani" politolog, se situacija z grenk smešnimi spopadi med štirimi moškimi, začne zapletati. sreda, 29. oktober 20.00 > abonma MODRI in IZVEN ANA PUSAR JERIČ - sopran > končen Na sporedu>A. Lajovic (pesrni),W.A. Mozart (arijei, o. Verdi (arije), Sopranisrka Ana Pusar Jerič je ena od naših najodličnejših opernih in koncertnih umetnic. Po študiju v Ljubljani je postala stalna članica Ljubljanske Opere, od leta 1986 pa so sledili številni angažmaji v tujini. Leta 1996 se je na vrhuncu svoje pevske kariere vrnila v ljubljansko Opero. Koncert posvečamo 125-letnici rojstva skladatelja Antona Lajovica. sobota, 25. oktober 10.00 > IZVEN Studio Anima. Medvode > otroška predstava - vri MUKA Sten Vilar: TA ČUDOVITA ZEMLJA Zemlja - ta zeleni planet je naš skupni dom. Kako lepo je živeti na njej, saj nam nudi vse potrebno za naše življenje. In kako grdo ravnamo z njo! Kam nas lahko tak nespoštljiv odnos do narave pripelje? In kakšna je rešitev? Gaja in Gaj sta jo našla. Zemlji sta prisluhnila z vsemi svojimi čutili in z njo tudi zaplesala. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 45 minut. sobota, 8. november 10.00 > IZVEN Gledališče Glej > lutkovna predstava Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Deklica Jelka izgubi svojo novo žogo. Pred jeznimi obrazi mame, očka in dedka se skrije pod dežnik in z njim poleti visoko v oblake, do čudežne dežele Klobučarije. Pristane na čudovitem travniku, kjer namesto rož rastejo klobuki. Za gledalce od drugega leta dalje. Predstava traja 30 minut. sobota, 22. november 10.00 > IZVEN Lutkovno gledališče 'h i > lutkovna predstava Jdseph Capefc: KUŽEK in muca Kužek in muca sta velika prijatelja. Skupaj živita in se trudita, da bi vse delala tako kot ljudje. Ampak vedno ne gre tako, saj vendar nimata rok, pa tudi v šolo ne hodita. Zato včasih kaj delala tudi malo po svoje. Nekoč sta recimo poribala svojo hišico... Za gledalce od drugega leta dalje. Predstava traja 30 minut. MOJCA SMERDU > kiparska razstava odprta do torka. 11. novembra 2003 Na prvi razstavi Galerije Domžale v novi sezoni bodo v vsej svoji lepoti zaživele skulpture kiparke Mojce Smerdu, rojene leta 1951 v Ljubljani. Akademijo za likovno umetnost je končala leta 19Z4 v Ljubljani in prav tam leta 19Z6 tudi podiplomski studij kiparstva pri prof. Dragu Trsarju. Živi in dela v Ljubljani. imi in noro četrtek, 20. november 19.00- Oalcrijn Domžale > otvoritev slikarske razstave IVO MRŠNIK prof. Ivo Mršnik se je rodil leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegova dela so izredno aktualna in družbeno angažirana. Avtor si za zapis svojih likovnih besed izbira svojstvene podlage. Pogosto so to samolepilne etikete, torej material, ki ga uporablja soaobna tehnologija in zaznamuje svet potrošništva. splošne informacije Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure kulture, ki jo lanko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Koledar * kulturnih prireditev sobota, 25. oktober 10.00 - IZVEN > lutkovna predstava Sten Vilar: TA ČUDOVITA ZEMLJA. Studio Anima Medvode sreda, 29. oktober 20.00 - abonma MODRI in IZVEN > koncert ANA PUSAR JERIČ - sopran sreda, 5. november 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN > komedija Gregorv Burke: GAGARINOVA POT. SNG Drama. Ljubljana petek, 7. november 20.00 - IZVEN >koncert SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE KAMNIK sobota, 8. november 10 (XI - IZVEN > lutkovna predstava Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON. Gledališče Glej sreda, 12. november 19.00 - vstop prost > Galerija Domžale Foto kino in videti klub MAVRICA Radomlje, otvoritev fotografske razstave četrtek, 13. november 20 (KI - abonma RDEČI in IZVEN > komedija Gregor/ Burke: GAGARINOVA POT, SNG Drama, Ljubljana petek, 14. november 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN > /a/medija Gregory Burke: GAGARINOVA POT, SNG Drama. Ljubljana sobota, 15. november 20.00 -\ZVEN> komedija Gregorv Burke: GAGARINOVA POT. SNG Drama, Ljubljana ponedeljek, 17. november 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN > komedija Gregory Burke: GAGARINOVA POT, SNG Drama. Ljubljana sreda, 19. november 17.00 - IZVEN > predstavitev literarnega zbornika AJDOVA POGAČA, Društvo za izobraževanje v tjetjem življenjskem obdobju "Lipa" Domžale četrtek, 20. november 19.00 - vstop prost > Galerija Domžale IVOMRSNIK. otvoritev slikarske razšla t r sobota, 22. november 10.00 - IZVEN >lutkovna predstava Jožef Čapek: KUŽEK EN MUCA. Lutkovno gledališče Tri 19.00-IZVEN Medobmočno srečanje malih instrumentalnih skupin (Gorenjske > koncert JSKD - OI Domžale sreda, 26. november 20.00 - abonma MODRI in IZVEN > koncert SLOVVINDINANDREA Rl t II četrtek, 27. november I B.OO -rZVLN 19:30 - PREMIERA za vabljene gostie > plesna pravljica ŽABJI KRALJ. Plesni klub Miki petek, 28. november 20.00 - IZVEN > mtmokomedija Gregor Čušin: HAGADA, Mestno gledališče Ljubljansko Info: • brošura: Urekulture • e-mail: info@kd-domzale.si •telefon: 01 /722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale SLAMNIK - oktober 2003 f + HHH 1 UREDNIŠTVO stran 16 Morda niste vedeli Vrednotenje športnih in rekreativnih programov Pred kratkim je Občinski svet Občine Domžale sprejel IVavilnik 8 pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v ()hčini Domžale ter z njim določil vsebine, pravila, merila in normative, ki se upoštevajo pri vrednotenju in sofinanciranju programov športa in rekreacije v Občini Domžale. S sredstvi občinskega proračuna Občine Domžale se sofinancirajo naslednji programi športa in rekreacije: 1. Športna vzgoja - Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa (interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov) - Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v _ kakovostni in vrhunski šport 2. Športna rekreacija V Športni rekreaciji so zajeti programi športa, ki nimajo narave tekmovalnih programov posameznih panožnih zvez ter drugi programi, ki se v okviru društev izvajajo redno in občasno, dejavnosti športnega značaja oziroma dejavnosti športa za vse. 3. Kakovostni šport Zajema priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh programov gre za nastope na uradnih tekmovanjih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka. 4. Vrhunski šport Priprave in tekmovanje športnikov, ki imajo status svetovnega, mednarodnega, in perspektivnega razreda. 5. Šport invalidov Programi za invalide z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti, zdravja, revitalizacije, resodalizacije, razvedrila in tekmovanj invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. 6. Razvojne in strokovne naloge v športu Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Znanstvenoraziskovalna dejavnost Založniška dejavnost Informacijski sistem na področju športa 7 Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske prireditve športnih društev 6, Delovanje društev, občinskih športnih zvez. zavodov za šport in zavodov, povezanih s športom. O.U. Peter Leveč- Pesnik, urednik in prevajalec Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje je 12. julija pripravilo literarni večer v spomin na rojstvo pesnika in vsestranskega literarnega ustvarjalca Petra Levca, ki se je rodil pred osemdesetimi leti v Zgornjem Tuhinju. Poleg krajanov so se povabilu na literarni večer odzvali tudi pesnikovi sorodniki, sošolci, vojni tovariši, pesnika Ciril Zlobec in Kajetan Kovic ter dramska igralka Štefka Drolčeva. Tako kot so pesnikove pesmi tankočutne, globoke, tako je potekal literarni večer. Lepo, ubrano, globoko doživeto in nikomur se ni nikamor mudilo. Literarni večer je povezovala Vera Beguš, predsednica društva, člani društva so recitirali njegove pesmi, pevca sta ob spremljavi harmonike pela narodne in borbene pesmi. V nadaljevanju večera so svoje spomine na pesnika Petra Levca obudili njegovi sošolci, vojni tovariši in nečakinja Olga. Tudi Kajetan Kovic in Ciril Zkibec sta se ga spominjala med drugim kot izredno duhovno bogatega literarnega ustvarjalca in poštenega človeka. Večerje posebej popestrila priznana dramska umetnica Štefka Drolčeva. ki je bila njegova sošolka. Literarnemu umetniku je izrekel priznanje tudi bikovski župan Matej Kotnik. Ob tej priložnosti so v krašenjski šoli uredili spominsko sobo Petru Levcu. trak pa je prerezala njegova žena. V sobi so med drugim na ogled Levčeve fotografije, dela, nekaj knjig, ki jih je prevedel- večinoma leposlovje in poezija, priznanja in odlikovanja ter pisma prijateljem: Janezu Menartu, Cirilu Kavčiču in razglednice namenjene sošolcu Janezu Bcrčiču. Sobo in ostale zbirke si še vedno lahko ogledate vsako nedeljo od 17. ure do 19. ure. Slovesnost ob odkritju spominske plošče Kulturnemu društvu Fran Maselj Podlimbarski, Občini Lukovica, Krajevni skupnosti Krašnja ter Levčevim oziroma njihovemu vabilu na slovesnost Nagrade za bralce Slamnika Nagrajuje citrarka Tanja Zaje Zupan Srečni izžrebanci iz prejšnje številke 1. Marija Kropeč, Ljubljanska 88,1230 Domžale 2 Majda Kopri v ec, Miklošičeva 15,1230 Domžale 3 Polona Gostič, Železniška 4,1230 Domžale 4. Marko Kmetic, Karlovškova 4,1230 Domžale 5. Ljubica Skovrc. Ljubljanska 41,1240Kamnik so pravilno ugotovili, da ima Studio za oblikovanje telesa FIT - FIT dve dvorani, zato bodo prejeli njihov promocijski material. Predlagamo, da se oglasijo pri njih. na Slamnikarski 1 (tel. 729 22 33) in prevzamejo nagrade. Tokrat se za nagrade (3 krat po dve vstopnici za Tanjin koncert 22. novembra 20(13 ob 19. uril potegujete vsi, ki boste napisali vsaj enega povezovalca, ki je doslej vcidil tradicionalne koncerte citrarke Tanje Zaje Zupan Vaše odgovore pričakujemo do vključno 10. novembra 2003 na naslov Kulturni dom Franca Bemiku Domžale, Slamnik, Ljubljanska cesta štev. 61. 1230 Domžale - NAGRADE Lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo so se tudi tokrat odzvali številni pesnikovi sošolci in sošolke od blizu in daleč, sorodniki ter nenazadnje mnogi krajani vasi Vrh nad Krašnjo, sosednjih vasi in drugi. Slovesnost ob odkritju spominske plošče je potekala 20. septembra na Vrhu nad Krašnjo, kjer je pesnik Peter Leveč kmalu po rojstvu tudi živel. Slavnostni govornik ob odkritju naj bi bil Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, ki se zaradi bolezni slovesnosti ni udeležil, spominsko ploščo pa si je ogledal kasneje. S svojim govorom ga je nekako nadomeščal pisatelj Miloš Mikeln, sicer pa so župana nadomeščali občinski svetniki in svetnice. Spregovoril je tudi Tone Peršak, predsednik Društva slovenskih pesnikov in pisateljev. Ploščo so odkrili Levčev brat Franc, Tone Peršak in Franc Novak- predsednik Krajevne skupnosti Krašnja. Vse se je dogajalo na dvorišču, to je kratek kulturni program s pogostitvijo. Domača zakuska je tudi prispevala k domačnosti slovesnega vzdušja, tako da smo vsi odhajali z lepim občutkom. Vasica Vrh nad Krašnjo bo odslej verjetno bolj zaslovela kot izletniška točka v povezavi s Tuhinjsko dolino. Mimo Vrha vodi pot na Sipek nad Blagovico, kjer je bila leta 1943 ustanovljena Šlandrova brigada, v kateri je bil tudi Peter Leveč. In kaj naj rečem za konec? Spominska plošča naj bo ne samo obeleženje spominov na preteklost, ta je minila, pač pa na prihodnost. Kaj naj torej sprejmemo za njegovo dediščino? Vsekakor svojega strica pojmujem kot pokončnega človeka, ki se je v obdobju narodnoosvobodilnega boja odločno postavil okupatorju po robu. Svojo pokončnost pa je obdržal tudi po vojni vse do konca. Potrebujemo jo tudi mi, zlasti sedaj, ko vstopamo v Evropsko unijo, kjer bo treba vedno znova izpričevati privrženost svoji domovini, če bomo hoteli obstati kot Slovenci, saj bo vendarle vse odvisno od nas samih in tudi tu lahko dokažemo, kako spoštujemo svojo preteklost, katere pomembni sin je bil Peter Leveč. OlgaVrankar 19. september 2003 35. obletnica blagovnice Vele Domžale VELE Oh tem jubileju so v Vele poskrbeli za pester program, ki je zabaval otroke in odrasle. Obenem pa so poskrbeli tudi za ugodne nakupe več kot 35 artiklov po 35 % znižanih cenah. Na petkovi prireditvi za otroke, se je zbralo precejšnje število otrok, ki so bili nad predstavo Nerodna Avguština zelo navdušeni, nič manj pa niso bili navdušeni nad skakanjem na trampolinu, bonboni in haloni. Odrasli so lahko v petek in v soboto preizkušali dobrote priznanih domačih proizvajalcev, v soboto pa so se lahko kupci posladkali s torto Vele. V prejšnji številki glasila smo objavili sliko z otvoritve blagovnice pred 35 leti. Prvih 5 kupcev, ki so se na sliki prepoznali so obdarili s praktičnim darilom. Z njimi so opravili tudi krajše razgovore. Gospe dnevno kupujejo v različnih trgovinah družbe Vele in so že več desetletij zadovoljne z nakupi. Pohvalile so izbiro v Blagovnici Vele ter tudi ponudbo tekstila v diskontu oblačil in obutve (nasproti doma upokojencev v Domžalah), kjer pogosto izberejo kakšen ki is oblačila po izredno ugodni ceni, pa (udi kakšne čevlje si najdejo. Gospe so seznanjene in navdušene nad HD gotovinsko kartico »Vele prijeten nakup« in f(1^« zatrjujejo, da se oh uporabi kartice »kar precej pozna« predvsem če gledajo na mesečni prihranek. V trgovski družbi Vele so veseli pohval zvestih kupcev. Manjše t kritike pa jim kažejo pot. kako svojo ponudbo in storitve v prihodnje še izboljšati. Znami je fajn - že 10 let Jubilejna X. jesenska regata Yacht cluba Domžale Tako kot vsako leto smo tudi letos na koncu septembra člani Vaeht cluba Domžale organizirali jesensko regato. 100 jadralcev iz Domžal in okolice seje na jadrnicah tipa Klan 333 pomerilo na treh regatnih poljih med otokoma Moiat in Murter. Prva regata je bila nekoliko daljša. Start je bil na vzhodni strani otoka Molata, pri otočku Tovarn jak. Jadralci so v spremenljivih vetrovnih razmerah, v soncu in dežju ohjadral Molat in Ist. V cilj je prvi prijadral eden najdejavnejših članov YCD, Marko Amcž, s svojo že dodobra uigrano posadko. Druga regata je bila postavljena med otokom Vrgado in mestom Pakošlanc. Kratko, a zelo zanimivo regatno pol je v obliki "palice" jc najhitreje prejai li, 11.1 posadka Boruta Vcrdcrbcrja. na dmgo mesto pa se jc zavihtel Aleksander Kahaj. Polje je bilo nekoliko zahtevnejše in obrati okoli boj so nekaterim manj izkušenim posadkam povzročali nekaj manjših težav. I 'i is.idke si > iz, leta v leto bolj izenačene in letos je boj za prva mesta v skupni razvrstitvi trajal vse do zadnje, tretje regate. Še zadnja štartna procedura, ki so jo. tako kot vse, brezhibno izpeljali naši prijatelji, sodniki iz.jadralnega kluba Burja iz Izole in IK jadrnic je odjadralo na polje, začrtano v obliki trikotnika Pivo obratno točko, ki jo je predstav Ijal otoček Kozina, je prvi ohjadral Borni Verderber, nekaj najhitrejših jadrnic pa mu je hitro sledilo. Dvifi špinakerja in veter v polkrmo sta poskrbela za hitro jadranje proti drugi obratni točki. Predsednik YCD Oti l Repi ivž je oceni I, da se spodobi na X. jesenski regati kar najbolje izkazali in tako je s svojo |x isadki> prijadral na prvo mest«>, dnigi jc bil B, Verderber, tretji pa M. Aniež. Vse posadke so priplule v cilj in družno SO Odjadrali proti marini Belina, kjer jih jc zvečer čakala zaključna zabava s podelitvijo pokalov. Najmanjši, a zato nič manj cenjen pokal za tretje mesto je prejel krmar Bojan Repovž(5., 6., 4., mesto). Dmgo mesto je osvojila posadka MarkaAmežafi., 3., 3., mesto). Prvo mesto in največji pokal pa sije prijadral Borut Verdcrhoi s svojo, kol kaže. najbolje uigrano posadko (2., /., 2., mesto). Ko sta prvi predsednik YCD Matjaž Goltcz in sedanji predsednik Oto Rcpovž, za 10. rojstni dan Yacht cluba Domžale odprla veliko steklenico penine, se jezabava šele dolini pričela... Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, ki so nam omogočili izvedbo X. jesenske regale: Thalalta, Kadio Hit, Parksl, Kompas Yachting, Zavarovalnica Triglav, Juhantd.o.o.. Ribarnica Kibice, IST Tiskar in OOPIAV. Nasvidenje naslednic leto. do takrat pa dobro morje! Jaro SLAMNIK - oktober 2003 ■ ■ stran 17 PISMA BRALCEV tf pisma bralcev Kdaj Osnovna šola Dragomelj? Že v letu 92 prejšnjega stoletja so Zaradi velike prostorske stiske v Osnovni šoli Dragomelj potekali pogovori o gradnji prizidka k šoli. Takratna vodja Sole, ga. Malenškova, je svetu staršev predstavila že izdelan idejni projekt za prizidek k Soli. Prizadevanja po dodatnih prostorih so se v aprilu 95 spremenila, saj si i se začele v KS I )mgomelj-Pšata javne razprave o umestitvi avtoceste v ta prostor. Takoj, to je leta 1995, je bilo jasno, da predlagani koridor nove eeste zahteva premik osnovne šole na drugo lokacijo, stran od avtoceste. Cestarji so avtocesto kmalu zgradili in odprli, osoli seje pa samo obljubljalo, In obljublja se Sc danes. Na primer, gospa županja Septembra 2001 v Slamniku zapiše: "V kolikor ne hi bilo večjih zapletov, naj hi z gradnjo Sole pričeli v jeseni leta 2(X)2, zgrajena pa naj hi bila v letu in pol." Tri mesece kasneje Janez Pctkovšck v Delu komentira: "Občina Domžale jedi >slej postori la žc marsikaj, da bi sedela prihodnje leto(2002o.p.) lahko začela." In tako dalje in takodaljc. In ko se ni začelo, nas županja Icbmarja letos potolaži, da ni še niti gradbenega dovoljenja, "ker ni mogoče formirati gradbene parcele". In glej ga zlomka. V zadnjem Slamniku (Okt. 2003) izvem, da je direktor občinske uprave, JeSelnik, na septembrskem občinskem svetu predslnvil korekcijo omenjene investicije, da bo šola predvidoma zgrajena (šelco.p.) v začetku šolskega leta 2004/05. Dr. Marko Starhck pa je opozoril na potrebno usklajenost gradnje šole ter predvidenih stanovanjskih sosesk. Skrbi me, ali je tO ponovno zavlačevanje in postavljanje dodatnih birokratskih preprek?Zdi se, daje trud namenjen dilemi, kaj storiti, da sc ne bo nič storilo. Gospodje, kdo koga vleče za nos? Kaj pomeni stavek: "Občinski svel sprejme novelaeijo investicijskega programa za izgradnjo osnovne Sole v Dragomlju"? Pomeni pospešitev, oddaljitev ali zameglitev gradnje nove šole? En lep pozdrav z juga Domžal Zvone Bolta Na morju je lepo tudi v oktobru Da je dopust lahko prijeten tudi v mesecu oktobru, so se lahko prepričali prijatelji radia Ognjišče, ki so v organizaciji turistične agencije Relax letovali v Šibeniku. Preživeti aktiven dopust v Dalmaciji, je želja marsikoga, če pa je poleg pisana druščina iz. vse t- DVE PESMI Vse mine Hitro mine čas življenja, kar naenkrat vse se jenja, zato ne b«xli grabežljiv, saj pniv vse boš zapustil. Gorje Preveč na svetu je gorja, kol da nad nami ni boga. ljudje so čisto brez. vesti, ko pribijajo ljudi. Na ccsiah polno je nesreč, nikjer ni človek varen več, ne v avtu-in ne peš, K je sinil te čaka, več ne veš. Marija Jene Slovenije, pa je lahki > di ipustovanje še toliko bolj prijetno. Poleg namakanja v toplem morju brez kakšne velike gneče kopalcev, so naredili skok v Šibenik ptxlncvi in poniji, poskusili morje na Komatih, pogledali kristalno čisto Krko in njene slapove ter obiskali < >t< >k Visovac. Za en dan jih je pot vodila tudi na Mcdjugorjc in v večernih urah v Hrvaški Luni. Prisluhnili so prepevanju dalmatinskih pesmi klapc Solaris ter slovenskih, ki so jih na koncertu zapele "Prešcrnovke". Petje m smeh sta vseskozi spremljala PROjcvcc. zato je bil dopust še toliko bolj prijeten. Svoje pa je dodala tudi ekipa radia Ognjišče, kije bila vseskozi na razpolago tudi za kakšno "neumnost". Svoje dniženje so sklenili na Trsatu in sc med potjo proti domu poslovili od Primorcev. Gorenjcev, Štajercev z besedami, ki so še dolgo zvenele v ušesih mnogih izmed njih: Na svidenje prihodnje leto, če bo le mogoče, djd Srečanje Škocjanov na Dolenjskem (odmev na članek v prejšnji številki Slamnika - Pisma bralcev) V prejšnji številki Slamnika me je presenetilo pisanje avtorice pisma v rubriki Pisma bralcev, Julijanc Slapar iz Škoejana, ki je videla srečanje Škocjanov vse drugače kot drugi udeleženci. V večini so bili vsi, ki so se udeležili srečanja, izredno zadovoljni. Ne samo s samim izletom, ampak še posebej s predstavit vijo Šklcn jskejc bila. da bi sc kraj predstavil s skeči. pesniki, pisatelji ipd. Da smo jih zadovoljili s predstavitvijo in nastopom predstavnice Turističnega društva Rača in Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, je bilo več kot očitno, saj so bile izrečene številne pohvale s strani tamkajšnjega župana, v dokaz je bil prisrčen m spontan aplavz in v mesecu avgustu že obisk kulturne predstave v poletnem gledališču. Kar pa zadeva košarico kot darilo, menim, da je bila gotovo namenjena nam kol organizatorju. Predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Alojz Stražar, je prevzel darilo zaradi moje trenutne odsotnosti na prireditvi, nato pa ga je izročil turističnemu društvu. Del vsebine je bil oddan ludi v Škocjan. saj je ga. Ivanka s svojim ugledom in prizadevanjem zbrala za cel avlohus udeležencev. Naše geslo je, TURIZEM SMO LJUDJE. S svojo dejavnostjo združujemo ljudi in vasi v naši krajevni skupnosti in izven nje. Želimo si še naprej sodelovanja z vsemi: gasilci, kulturniki in ljudmi dobre volje. Predvsem pa vabimo k sodelovanju mlade. Turistično društvo Rača AnaSlibar Pa še ena 0 zaposlovanju Hura! Napredujem! Po vseh prispevkih, ki sem jih v dveh letih že napisala v Slamnik, sem dočakala že tudi prvo pojasnilo. Naj to pomeni, da so bili moji prejšnji prispevki tako zakomplicirani, da nihče ni znal dati pojasnila? Iz urada županje so Sporočili, da izvirni greh nepravilnosti pri zaposlovanju iz preteklosti, ko so po raznih reorganizacijah prevzemali delavec z ileuslrezinl iz<>hraz,bt>. Vse to razini ict 11. Na žalost pa tekstilni delavci nimamo tc sreče, da hi nas hotel kdo podedovati. Se strinjam, da je potrebno, ko si nezadovoljen, potegniti črto in premislili, kako naprej. Kar se mene 1 ice. sem to naredila žc pred stečajem družbe Univerzale. novembra 2(X)2, ko sem se (xllix?ila, da sc prestrukturiram, saj ne vem. zakaj bi vztrajala v tekstilni industriji, ki dnevnoiKlpuščadelavce in ima že v osnovi 30 '/< nižje plače. Pričela sem sc usposabljali za računovodsko knjigovodska dela. saj sem opazila, da so potrebe po teh delavcih precejšnje. I Jpala sem, da bom stroške šolnine dobila povrnjene, ko boni prijavljena na 1 Iradu za delo, saj sem večkrat slišala, da so kar precejšnje vsole proračunskega denarja namenjene za prestrukturiranje težje zaposljivih tekstilnih delavcev. Zal pa do teh sredstev ni enostavno priti. Ko sem se prijavila na Uradu za delo. sem povprašala, kakšne imam možnosti za izobraževanje in zapovrnitev šolnine, ki si jo plačujem, 'lakoj sem izvedela, da šolnine ne bom dobila povrnjene, ker sem sc sama odločila za izobraževanje, torej, ker me na izobraževanje niso napotili, napotijo pa me lahko šele potem, ko bom žc pol leta prijavljena na tiradu. Poleg lega sem tudi izvedela, da le enkrat letno dobijo kvote m da bodo znane julija oziroma avgusta in naj se oglasim avgusta. Nad možnostmi jia sem bila avgusta prav zgrožena. Če bi hotela postati bolničarka negovalka, bi morala v dveh letih opraviti 23 izpitov, da bi pridobila IV. stopnjo izobrazbe, čeprav imam že 26 let priznano štiriletno srednjo šolo, torej V. stopnjo. Za pridobitev kakšne perspektivnejše izobrazbe s priznano V. stopnjo bi morala v treh letih opraviti pnbližno 35 izpitov. Mi zna kakšen strokovnjak pojasnili, kakšni programi prestrukturiranja so to? Odločila sem se. da bom kar nadaljevala v računovodsko knjigovixlski smeri. Široki teoriji, ki sem jo v desetih mesecih pridobila, bom dodala še tečaj s poudarkom na praktičnem usposabljanju in z računalniško ptnlporo (tečaj mi bisJo plačali, ker so med tudi napotili in sc jim za to prav lepo zahvaljujem), da bom lahko vstopila na trg delovne sik-z nekimi novimi znanji. (ilede na to. da dnevno poslušam, da zaposlujejo le še v upravi, se priporočam kar na Občini I )i mižale, da me vzamejo na praksi i v računovodstvo, saj sem zelo navdušena nad tem. da znajo tako skrbno in po predpisih ravnati s proračunskim denarjem in menim, da se bom lahko lam naučila pravilnega račiinovodcnjn. Seveda pa sporočam tudi ostalim polcncinlnini delodajalcem, da sedam z veseljem posvojiti ali podedovati ah Javno vprašanje Grasto d.o.o. Domžale me je kot enega od stanovalcev poslovno stanovanjskega bloka v Domžalah, na Ljubljanski 91,30. septembra 2003 obvestilo, da opuščajo dejavnost izvajanja upravljanja poslovno stanovanjskih objektov in dejavnost izvajanja ogrevanja ter da odpovedujejo pogodbo s trimesečnim odpovednim rokom, kar potnem, da bodo z izvajanjem upravljanja in Ogrevanja vcčslanovanjskih hiš prenehali I. januarja 2004. V obvestilu so tudi predlagali nekaj izvajalcev upravljanja večstanovanjskih objektov (2) ter nas pozvali, da poravnamo vse zapadle neporavnane obveznosti in računa iz naslova upravljanja in ogrevanja. (.raslo.d. o.o. javno sprašujem in želim odgovore na naslednji vprašanji: kaj je s sredstvi, ki smo jih prispevali za vpis lastnine v zemljiško knjigo in kako daleč so postopki vpisa? Zanimal sem se pri enem od predlaganih izvajalcev (Metalki), kjer pa mi o prevzemu postopkov vpisa v zemljiško knjigo niso vedeli nič povedati, dejali so »da bodo zaceli s čistega); Zakaj se je (»rasUi odločil za trimesečni odpovedni rok, saj mi je znano, da rok odpovedi ne more biti krajši od leta dni; po katerih kriterijih so oblikoval] predlog izvajalcev upravljanja (Metalka, Čistoča"). Hkrati predlagam, da se čimprej na skupnem sestanku sestanejo vsi hišniki omenjenih poslovno stanovanjskih objektov ter na osnovi večih ponudb ter konkretnih predstavitev posameznih izvajalcev za izvajanje upravljanja in ogrevanja stanovalci izberemo najprimernejšega. Ob tem pa zagotovimo tudi primemo varnostno službo. Miroslav Troha Krajevna skupnost Jarše-Rodica vabi na praznovanje krajevnega praznika v petek, 24. oktobra 2003 ob 16.45 uri - gasilska vaja ob 17.00 uri - svečano odprtje Jarše ceste in parkirišča pri šoli Jarše ob 17 JO uri - osrednja slovesnost v Kulturnem domu Groblje s kulturnim programom in srečanjem krajanov Dobrodošli! kakorkoli se že temu reče, saj sem tudi jaz i istanek neke pj ilprotckle zgi uli ivine in za to nisem prav nič kriva. Marta Mlakar Verouk spada k splošni izobrazbi Ne vem, na kakšen način je pisec prispevka »Srečanje lokalnih časopisov Slovenije ali vrtenje v začaranem krogu« v prejšnji številki Slamnika judovski Nazaret mimo Betlehema prestavil v slovenske Nazarje kot rojstni kraj Kristusa Jezusa. Ne vem. Ali kar tako, za »hec«? Vendar Slovenci pravimo, da je za hec dedec babo ubil, baba pa heea ni poznala, je pa umrla. Ali morda iz nepoznavanja? Nazarje in Nazaret imata skupno le neka j prvih črk in gotova maša. V prejšnjem Slamniku smo se razpisali o verouku v zvezi s korupcijo predvsem v nestrinjanju z odsotnostjo verouka v slovenski šoli. verouka kot moralne vzgoje, danes pa je treba nekaj reči v zvezi z »rojstnim krajem Kristusa Jezusa-. Kakor je vedenje o marksizmu oz. njegovo poznavanje sestavni del neke splošne izobrazbe in ali je z veroukom spričo nekaterih dejstev kaj drugače? Prav zato, ker smo priča številnim zdrsom od resnice 0 veri, Cerkvi, Kristusu in bogu, čedalje bolj prihajamo do spoznanja, daje verouk v okviru šole vsaj kot izbirni predmet še kakopiitrcbcn.Ccscaviiirju navedenega članka, ki v svoji vednosti objema filozofske svetove, pripeti, da Nazarje zamenja z Nazarctom. vsaj to. tega nista kriva ne urednica časopisa ne lekli inca, kakor bi radi menili nekateri, ne pisec sam. pač pa šola ki mu niti osnovne vednosti o krščanstvu ni nudila verouk pa je itak zasvojen oz. ocenjen z. zasebnostjo, s katero naj se ukvarja ('crkev.če seji kdo da ali pusti pri učiti, Če za nič drugega, pravim »če«, je verouk (pouk o veri. krščanstvu in drugih verstvih) potreben za splošno razgledanost, saj vendar živimo v civiliziranem svetu. Poglejte, gotovo seno ton razprave na medvladni konferenci o ratifikaciji prve evropske ustave oziroma ustavne pogodbe dvignil vsaj pri eni stvari, in sicer, koliko je namreč v preambuli ustave dopustno omenjati tudi krščanstvo in boga. Ker sta krščanstvo in bog temeljna dejavnika razvoja evropske civilizacije in s tem same Unije, bi po vseh pravilih lahko odmislili tako pobudo Vatikana kaka Francije: tak) temeljna delavnika stalo. Nekateri se celo sprašujejo, kaj bi nas utegnilo v prihixlnje znova spodbuditi k referendumu in mislijo pri tem na morebitno referendumsko (xll(xiinje o ratifikaciji prve evropske ustave. Čeprav smo tudi Slovenci ekibesednorazkurjeni z božjim vprašanjem, bi pa šlo lahko pri vsej stvari že kar za karikaturo demokracije. Referendumi nikakor ne morejo postati farsa, ker res niso vedno sol demokracije, sploh pa, kadar ni jasno, kaj zahtevajo od ljudi in kaj prinašajo, toda že sama misel na referendum o evropski ustavi, zadevajoč krščansko in božje vprašanje, nam je lahko razločen pokazatelj, da z, bogom in krščanstvom ne moremo opraviti takole »ptxl streho« in tudi z veroukom ne. Naših oblastnikov, nekaterih seveda, pa ne morem razumeti, kako se hkrati zavzemajo za dosledno ločitev Cerkve (xl države in v isti sapi pa ne skrivajo naklonjenosti do islama v zvezi z gradnjo džamije v Ljubljani, kakor bi ne vedeli, da džamija žc zdavnaj ni zgolj verski, ampak tudi |xilitični. kulturni narodnostni in mobilizacijski center. Logike tu ne vidim, kakor je ne vidim, da za pastoralni center v Domžalah ni prostora, za umetniške akademije pa bo oziroma je že: to je lekcija logike dveh obrazov. Kdor more. naj razume. Ivan Kepic Pomagajmo živalim! Če bi živali znale govoriti in ljudje poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb. ('lani društva proti mučenju živali si upamo trditi, da je odnos do živali čedal je slabši. I ji kIje postaja jo vse linij brezbrižni. Spoštovati bi morali naravo in vsa živa bitja. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki čutijo kakor čkivek in ker zaradi človeške krutosti, brezčutnosti, malomarnosti in koristni julija živali trpijo (bolečino, strah, lakoto.mraz, vročino itd. i. miki si zadali nalogo, da se zavzamemo za njihovo dostojno življenje in dobro počutje. Opozarjali bomo ljudi še naprej in vsi- tiste, ki zlorabljaj«! in ogrožajo zdravje in življenje živali, bomo prijavljali pristojnim organom (imamo zakon o zaščiti živali -1 r list IMS). Prosimo vse ljudi, ki jih ne prizadene samo stiska soljudi, ampak tudi stisk živali, pomagajte nam. Če boste opozorili soseda, da grdo ravna z živaljo, ste storili že veliko. Prosimo starše in učitelje v šolah, vzbujajte mladini ljubezen in spoštovanje do BODICI Ena državna SODOBNA SKLANJATEV zdajšnja prave moralni zato zahtevamo ob častni I pravično ODGOVORNOST ODGOVORNOSTI ODGOVORNOSTI ODGOVORNOST ODGOVORNOSTI ODGOVORNOSTJO brez nič ne koristi ki bo dosegla, da bodo Ena domžalska Parkirišča Še vaška si pokopališča zgradijo majhna parkirišča, v Domžalah staro tO ostaja, preveč je medla te - ograja. France Cerar odgovorni po zakonu in piramidi odgovarjali ter vso škodo tudi plačevali Zeleni kotiček: Kako izboljšati kakovost vode: 10 ekoloških pravil: 1. Ne odlagajmo trdih predmetov kjerkoli, ampak na UNfOM odlagališča! 2. Vsak hiei odpadne vode jc treba pred izpustom v naravo očistili! 3. Majhne količine strupenih ali Škodljivih snovi v v(xli lahko povzročijo katastrofo! 4. Ostanke škodljivih snovi - lepila, laki. barve, pesticide, herbicide mineralna olja - zbirajmo posebej! 5. Vsak večji onesnaževalec vode bi moral poskrbeti, da bo očistil svoje (xlplakc do predpisane stopnje! 6. Uporabljajmo vodo racionalno, ne točimo in ne zapravljajmo je tja v dan. tudi doma ne! 7. Onesnaženo vodo morda nižje uporabljajo ljudje, v njej pa žive tudi ribe in druge živali in rastline! 8. Za dandanašnje onesnaževanje vode ne drži več ljudski rek. da "voda, ki preteče tri kamne, očisti vso nesnago." 9. Ne mečimo v vodo nobenih ixlpadkov. ne trdih ne tekočih, ker s tem povzročamo škcxlo. Odpravljanje posledic je drago! 10. Imamo eno samo Slovenijo. Vsi strupi, pa če jih odvržemo na še tako skrit način, postajajo del našega bivalnega prostora! Dražba strupov, s katerimi živimo, je vsak dan večja! Zeleni Domžal Javna vodenja po Arboretumu Volčji Potok Vabimo vas, da se nam pridružite na javnih vodenjih po Artioretumu Volčji Potok: - v nedeljo 26.10. ob 10. uri. Zanimiva drevesa Arborctuma Volčji Potok. Vodi biologinja Nika Hrbar. nedeljo 09. novembra ob 10. uri: Medovite lesnate rastiine. Pričakuje vas gozdar Martin Baje. Tisti, ki nas boste obiskali v teh lepih jesenskih dneh, si boste lahko ogledali ogromne količine čebulic in vestno delo naših vrtnarjev, ki sadijo tisto, kar bomo lahko občudovali spomladi. V primeru dežja predviden program odpade. Vodenje je brezplačno. Tisti brez letne karte vstopnino p ravnate na vhodu v park. Predšolski otroci imajo prost vstop v park. Dobrodošli! živali. Prosimo Cerkev, njihove duhovnike, da bi vernikom pri pridigi ter otrokom pri verouku pojasnili, da so živali delo božjih rok. da jih nihče nima pravice mučiti. Zima prihaja in v tem času. ko mraz ogroža ne le človeka, ampak tudi živali, prosimo lastnike, poskrbite za njih, naj imajo varno in toplo zavetje, da se bodo dobro [»/iihi- saj si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje. To pasje bitje je pri marsikateremu brezvestnemu lastniku najbolj trpinčeno. Ker so psi bolj kot drage živali prepuščeni vremenskim spremembam (mraz, sneg. dež, prepih, vlaga), opozarjamo, da je dolžnost lastnikov, da tudi za te zveste živali poskrbijo. Njihovo bivališče mora biti lesena uta, dobro opažena, dvignjena od tal. primemo velilca z nepren^ičljivo streho. V uti naj bo vedno suh otep slame ali krme, pri vhxxiu v uto naj ima zaveso, da se prepreči vstop mrzlega zraka. V hudem mrazu spadajo psi v hišo ali topel hlev. Na mraz so posebno občutljivi kratkodlaki in mladi psički. Psi, ki so privezani, morajo imeti usnjeno ovratnico, kijih ne sme stiskati ali drgniti. Veriga mora biti dolga štiri do pet metrov. Poleg vode naj imajo vsaj dva obroka kalončne. goste in lopk-hrane. Mladi psički se hranijo večkrat na dan. Psi so krdelne živali in zato potrebujejo družbo. V tem primera bo njegovo krdelo vaša družina. Nikakor ne imejte psa vedno na verigi ali pesjaku, kajti počuti se osamljenega in zaradi tega trpi. Sprostite ga. hvaležen vam bo. Ne imejte jih v zapuščenih barakah, skednjih, drvarnicah in na tistih krajih, kjer daleč naokoli ni stanovalcev, takšno početje ni vredno človeka. Vse dobre ljudi prosimo, da v tem mrazu, ki prihaja, poskrbimo za lačne, žejne, premražene. zavržene in izgubljene živali (pse. mačke), pa tudi za ptice. Ne bodimo brezsrčni do trpečih živali, pomagajmo jim! Članica pri društvu za varstvo živali: Kurent Štefka Po svetovnem prvenstvu v gorskih tekih Ena z medaljo, druga z mavcem Sveto* im prvenstvo v gorskih tekih se je letošnje k*> vsuj za člane VUetskcga kluba \ Kl I i/ Domžal i/tekk) precej (li-amatkiKi. saj sta Darja Rokalj in Suvana \ Ibdenovič. ki sta bili prvotno \ slovenski reprezentanci kot tekmovalki, nastopili, prva kot tekmovalka, druga pa le kot gkdalka. Darja Kokalj si je dva dni pred odhodiim namreč poškodovala stopak) inje zaradi stresnega zloma na tekmovanje odšla z mavcem in le kot navijačica slovenske reprezentance, ki se je sicer odrezala ixlIično. Kljub spremenjenemu načrtu se Darja zahvaljuje podjetjem in posameznikom, sponzorjem, ki so ji omogočili odhod na svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Aljasko: Studio Marketing, Piskar Domžale, Koželj Dob, Al WaguOrjčimLulaiviea. Borut Skok.Cate Rondev, Avtovleka Zoran Civrič, Ani Osolnik. Gostilna Keber Domžale. As tehnični pregledi Trzin. Maco Domžale. Lavaco in Dolar. Zdaj pa nekaj več o dcfrtnici /ktc medalje. Suzani Mladmovič. Lansko leto najboljša dijakinja prvega letnika Srednje šole Domžale rojena v znamenju dvojčka, je že sedem let popoln« ima predana atletiki, za katero jo je navdušila učiteljica Mojca Oman. Najprej je trenirala pod vodstvom Damjana Bcnlik.i. zdaj jo vodi Lojze Pungeičič, nekoč bo morda sama vodila skupino atletov, saj si žch postati učiteljica tekrvadhe. Za Suzano je bilo to prvo svetovno prvenstvo, na katerem je nastopila v kategoriji mladink, ki so tekle na 42 km dolgi progi. Vzponi in spusti so skupaj dosegli 285 m nadmorske višine. Z rezultatom 19 minut in 38 sekund se je uvTstitonal«inčno 21. mesto, vendar pa je bil to le rezultat s katerim je skupaj z dragima dvema tekmovalkama, Matejo Kosovel in Lucijo Krkoč ekipno zasedla prvo mesto in tako postala svetovna prvakinja.» Veliki) mi pomenijo rezultati z državnih prvenstev v krosu, v atletiki, v gorskem teku in izbirni tekmi za svetovna prvenstvo, vendar je daleč pred vsemi nastop ter rezultat na svetovnem prvenstvu,« pove Suzana, ki doda še nekaj vtisov z Aljaske: »Na Aljaskisem preživela osem dru, zjutraj je bila temperatura pohniui zbornica Domžale, Kamnoseitvo Mežnar, Zidarstvo Peterim, Slaščicama Kalimeni. ( ohiterši*n1srmsiiwv,o\ina l.rdam Domžale. Ob strani mi je slala ButightuucijaterrvterFuvlič.MmiTnitnjek in Toni Drugar, ki so mi pomagali pri iskanju sponzorjev, ie posebej pa se se enkrat zahvaljujem trenerju Lojzetu Pungerčiču.« Bojana V Športno društvo Energija Domžale se predstavlja Gorski kolesarji kolesarijo proti svetovnemu pokalu Mino društvo Knergija l>rnžale je mlado društvo, ki pa se že lahko pohvali s številnimi tekmovalni uspehi. Predvsem so zadovoljni, ker se v društvo ne v kljuni jejo k tekmovalci, temveč tudi i\"krcutivci. ki tako skrbijo za svojo dušo in teki. V pogovoru z absolventom Fakultete za šport. Mitjem Tancikom, ki je v klubu trener, uspešen tekmovalec ter vodja sekcije gorskih kolesarjev, predvsem pa pravi navdušenec za vse povezano z gorskim kolesarjenjem, izvem, da SD Energija dela šele dve leti in da ga najdete na naslovu Domžale, Prešernova 10. kjer je dom predsednika Primoža Kosa Taje tudi vodja sekcije za splošno vadbo (titnes). ki poteka v nekdanjem klubu Panter v Jaršah, v okviru katerega se skoraj vsak dan na rekreaciji zbira blizu 100 članov. Druga je sekcija gorskih kolesarjev z 20 mladinci in člani, med njimi je pet kategoriziranih vrhunskih športnikov, pet aktivnih rspektivnih tekmovalcev ter 10 jrskih kolesarjev, ki redno trenirajo tekmujejo, vendar jim ta šport imeni najprej prijetno sprostitev, kniovanje za dušo in se z rezultati ne obremenjujejo, ezultati pa so še kako pomembni peterico, ki se redno uvršča med slovenske reprezentante in s tem, da kar pet tetoriovaJcev od dvajsetih, ot jih šteje slovenska reprezentanca, iz ŠD Energija, potrjuje kakovost in uspešnost dela tega društva. Robert Vrečer. Matej bovše, Mitja in Jaka Tancik ter Jernej Muzga edini še mladinec, se lahko pohvalijo z uspešnimi nastopi v državnem merilu, tudi v evropskem jkalu. v naslednji sezoni pa načrtujejo udeležbo na vseh tekmovanjih v evropskem ter bližnjih tekmovanjih svetovnega pokala. V letošnji sezoni so v evropskem pokalu kolesarili le na www simaj>-3lo com Masljeva 11, 1230 Domžale tel: 01 724 16 56 Ljubljanska c. 21 a Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01 831 17 96 MONTAŽA IN SERVIS • NA ZALOGI GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI • PNEVMATIKE BOHI MOBO. • PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL • IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL ta*8Ji$ffl(il!y^ dveh dirkah - v Italiji in Avstriji, uspešno so pedala poganjali tudi na evropskem prvenstvu v Švici, kjer so se praviloma uvrščali v zlato sredino. Mitja Tancik je kolesaril v Grčiji, kjer je v najvišji kakovostni kategoriji dosegel četrto in šesto mesto, kar je največji uspeh slovenskih gorskih kolesarjev na tovrstnih tekmah. Zlasti so ponosni na uspehe Roberta Vrečerja, ki je državni in pokalni prvak, osvojil pa je tudi drugo mesto na državnem prvenstvu v vzponu. Matej Lovše je osvojil na DP v vzponu bronasto medaljo, med najboljše slovenske gorske kolesarje pa se uvršča tudi Jaka Tancik. medtem ko je bil v tej sezoni Jernej Muzga zaradi prehoda iz mladinske v mlajšo člansko kategorijo malce slabši, se pa lahko pohvali s številnimi zmagami kot mladinec. Mitja mi predstavi tudi progo, ki poteka v stihi cross countrvja štiri do pet kilometrov v krogu, z vzponi in padci, tekma navadno traja dve uri. Tovrstno tekmovanje se lahko po težavnosti primerja z maratonom v atletiki, od tekmovalcev pa zahteva maksimalno pripravljenost. Ob fizični kondiciji, ki jo nabirajo tudi v fitnesu. veliko vozijo - po cestah, tudi po gozdnih poteh, ki pa jih primanjkuje. Vsi najboljši so dijaki in študentje ter skušajo kar najbolje usklajevati šport in študij, pa tudi finančne možnosti, kjer pa je kar nekaj težav. Hvaležni so sponzorjem Tosami Domžale. Phoenix iz Ljubljane, ki jih oskrbuje s sončnimi očali. Aicomed iz Radomelj ter Siming Projekt, del sredstev prispeva tudi Zavod za šport in rekreacijo Domžale. S tujimi ekipami seje težko primerjati, saj razpolagajo z. bistveno več denarja. Sponzorji so v tujini zainteresirani za ta šport medtem ko je pri nas vse preveč odvisno od posameznika interesa gospodarstva ni. hkrati pa imajo tuji tekmovalci tudi boljše pogoje za treniranje, pravi Mitja in obžaluje, ker pri nas sploh ni težkih prog za gorske kolesarje, ki se res s težkimi progami spopadajo le na velikih tekmovanjih v tujini. Pa bi se našli primerni poligoni tudi pri nas? Seveda, pravi in pove, da razmišljajo, da bi v letu 2004 pripravili tekmovanje prav na. območju naše občine, kjer so možnosti, ;uiipak o tem drugič. Vsi tekmovalci ŠD Energija se morajo marsičemu odpovedati, če želijo ostati med najboljšimi. Pozimi so priprave v Istri, poleti iščejo primerne površine pri nas, največkrat pa so kot mala družina ki jih druži želja da bi bila vsaka naslednja sezona boljša oz. da bi se v rezultatskem smislu ponovila najuspešnejša Tako načrtujejo v tej sezoni uvrstitve med prve tri v državi, izboljšanje letošnjih rezultatov v evropskem pokalu in uspešne nastope v svetovnem Prva ekipa ENERGIJE Matej, Jaka, Robert, Jernej in Mitja merilu. Tudi če ne ho takoj velikih (Kj drugih ekip, prinaša uspehe in uspehov, bodo zadovoljni. So kot majhna družina, v katero poleg tekmovalcev spadata tudi zdravnik Robert Hajdinjak in izkušena maserka Tjaša Kočevar. Predvsem je pomembno, da ekipa deluje usklajeno in omogoča tekmovalcem, da napredujejo na strokovnih osnovah. "Med nami ni nezdrave tekmovalnosti, temveč intuziazem in tovarištvo, pripravljenost pomagati in biti predvsem prijatelj," pravi Mitja in poudarja, da jih to dela drugačne zdravo tekmovalnost, predvsem pa iskrene želje, da bi tudi v prihodnje v gorskem kolesarjenju našli sprostitev in vedno znova željo, da dobro pripravljeni pokažejo, kaj vse znajo in zmorejo. Srečno, fantje, jim želimo in bralce obveščamo, da bodo v naslednjih številkah spoznali uspešne tekmovalce tudi po drugih plateh. Če pa bi se jim radi pridružili, pokličite 041 782 052! V. Vojska Foto: Marjan Tancik Srečanje paraplegikov Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, v katerem se zdnižu je jo tudi paraplegiki iz Občine Domžale, je ktiišh.k'tradkiiredmji^Tiskiisn^^ prvo soboto v oktobru organiziralo na področju Radenskega polja, ki sodi med devet najbolj izrazitih kraških polj v Skiveni ji. Celoten pnigrarn je potekal na Velikem Mlutvvcin pri (. nisi ipljcn i pod gradom Košlai ij. ki je bil omenjen že v drugI |H ilovici 15. stoki ja. Prireditev se je pričela z mašo, ki stajo darovala nadškof dr. Frane Pcrko in domači župnik g.Andrcj Šink. Kasneje je g. Jože Miklič s sodelavcem predstavil zgodovino krajev, posebnosti Radenskega polja in okoiicc. Vse prisotne je nagovoril tudi grosupeljski župan Janez I c-sjak. Vsem navzočim je izrekel dobrodošlico in jim zii/clcl prijetno počutje v Občini Grosuplje. I \ m ucnah i »ganizak hjcv je N k > na srečanju preko sto petdeset paraplegikov in njihovih svi ijccv in j i 111 bo i ista lo v lepa n spominu, I )n išlvi i se iskreni > zahvaljuje za |* kI|K m i vsem sponzorjem in ilonatorjeni. ki sos svi ijiini prispevki prispevali kodlični izpeljavi pri twlitve:Občina(jnisupljc. Župnija Žalna, lilekiroinštalacijc Petek Alojz, MPGFd.o.o.,Foilil'oi1unainostalid.n.( >., K( )INd.il.,.StckkiČTČlXišans.p.,B)pravilo dn ibnc ki ivinske i ipreme K a s t c I i e Jat icz. Zavod za ] m isti irski >, komunalno in stanovanjsko urejanje d.o.o., Vovk Janez s.p., Bclimcd d.o.o., GNG Nučič Janez s.p., Jancš d.o.o., Pcrmc Cvetka s.p., Kastelcc Drago s.p.,ABdcsign in Andrej Brezcc d.n.o., K< ižclj Ji ižica s.p„ Jovanda-rič Peter s.p., Kogovšek Stanislav s.p., Avtoličarstvo Travnik Akijz, Lampreht Alenka s.p.. I Irc-n Boštjan s.p. Kličič Ibrahim s.p.. MctroCankar&co d.n.o.,( In isu|icljski (klinevi, pri pivvozu so nam s prilagojenimi vozili pomagali: l iVZPriztna PnilcveinZvezaparaple gikov Slovenije. Dane Kastelic J S. tek za krof Ekipa AK VELE DOMŽALE najštevilčnejša Prizadevni člani Športnega društva Krašnja so v začetku oktobra pod pokroviteljstvom Gostinskega podjetja Trojane ter ob sodelovanju Sodniškega zbora A K VELE Domžale 18 organizirali tek za krof, ki je tokrat v Krašnjo privabil vrsto znanih tekačev in tekači, posebej kvalitetno pa so bile zastopane mladinske kategorije. Vse sodelujoče je na start pospremila najbolj znana slovenska tekačica, Jolanda Ceplak, ki jc organizatorjem pomagala tudi pri razdelitvi medalj in pokalov ter hila deležna veliko pohvalnih besed vseli sodelujočih. Absolutni zmagovalec je bil tokrat Zdravko Volkar. Šl) Šmartno, zmagovalec v kategoriji člani od 20 do 30 let; absolutna zmagovalka pa jc bila Mateja Šuštaršič, Telekom Slovenije, iz. iste kategorije med članicami. Zmagali so še: Kim Prokič, AK Vele Domžale med mlajšimi, ter Katja Tomec, KGT Papež Kamnik, med starejšimi deklicami ter Marko Alpncr. Zarja Elektrolcnika, med mlajšimi in Bogdan Mladenovič. AK Vele Domžale, med starejšimi dečki. Med članicami do 20 let je slavila Suzana Mladenovič, AK Vele Domžale, med člani I InišToniee, KGT Papež Kamnik, v kategorijah starejših pa so zmagali Marko GrobeljSek, Magfroma, Pavle Kozjek, Novice estreme, ter Janez, lldovič, Fitncs Povvcr lit med moškimi, ter Minka Šebcnik, Ljubljana. Veronika Bohinjc. ŠD Krašnja, in Mara Škapin, Medicus Celje, med članicami. Posebnega aplavza sta bila kot najstarejša tekača tleležna Slavko Šalamun, Vrtinika. ter Marta Škapin. Medicus Celje, pokaj za najštevilčnejšo udeležbo pa so odnesli člani in članice Atletskega kluba Vele I )i mižale. I )rganizaloijeii i za pri jelno rekreacijsko nedeljsko dopoldne iskrene čestitke. Jolandi pa veliko športnih us|X'hovludi v prihodnje. B. Kako je 12 deklet in žena pribrcalo Krtini dva pokala Nedelja, 28. septembra 2003 je bila za Krtino zelo pomemben daa Dvanajst najpogumnejših deklet in žena se je namreč odločiki, da bo že peto leto zapored osvojilo krtinski ženski nogometni turnir. I 'až.harjev travnik, ki se je v zadnjih letih izkazal kot odlična lokacija za izvedbo turnirja jc že v ranem jutru pozdravilo toplo sonix, ki je na igrišče privabilo vse igralke, ob igrišče pa bolj ali manj aktivne opazovalce. Pot do zastavljenega cilja pa vseeno ni bila kratka niti lahka. Takoj po prevzemu majic, ki so jih za vse igralke zagotovili različni sponzorji, jc sodnikov pisk oznanil začetek prve tekme med gostujočima ekipama »Floride« in Moravčank Že ta je obetala veliko napetih trenutkov do osvojitve tako željenega naslova dogajanje pa jc postalo še bolj živahno po začetku tradicionalne tekme med Krtinkami in kitinskimi kclnaricami, v kateri so kelnariec prikazale vsa svoja znanja in sposi >bni ist i ter taki i pi iskrhelc za napetost vse do zadnjih trenutkov tekme. Zaradi napake kninske vratnike je bil namreč rezultat vse do druge polovice drugega polčasa naxlločcn in kaj hitro bi se lahko migiimetna sreča v drugem delu nasmehnila tudi kclnaricam.A na koncu so vendarle tudi letos zmago, že petič zapored, odnesle Krtinkc. Čeprav jc bil« i veseljc neizrnem« i. pa je ob prvi osvežilni pijači kot strela iz jasnega udarila novica, da organizator Stane vztraja, da jc potrebno za osvojitev k* išnjcga turnirja premagati še g« istuk ič( i ekipo Moravčank, ki je bila boljša v dvoboju obeh gostuj« ičih ekip. I Irana in pijač;i. ki si i f) neumnim i priprl iv I |ali I; mlje iz skupine »Krtki«, jc nemudoma izgubila ves okus, vse misli so se osrcdot«xJilc le na to, kaki i premagati izjem«) motivirano ekipo Moravčank. ()b 13:30 je si nlniki >v žv ižg < iz.nanil. da se začenja zadnja «xlločilna tekma za osvojitev letošnjega ženskega nogometi lega lunin ja. I kodna trema jc hitro prerasla v srčni hoj za vsako žogo. Čeprav so Mornvčanke v prvi tekmi blestele predvsem v napadu, pa je.triIna obramba Krtink zaprla vse poli do krtinskega gola. In potem seje zgodil odločilen trenutek. Žoga je od kninske napailaike našla [Xil v moravski gol in Krtinkc so prišle V vodstvoz I:(). Veselje med Krtinkami je bilo nepopisno, zato so z zadovoljstvom pričakale Čestitke in uspešno pripravo na nasledil j«) sezono" Bojana stran 1 d Karate klub ATOM Shotokan Domžale Smo pokalni zmagovalci! 27. september je bila sobota, ki je karateistom domžalskega ATOMA po odličnih nastopih na drugem pokalnem karate turnirju CcTje 2003 lako v borbah, predvsem pa v katah, prinesla naslov pokalnega prvaka. Turnirja v Vojniku, ki so ga organizirali Celjani inje bil hkrati tuditumirvs|x>ii lin dvema članoma kluba, se je domžalski ATOM Shotokan udeležili s kar 20 tekmovalci Z naslovi najboljših so se v svojih kategorijah izkazali: AieiOregorin, Timotej K•-vkategorijimladinccvcKl l3do 17 let se je namreč z lepimi w;i/;in ji rucbil ck) finalnega nastopa in se po eni dobri borni osvojil (kugomesto. I'o vseh seštetih zmagah in dobrih nastopih so Domžalčani v katah kar s ie enkrat več osvojenimi točkami pred dragi uvrščenim Maribon nn< tsvi p zmagoviti pokal. Malce man j uspcšni.nšc vedno zadovi iljni z naslovom pmlprvaka. so bili v borbah. JLovretK Kokalj, tehnični vodja kluba ATOM in še vedno tudi tudi zabavajo in med seboj spoznavajo, lahkotuditiikiuliisc/iidovoljnipo dobrih nastopih skupaj usedejo za mizo naJamarskcm domu, kjer jih Marko |x isttcže s slastnimi palačinkami. Z« konce naj objavimo še vse tiste ATOM-ovcc, ki so se na turnirju uvrstili med najboljše tri: Kate: Mlajši dečki do 12 let; do zeleni pas: 1. Gregorin Aleš, 2. Simon Planko; višji pasovi: I.Timotej Ki >kalj; starejši dečki di > 14 let do vijolični pas: 2. GašperSkok, 3. RokTopolovec; višji pas: 1. Timotej Kokitlj; mladinke (nad l4lct);domiKlripas:2, Alenka Trpin; višji pasovi: I. Tamara Kokalj, 3. Tjaša Gavez; mladinci (nad 14let); višji pasovi: 3. Aleš Mandič; moški;do modri pas: 3. Edi Plava; višji pasovi: 2. Gavez Miha. 4. Jernej Komar Kumite-borbe: Mladinci od 1300 171et:-65kg,2.GašperSkok;+65kg, 1. GrcgorTrillcr, 3. Elvis Aliju; mladinke: +55 kg: 1 .Tjaša Gavez: moški: -75 kg: 2. Gavez Miha Bojana Kolesarska sekcija AS-Remont Domžale i M sta Spori in rereakn'vnost nujno potrebna za zdravo •clo in lepše življenje, ni več vizija, ampak je resnična vsakdanjost, ki jo vse bolj priporočajo zdravstvene in druge ustanove. Nc le nogomet in smučanje, je dejal dolgoletni sodelavec v ASu, zakaj ne bi sedli tudi na kolo za zdravo telo. Pobuda Aniona Burje, doma i/Vrhpolj pri Moravčah je bila v hipu sprejela. Številni zaposleni so se takoj odzvali, sledila je prva skupna kolesarska vožnja. Vsem je bila novorojena pobuda zelo všeč, skratka, v AS Domžale je zaživelo kolesarjenje, katerega je predhodno potrjeval nekdanji sodelavec g. Janez Pavli s svojimi zavidljivimi uspehi. Naj povem, daje sekciji zelo nak Ion jen tudi sam direktor AS Remonta, g. Anton Žnidar, kar je potrdil tudi s finančno pomočjo sekciji. Seveda pa jc glavni moto njegove vizije ZDRAV DELAVEC na delovnem mesta (lani si samostojno določajo smer vožnje, moram pa poudariti, da so tekmovalnost izključili, tako da se jim brez zadržkov lahko priključijo tudi ostali zainteresirani v ASu. Želijo si čim številčnejšo ekipo in kar se da veliko prevoženih km, seveda ob pravih rekreativnih užitkih. Pa srečno vožnjo! T. Habjanič Uspešen jesenski tunrir Da je Zlato polje zares prava paša za mnoge ljubitelje nogometne igre. smo si' lahko prepričali na nedavno organiziranem jesenskem turnirju v malem nogometu Iz izkušenj v preteklosti si no število našli i|»i|oč'ihekipomejili na dvanajst kar nam je omogixSlo. da turnir izvedemo v enem dnevu. 1 .;ihko zatrdim, da snekipe vse bolje pripravljene, s; m ic igre kakovostne, atraktivnejše 111 lepše, lako da si > števi Ini g ki laki imeli res kaj videti. Veseli n: is. da se turnirja udeleži jejo eki|x- iz dragih občin, kar potrjuje dejstvo, da je športno sodelovanje še volno prisotno. Pohvalno sta svoje delo o|xavilasulnikaKa|ki Jeglič iz Tuhinja in domačin Marjan Korošec, za kar se jima najlepše zahvaljujemo, Moram pa omeniti in poudariti,da m >g< snema srečanja < irgarazirami i z namenom rckrcativnosti in športnega (Jruženja nikakor pa ne želimo, da se nekateri igralci vedejo na turnirju nekorektno in nešportno, tako da bomo v pri(iixlnosti prisiljeni resno razmisliti o kriterijih organizacije oziroma celo o nastopu nekaterih ekip, Prijetna športna nedelja seje prevesila V večerni del dneva, ki i smo spremljali finalno tekmo dveh domžalskih ekip ter podelitev nagrad in pokalov najboljšim ekipam. Sledila je zahvala predsednika športnega društva vsem nastopajočim ter povabilo na turnir prihodnje leto. Vrstni red najboljših ekip: 1. mesto ekipa Domžale 2. mesto ekipa Dalus - Domžale 3. mesto ekipa Antimon - 'Trojane 4. mesto ekipa RCH - Lukovica Vsem čestitamo! T. Habjanič Plesna rekreacija v Plesni šoli Miki Plesna šola Miki se že vrsto let trudi, da bi kar najbolje prenesla plesno izročilo, ne le na tiste najmlajše, ampak tudi na odrasle. I a misel je tako dozorela v odločitev, daje treba zagotoviti vsem plesalnim navdušencem le najboljše, 'lako je PS Miki letos maja preselila svoje delovanje na novo lokacijo, Kamniško 24 v Jarše pri Domžalah. Plcsaliiira. kot jo imenujejo, je prvi in največji sodobni center plesnega dogajanja v Občini Domžale in n jeni širši okolici. V njej M odvijajo mnogi tečaji, tako za najmlajše kot tudi za malo starejše in tiste v najlepših letih. Z novo prostorsko pridobitvijo je dan poudarek tudi plesni rekreaciji, ki vključuje predvsem odrasle. Zavod za šport Slovenije in Plesna Zveza Slovenije sta letOS namenila veliko pozornost projektu Slovenija pleše, ki skušii pritegniti k plesu vse ljudi, predvsem odrasle, Tudi PŠ Miki je v tii namen izdelala nekaj projektov, ki že potekajo, Plesna rekreacija, kot jo poimenuje, je splet različnih plesnih zvrsti, namenjenih zabavi, druženju in nasploh gibanju telesa in krepitvi duha. Nas vsakdanjik je namreč vedno bolj stresen in vse manj časa imamo, da hi naredili nekaj zase. Tako je postala Plesalniea idealen pnistor, kjer človek združi gibanje in glasbo. Vsak posameznik pa ima svoj okus in želje, s to mislijo so se plesni pedagogi ikIIočiN za možnost i/hirc pk-sne/vrsti. Največkrat imajo namreč odrasli na voljo le tečaje družabnih plesov, ki zajemajo standardne, latinskoameriške in tudi modernejše plese (kot so na primer: počasni in hitri valček, loxtrol, tango, samba, nuna, ehneha, jivc.disco hustle in še dragi), ker pa so dandanes zahteve vse večje, lahko v l'Š Miki najdete poteg teii tečajev tudi druge, kol so tečaji hip hop-a. trebušnega plesa, lliimenkain salse. V Plcsalnici je dovolj prostora in časa za vse. ki se radi spopadejo z novimi stvarmi, z nečim, česar morda še niso poskusili. Tečaje za odrasle tako vodijo pedagoginje z. dolgoletnimi izkušnjami, saj je prvi si i k / novim doživetjem/clo |x m lenibcn in terja od plesnega učitelja kar nekaj izurjenosti. Vsi ti tečaji so že na voljo v km petih plesnih dvoranah. Poleg tega pa Plesalniea ponuja vsako soboto ob 2().uri tudi klubske večere družabnih plesov ob mehanski glasbi, katerih se lahko udcIcžiVulor koli, leda je željan dobre glasbe in plesnega ritma. Vsi. ki so že vključeni v tečaje PŠ Miki imajo zagotovljen prost vstop, osla I i |>n se lahko pridružijo ob simbolični vstopnini, Da pa ne bi vedno igrala le mehanska glasba, so se Mikijevoi odločili popestriti sobotne večere tudi Z Živo glasbo, Že X. novembra bo vse udeležence klubskih večerov presenetila Nataša Zibelnik, kije že dobro poznana na slovenski glasbeni sceni. Poleg plesa pa se bodo obiskovalci zabavali tudi z različnimi družabnimi igrami. Vse gospe, ki že obiskujejo tečaje družabnih plesov, bixlo prejele brezplačno vstopnico. ()h prihi xlu na ples pa čaka vse obiskovalce darilo. Mikijevci se trudijo, da bi predvsem pričarali pravi plesni ambi ent, namenjen sobotnim večerom, poskrbljeno bo tudi za tiste, ki si bixio želeli odpočiti in kakšno minuto nameniti klepetu s prijatelji. Tako bodo vsako drago soboto v mesecu potekali plesni klubski večeri ob živi glasbi in vedno zanimivih gostih. Kdor hi želel izvedeti natančnejše informacije, pa se lahko obrne kar na PŠ Miki. Njeni pedagogi se zelo trudijo, da bi tudi sami prispevali delček k vseslovenskemu projektu in lako promovirali ne le ples, ampak tudi zdravo življenje. Ni pomembna le fizična dejavnost, napolniti moramo tudi naše duše. da bi lahkocelostnodelovali. Poleg gibanja ponujajo klubski večeri čas za sprostitev od vsakdanjih stresnih situacij, čas, ko se zabavamo s prijatelji, / njimi poklepetamo in se nasmejano. Vsak potrebuje nekaj, kar ga napolni, in za tiste, ki to pihnete s plesanjem in druženjem, je Plesalniea pravi naslov. Tina Banfi Predstavljamo svojega glavnega inštruktorja Karate klub Wankan Ihan V tokratnem članku predstavljamo trenerja oz. inštruktorja karate kluba v Ihanu. To je Boris Grad. S karatejem se je začel ljubiteljsko ukvarjati leta 1985. opravil izpit za črni pas, nato pa zaradi drugih obveznosti in pomanjkanja časa za nekaj let opustil treninge. Ko je na dopustovanju leta 1997 v Piranu naključno srečal Kokalj Lovrenca, ki je sicer glavni inštruktor Karate kluba Atom iz Domžal, je rade volje postal član njegovega kluba. Na tekmovanjih je nato dosegel nekaj lepih rezultatov. Pri njem je obnovil svoje znanje in upravičil čast črnega pasu ter uradno postal inštruktor in mojster karateja, potem pa seje txik)čil (xlpreti svoj karate klub. občasno pa se še vedno udeležuje treningov v Domžalah. Postavili smo mu nekaj vprašanj: - Zakaj s takim veseljem in zavzetostjo trenirate karate? Ker bi rad kaj dobrega naredil zase in za druge v svojem kraju. Pri uri karateja pozabim na vse skrbi, ki me tarejo čez dan. se sprostim, spodbujam miade k rekreaciji. V Ihanu razen nogometa teka in smučanje ni drugih dejavnosti. Starši, ki pripeljejo svoje otroke prvič na uro karateja, lahko sedijo zraven in opazujejo potek treninga. Tako izvedo, kaj približno se bo dogajalo na treningih, in se potem lažje odločijo, ali bodo otroka vpisali v kiub ali ne. - So treningi intenzivnejši kot so bili takrat, ko ste začeli trenirati karate? Seveda, sedaj se moramo bolj truditi. Vendar s trdnim delom vedno dosežemo lepe rezultate. Zame je npr. uspeh že to, da kdo iz mojega kluba spioh ixlide na tekmo. Če pa doseže še lep rezultat sem pa še bolj vesel. - Kakšen pristop imate do manjših otrok, ki pridejo na trening? Manjši otnx.i. kol vemo. so pri vsaki novi stvari radovedni in si vse pixaiostavijo. Sproti jim govorim, česa se btKlo morali naučiti, kaj zapomniti, da pa bor™ > na ki mcu ure karateja počeli tudi kaj zabavnega, npr.: igre z žogo, lovljenje, vozili samokolnico... - S čim si popestrite svoj redek prosti čas? Zaradi naporne službe in treningov (trikrat tedensko v dvorani kulturnega doma v Ihanu) mi prostega časa le malo ostane. Z družino takrat radi odidemo na kakšen manjši hrib ali pa v Kamniško Bistrico. Tam se sprostimo, si naberemo novih moči in nadihamo svežega zraka. Redno htxiimo tudi na trim stezo nad Šumberkom. - Imate v družini kakšne težave zaradi tega, ker ste ustanovili svoj klub? Glede tega se moram kar malo pohvaliti, da problemov nimam, ker mi pri v(xlenju kluba pomaga žena, ki mije tudi sicer v veliko oporo. Večino stvari ureja ona, predvsem »papirnatih«, jaz pa tako brez skrbi vidim treninge. Sicer pa ima tudi žena preko mojega kluba ure aerobike ob ponedeljkih in sredah. Tako se najino delo združuje. - Kakšni so vaši načrti za naprej? Načrtov je kar veliko, kako b uspeli, pa ne morem vedeti vnaprej. Nameravamo pridobiti še nekaj novih članov, čeprav je že sedaj skupina kar velika. Mislim, daje potrebno za šport motivirati predvsem mlade, ker disciplina potem raste z njimi. Trudili se bomo vzgojno vplivati nanje, da bcxJo tudi v šoli uspešni, saj vemo. da je šolski uspeh na prvem mestu. Vidim, da ste zelo zavzet trener, zato vam želimo veliko športnih uspehov pri nadaljnjem delu v karate klubu. nd Mladi boksar Dob Uspešni na boksarski reviji v Litiji Boksarski klub < eatus Litija je 21. septembra skupaj z glavnim organizatorjem, trikratnim državnim prvakom Emilom Kopatinom, pripravil boksarsko revrjo, ki je po 42. letih zopet zaživela in v Litijo pripeljala številne ljubitelje boksa, med njimi pa si je hoje ogledal tudi litijski župan Mirko Kaplja. Organizatorji so bili posebej veseli obiska Aleksandra Švajgcr ja. nekoč imenovanega Šaša, boksarskega šampiona pred in po vojni, ter Sreča VVainerja, boksarskega šampiona iz 70 let (15 rund za svetovnega prvaka v hali Tivoli - zmaga je ostaja doma). Mladi boksar Dob se je predstavil s programom šole boksa, v katerem so wxlclovale Petra Novak, Mateja Pimat. Tamara Radkovič ter Vesna Tomažič. Dekleta so prikazale dobršno mero samozavesti ter znanja. Vrhunec uspešnega nastopa mladih boksarjev iz Doba pa je pomenil nastop Mateja Zavasnika ki je v treh rundah prikazal izjemno borbenost in znanje ter prejel nagrado za najbolj borbenega borca • večera. Čestitamo! B. fiVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 ZAPOSLIMO DELAVCA Z IZKUŠNJAMI Šubljeva 6,1230 Domžale fax: 01/724 84 60 fel.. 01/724 84 59 GSM: 041/637-210 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Zmagovalci OŠ Domžale Prvenstvo osnovnih šol domžalske regije v malem nogometu V torek dne 14.10.2003 je bilo zaključeno že drugo tekmovanje šolskih športnih društev Domžalske regije, v šolskem letu 2003/2004. Tokrat so svoje sposobnosti izkazovali nogometaši. Na igrišču z umetno travo v Športnem parku Domžale so v treh terminih (vključno s predtekmovanjem) nastopile ekipe vseh devetih osnovnih šol Domžalske regije. Že predtekmovanja so pokazala veliko zagnanost nogometašev in njihovih mentorjev, zato so bile vse odigrane tekme zaniniivezaspieniljanje.Česenogemetno izrazim, pa ni bikitudi nobenih Icilkulacij. Vsaka ekipa je želela zmagati. Kljub vsemu pa je bilo že v predtekmovanju v dveh skupinah možno ugotoviti, da se bosta v zaključne boje in finalni del najlažje uvrstili ekipi osnovnih šol Domžale in Venelja Perka. Obe ekipi sta namreč premagovali ostale nasprotnike v večini /visokimi rezultati. Osrednja pozornost je bila zato namenjena drugim tekmam, ki so morale dati še dve ekipi za finalni del turnirja. Uspešni sta bili ekipi osnovnih šol Rodica in Dob. Razlike v kvaliteti med ekipami so se pokazale tudi v polfinalu. saj sta ekipi I )ou ižal in Venelja Perka zmagali z 12:0 in 6:0 in se zasluženo pomerili za 1 .mesto. Pred finalom je ekipa osnovne šole Rodica z visoko zmago s 6:1 osvojila 3.mesto. Tekma za 1 .mesto je bila odločena kar prehitro. Ekipa osnovne šole Domžale je dosegla gol že v prvem napadu, ter si do polčasa priborila 4 gole prednosti. Drugi polčas je bil za njih samo še formalna potrditev suverenosti na tem tekmovanju in tekma se je končala z rezultatom 7:2. Vcndarpadoseženi rezultati in tudi visoke zmage niso toliko pomembne kot ugotovitev, da je bilo v vsaki ekipi mogoče zaslediti nekaj pravih igraleev-talentov. Krivično bi bilo izpostavljati njihova imena saj je med njimi večina tistih, ki že organizirano vadijo in nastopajo za posamezne nogometne klube. Ker so bile prisotne tudi starostne razlike, je ta ugotovitev še bolj pomembna Nazadnje je potrebno ugotoviti, da sta bila v skupno 14 tekmah disciplinsko kaznovana samo dva igralca (časovna kazen - 2,minuti), zato gre pohvala tudi obema mladima sodnikoma Mateju Vojska in Žigi Dobrunu, pri čemer je sodnik Matej Vojski sodil vse 4 tekme zaključne tekme. V predtekmovanju je žal prišlo tudi do ene poškodbe, ko si je igralec OŠ Rodica Anže Rus, v borbi za žogo, pri padcu zlomil roko. Čeprav je izgledalo težki i, je njegova pnsotni >st na finalnem delu turnirja (sicer samo kot spremljevalce ekipe) pomenila, da zaradi te poškodbe ne bo prenehal / igranjem nogometa. Ob zaključku seje potrebno zahvaliti pripravljaleem igrišča manjših dimenzij na umetni travi iz. NK Domžale, kar je zagotavljalo nemoteno igranje tekem po razporedu, vsem ekipam in njihovim mentorjem pa čestitati za njihov trud in ki irektno nasti ipanje. Zmagovita ekipa Osnovne šole Domžale pa lahko (»mora«) premoč na domačem turnirju potrditi na višjem nivoju. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Janez Zupančič Umetnostno kotal kanje Maxi Cerar uspešna na evropskem prvenstvu Za M a\i seje v preteklih dneh končal njen prvi nastop na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na Portugalskem. Kot najmlajša tekmovala v slovenski reprezentanci in tudi na splošno na tekmovanju, se je M a \i izkazala predvsem v kratkem programu, katerega je izpeljala brez napake in z odlično izvedenim dvojnim axelom tekmovanje zaključila na 7 .mestu. To mesto je bik) dobro izhodišče za nastop v dolgem programu, kjer pa ji je trema pobrala doberšen del moči, pa vendar .je bil program dobro izveden in tekmovanje v prostem kotalkanju jc zaključila na 10. mestu. V obveznih Reprezentanca (z leve): Maxi, Maja, Lucija, Sara, Tadeja, Urška, Peter, Marina. likih je Masi dodala še 12. mesto in evropsko prvenstvo zaključila na skupno kmiihinaci jskem 8. mestu. Maxi in njen trener Peter Brlce po tekmovanju nista bila razočarana ne z uvrstitvami ne z prikazanimi znanjem, kajti oba sta se zavedala da so kadctinje iz Italije. Španije in Nemčije za enkrat v premoči. Da pa je Maxi na pravi poti evropskega kotalkanja je očitno, saj bi med vrstnicami njene starosti dosegla sama druga mesta. Vendar tekmovanje jc enako za vse. ne glede na starost, vedno pa ostaja upanje in želja po še boljšem uspehu, ki bo brez dvoma prišel v naslednji sezoni. Petru Brlccu in Maxi Cerar čestitamo za odlične uvrstitve, ravno tako vsem njenim klubskim prijateljicam, ki te dni končujejo s tekmovanji za Pokal Slovenije v umetnostnem kotalkanju in jim kaze prav odlično. Sokolko Jesenski kros domžalske regije Vsi zmagovalci in zmagovalke V okviru programa Zavoda za š|x>rt in rekreacijo Domžale je tudi organizacija in izvedba tradicionalnega jesenskega krosa, ki ga je zadnji dan septembra ob pomoči športnega društva Vir izvedel Atietski klub Vele Domžak'. V Športnem parku Vir se je v prijetnem sončnem vremenu zbralo več sto mladih tekačev in tekačic. Mnogi so s seboj pripeljali navijače, med katerimi so bili najbolj glasni sošolci in sošolke, posebej so navdušili tisti z Osnovne šole Janko Kersnik Krdo ter številni domači, ki so znali nagraditi uspešne teke svojih nadehudnežev, ki so se pomerili na progah dolgih, od 250 do 1000 metrov. Razveseljivo je, da je bilo število tekmovalcev in tekmovalk v posameznih kategorijah zelo veliko - tudi več kot 50, pogrešali smo več najmlajših iz vrtcev,precejšen osip pa je bil tudi pri »starejših- tekačih in tekačicah, ki bodo Domžalsko regijo zastopali na tradicionalnem Dekivem krosu, kjer jhn želimo veliko uspeha. Rezultati: Letnik 199« in mlajši: Dečki: I. Ncje Amcž, 2. Maksi Srečko Čcmažar (oba vrtec Palček), tretji jc bil Luka Vrhovnik iz. vrtca Radomlje; Deklice: I. Maja Pungerčar, 2. Petra Nemce (vrtec Palček); Letnik 1997 in mlajši: Učenci: 1. Jan Rcpas, OŠ Rodica, 2. lirik (lliha. OS Trzin. 3. Žan Žužek, OŠ Domžale; Učenke: 1. Lara Pančur, OŠ Rodica, Anna Mana Prczclj, OŠ Trzin, 3. Poetr Kunaver, OŠ Jurij Vega Moravče; Letnik 19% in mlajši: Učenci: Rok Kveder. OŠ Prcscrje pri Radomljah, 2. Matic Zupane, ()Š Venelja I Vika Don ižale.. t.Uikal azai.l iS I loiiižale: Učenke: Sara Cerar, OŠ Janko Kersnik Brdo, 2. Petra Kcržan, OŠ Dob, 3. Ina Stropnik, OŠ Mengeš; Letnik 1995 in mlajši: Učenci: I. Miha Golob. OŠ Domžale. 2. Jaka Kogovšck.OŠ Trzin, 3. Blaž.Potarič, OŠ Domžale; Učenke: I. Eva Ajjančič, OŠ Domžale, 2,Nika Mancvski, OŠ Trzin, 3. Ana Žagar, OŠ Dob; Letnik 1994 in mlajši: Učenci: 1. Lan Tire, 2. Matija Grčar, 3. Matej Kristjan, vsi OŠ Prcscrje pri Radomljah; Učenke: I. Katja Marinšck, OŠ Domžale, 2. Ana Horjak, OŠ Mengeš. 3. Anpi Hribar, OS Domžale; Letnik 1993 in mlajši: Učenci: I. Klemen Svetlin, OŠ Rodica 2. Matic Cerar, OŠ Mengeš, 3. Luka Burja, OŠ Prcscrje pri Radomljah; Učenke: I. Monika Adlcr, OŠ Rodica, 2. Katja Kotnik, OŠ Janko Kersnik Brdo, 3. Katja Knez. OŠ Mengeš; Letnik 1992 in mlajši: Učenci: 1. Primož. Šinkovec, OŠ Jurij Vega Moravče, 2. Aleš Grcgorin, OŠ Domžale, 3. Aljaž. Korošec, OŠ Jurij Vega Moravče Učenke: I. Mateja Testen, OŠ Mengeš, 2. Živa Košak, OŠ Jurij Vega Moravče, 3. Mojca Pivar, OS Domžale; Letnik 1991 in mlajši: Učenci: I. Tomaž. Avbelj, OŠ Janko Kersnik Brdo, 2. Anže Povirk, OŠ Domžale, 3. Dragan Bojič, OŠ Dob; Učenke: 1. Kim Prokič, OŠ Mengeš, 2. Karin Cunja, OŠ Domžale, 3. Romana Kotnik, OŠ Janko Kersnik Brdo; Letnik 1990 in mlajši: Učenci: I. Klemen Gc.ičar, OS Janko Kersnik Brdo, 2. David Rogina, 3. Domen Bizilj, oba OŠ Domžale; Učenke: I .Urška Testen, 2. Katja Ilovar. obe OŠ Mengeš, 3. Natalija Potarič, OŠ Domžale; Letnik 1989 in mlajši: Učenci: 1. Gregor Zabavnik, OŠ Rodica, 2. Klemen Strahinič, OŠ Domžale, 3. Blaž Draksler, OŠ Venelja Perka Domžale; Učenke: I. Kalja Kosmatin, OŠ 1'icscrjc pri Radomljah, 2. Nina Pučko, OS Dob, 3. Tina ('erar. t K Janko Kersnik Balo. ( eslilamo! B. Na črnobelih poljih Vele vodi v slovenski ligi V eeloktni slovenski ligi za leto 20113 je po sedmem kolo v vodstvu ekipa Vek Domžak. Domžaleani ves čas nadaljujejo i uspešno igro. Po vodstvo po četrtem kolu, o čemer sno že poročali, so v petem kolu na domačem terenu prepričljivo I m vn lagali (iorenjko I esec z izidom 45: IS. Ixnič jc na prvi desU ivmizinil s Ude mojstrom Mencingerjem. Kratko na drugi deski s koz; imetnikom. KiKp pa na šesti s Petnivičem. Preostali trije mušketirji pa so zmagali: Bojan Osolin z Jokovičem. Vavpetič s Pavkim Petkom, Janjič pa s Primožem Petkom. V petem kolu je Vele gostoval in se pomeril s Loško dolino Stari tre in zmagal še bolj prepričljivo kot v predhodnem dvoboju, in sicer z rezultatom 5:1. Išamarje na prvi deski remiziral s Trivunčevičem, Piber pa na šesti s Kraševeem. medtem ko je na dragi deski Vavpetič premagal Staniča na tretji deski Brunšck Baragao, na četrti Košir Kljuna na peti deski pa Janjič Drobnica Trši spopad je sledil v sedmem kolu, ko so se morali Dimžalčani doma sixxHti z mix?no ekipo Vrhnike. Izkl je bil ncodkičen. Lenič je na prvi deski remiziral z mednarodnim mojstrom Gostišo, Šemrl je moral na dnigi deski priznati prem v.lusnii;Litinctii|XivBi'atkiMvnii/ii:ilznictlii;iii igo. Ix> šestega ki>la se je nekaki>gibal v svlna v zadnjem kolu pa še Krampačnika iz Maribora. Marjanu iskrene čestitke! Na še vedno odličnem mestu je bil dragi Vclovcc, Luka Lenič, kije osvojil šest in pol točke. Tri partije je igral ncodkx?cno. za najvišjo uvrstitev pa je bil v šestem kolu usoden poraz z. mojstrskim kandidatom Žugajem, ki nastopa za Palomi i iz. Sladkega vrha Tudi Vavpetič je zabeležil vidno uvrstitev s šestimi točkami na 21 mestu. S petimi točkami sta bilka Jeran na 37., Košir pa na 44,mcsiu. Omenimo naj še Bogdana Osolina ki sije priigral štiri in pol točke in pristal na Mojster Marjan Šemrl, podprt z rokami v globokem razmišljanju. 53.mestu. Tudi na letošnjem turnirju jc bil glavna otganizatorska duša šahovski navdušenec Alojz Cerar. Vrstni rod: Zclčič 8, Borišck, Šemri 7.5, Baric, Veličkovič, Lovrič, Mazi 7, Lenič, Šoln, Bukal, Jovanič. Zupc 6.5, Vadla Knimpačnik, V< ijki i Srcbmič, Cirkvcnčič. Podvršnik. Kukovcc.Šrtnik, Petrovič, Vavpetič. Pandurcvič.Cojhtcr 6 itd. Vele zanesljivo v sedlu V I >>mžalsko-kainiiiškiligi/a leto 2003 sodoslcj odigrali pet kol. v vodstvu pa jc prvi favorit Vele Domžale. Doslej so vseh pet dvobojcvDwalčaniprcpričljivo(k)bili, čeprav /a drago uvrščeno Kiimcndo P< ipotnik zaostajajo le za dve tix!ki. Vele jc v prvem kolu s 3.5:0.5 premagal zasedbo Vele Domžale Mladi, v četrtem kolu pa Črne viteze. V dragem kolu so Vekivei premagali vse štiri nasprotnike ekipe Barob Šmarea V tretjem kolu so z. rezultatom 3:1 premagali Komendo Popotnik, v petem kolu pa z enakim izidom DU Komendo. Mul posamezniki sta Vavpetič in Janjič v|x-iih partijah iztržila štiri točke. Boris Skok je premagal vse Štiri nasprotnike, lininšck pa vse tn tekmece. Dobro se drži Indi ekipi Vele Domžale Mladi, ki jc trenutno na petem mestu. Med njimi je Andraž. Šn n >n zbral tri in pol ti «3vc iz petih partij. Tekmi ivan ja se udeležuje 18 ekip. Vrstni red po petem kolu: Vele Domžale A 17, Komenda Popotnik 15. Črni Graben 11.5, Sahara 11, Vele Domžale Mladi, DU Komenda Bor B Dob 10.5, Črni vitezi. Bar Repek Trzin, BOR A Dol. K) itd. Vsak mesec drugi zmagovalec Na rednih mesečnih turnirjih Vele Domžale v aktivnem šahu, kjer je igralcem na volja petnajst minut in sedem kol, so odigrali še štiri turnirje. Na vsakem turnirju je bil zmagovalec različen šahist. Julija se je na turnir odzvalo 18 udeležencev, zmagal pa je Boris Skok pred Bogdanom Osolinom in Ivačičem. Vrstni red: B.Skok 6, Bogdan Osolin Ivačič 5, Jeran, Zupane, Kohek, Jcrina 4 itd. Na avgustovskem turnirju jc bilo zaradi
  • bomo spoznavali osnove športnih iger • na podružnični .loli OS Rodita (Jarška šola) otroci 2-3 let: pon 18.00-19.00 čet I6.(X)-I6.45 Urnik otroci 3-5 let: pon 18.00-19.00 čet 17.00-18.00 Pridruži se nam tudi ti.?., 4. zdaj! - GSM: 03I/3H5 120 Turistično društvo Jarše-Rudica )' V I Upravičenci so kmetje iz občine Domžale, ki so uporabljali strojne storitve drugih kmetov za obdelavo kmetijskih zemljišč v občini Domžale v obdobju od 01.1.2003 do 15.11,2(X)3. V njihovem imenu se na javni razpis prijavijo org;inizacije - strojni krožki. Strojni krožek mora biti uradno registriran. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN VIŠINA SREDSTEV - Stalno bivališče upravičenca je na območju občine Domžale; - upravičenec ima status kmeta oz. je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti; - kmetijsko zemljišče, na katerem se bodo izvajale storitve, se mora v celoti nahajati na območju občine Domžale; - strojni krožek nxirai>b posredovanju storitev voditi natančno ev idenco o opravi jenih storitvah. 4. POTREBNA DOKI MKNTACUA Strojni krožki v imenu upravičencev vložijo vlogo za pridobitev subvencije. V vlogi strojni krožki navedejo ime. priimek, naslov in davčno številko upravičenca ter kraj in čas izvedbe storitve. Vkigi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - dokazilo o registraciji strojnega krožka; - potrdila upravičencev o statusu kmeta oz. registraciji oprav Ijanja kmetijske dejavnosti; - dokazikioopravljeni storitvi-veljaven račun za izvedbodd; - izjava strojnega krožka o posredovanju storitve; - evidenca o posredovanju storitev. 5. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni komisiji, ki bo podala svoje mnenje Pristojni oddelek ima od strojnih krožkov pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se bodo s sklepom zavrgle. Strojni krožki, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 30 dni pojzteku pozivnega roka. Upravičenci, katerim bo odobrena subvencija, bo leta nakazana na račun strojnega krožka, ki se bo v njegovem imenu javil na javni razpis. Strojni krožek bo nato v skladu s sklepom pristojnega oddelka subvencijo nakazal posameznim upravičencem. (.. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok /a dostavo vlog je do vključno 20.11.2003. Vloge morajo biti poslane priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS ZA STROJNE STORITVE« na naslov Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZAL0KAR 0RAZEM KS Slavka Šlandra, KS Venclja Perka in KS Simona Jenka ob dnevu spomina na mrtve vabijo občane na žalno komemoracijo, ki bo v petek, 31. oktobra 2003, ob IX. uri na pokopališču v Domžalah. krajevna skupnost in Zveza borcev Jarše-Rodica Predzadnja številka Slamnika v letu 2003 bo izšla 21. novembra 2003. vaše prispev ke pa pričakujemo do 10. novembra 2003. Veselimo se vašega sodelovanja, vi pa se potrdite.da bodo prispevki kratki in da bo tudi v prihodnji številki veliko fotografij. \ se dopisnike in dopisnice obveščamo, da bo Uredništvo zaradi spremenjene tehnologije od 1. januarja 2004 prispevke sprejemali na disketah oziroma po elektronski pošti: vera.vojska a domzalcsi info a kd-domzide.si w K) M '« MI A» . . ■ 1230 Domžale. Ljubljanska c. 72 "•I 01/722 63 20 I 72 14 873 Sprejemamo naročila aranžmajev za 1. NOVEMBER. 1. november je dan ko se spomnimo naših rajnih, katerim svojo pozornost izkažemo s cvetjem in prižgano svečo. <\et-k-.a-'->4 ftfj t4)Mti BMM V OtoBBft BO II BIBl 7 '.bili mu nudim:/ -piaai/cz izbi/o szsžj/j i/j suhih '^t-xnzmn\-ij r'.l'jiziitiibuib i/j /JiiSida* J posodah * > 3'>šS= - sadiki i/j zšj/iJp Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon 722 65 20 vabita na komemoracijo oh dnevu spomina na mrtve v četrtek, 30. oktobra 2003, ob 17. uri pri tovarni Induplati Zgornje Jarše. Vabljeni V spomin Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet. Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto ulije let (Anton Medved) Ivanka Podboršek roj. Banko Desetega oktobra smo se na šentpavelskem pokopališču v velikem številu poslovili od pokojne Ivanke Podhoršek iz Dragomlja. Izhaja iz številne, ugledne krščanske Bankove rodbine. Z možem Francetom sta vzgojila štiri dekleta, ki s s\ojimi družinami uresničujejo materino oz. starševsko vzgojo v solidne in pokončne državljane ter kristjane. Pokojna Ivanka je bila posebej prepoznavna po vzdrževanju dobrih sosedskih odnosov, po svoji delavnosti in povezanosti s Cerkvijo. Njen bratranec, duhovnik Janez Mihelčič SJ, misijonar na Japonskem, je do nje gojil veliko spoštovanje. Njena hitra smrt nas je presenetila, vendar nam je ponovno dala slutiti, da je Bog gospodar življenja in smrti, vedno večji od človeka, da njegove sodbe niso naše sodbe. Udeležba treh duhovnikov in sester sv. Križa z Male Loke na pogrebni svečanosti pomeni priznanje pokojčinimi plemenitosti in vernosti. Naj počiva v miru Božjem. Ivan Kepic Center požarne varnosti v septembru Posredovali predvsem ob požarih Prcscrje 02.09.03 ob 09.40 uri Sta zaradi spolzkega cestišča in neprilagojene hitrosti trčili terensko vozilo Tovota in SeatCordoba težje pa je bila poškodovana voznica. Gasilci so po prihodu na kraj nesreče zavarovali mesto dogodka in pričeli z. reševanjem voznice iz. zveriženc avtomobilske pločevine s hidravličnim orodjem. Po iznosu poškodovankc iz vozila so jo i mobilizirali, reševalno vozilo pa jo je odpeljalo v bolniško oskrbo. Voznik terenske Tovotc ni utrpel hujših poškodb. Vrhovlje 07.09.03 ob 19.45 uri so domžalski policisti obvestili enoto CPV, da v omenjenem kraju gori osebno vozilo. Gasilci so goreče vozilo našli v kamnolomu in ga pogasili scurki vode Vaščani. ki so prišli opazovat dogodek, so povedali, da je vozilo zapuščeno in ga je verjetno nekdo namerno zažgal. Studa. 07.09.03 oh 20.05. uri so vaščani opazili večji ogenj med avtocesto in Kamniško Bistrico ter obvestili o požaru regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112. Od tod je bilo obvestilo posredovano v enoto CPV. Gasilci so se na kraju odločili, da počakajo, da pogori odpadni les, ki ga je nekdo pripeljal in zažgal. Ko je ogenj začel minevati, so z vodo polili žar in kraj zapustili. PreiCfje, I9.IW.03 oh 12-30. uri je občanka obvestila gasilec, da na deponiji, kije v neposredni bližini stanovanjske hiše in gozda, gori vejevje, listje in suha trava. Gasilci so ogenj pogasili in okolico namočili z vodo, da ne bi ponovno kdo podtaknil ognja. Na pomoč so pnskočili še gasilci iz Homca. Dob. 22.09.03 ob 19.30. uri je občan kuril suhe smrekove veje in lubje čistil je gozd zaradi lubadarja. Kuril je na dveh kupih in to v notranjosti gozda. Zaradi zelo suhe podrasti in vetra je bila velika rrx ižnost razširitve (ignja na okol ico. zato so gasilci ogenj pogasili in namočili okolico z vodo. Dob, 27.09.03 ob 14.12. uri jc nekdo zakuril kup vejevja po sečnji in kraj zapustil. Ogenj, ki ni hil p<>d kontrolo, seje razširil na okolico. K sreči jc širjenje ognja opazil občan in obvestil gasilec, da so ogenj pogasili. V tem obdobju so gasilci posredovali še v nekaterih primerih, lako so petkrat vlamljah vhodna vrata stanovanj: trikrat posredovali zaradi pokvarjenih vodovodnih armatur, ko seje voda razlivala po podu in pronicala skozi strop: po enkrat pa zaradi bojazni staršev, kajti otrok ni odklenil vrat kljub klicem staršev, ker jc zaspal in jih ni slišal; nekdo pa jc izgubil ključ in jc zaprosil za tovrstno uslugo; enkrat pa jc bilo potrebno oprati cestišče z. vodo. Svetlin Viktor (CPV) ZAHVALA Po te/ki bole/ni je umrla naša draga mama. sestra, ta^Sča, slara mama in teta ANA ŠVIGELJ po domaČe Mcžnarjcva Ančka i/ Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene sveče, cvetje, svete ma.se ter izrečena ustna in pisna sozalja. l.epo se zahvaljujemo g. Slavku Judežu, iz. Fidijti l-berlu in iz. Vladu PcČniku /a lepo opravljen pogrebni obred. Posebno sc zahvaljujemo ključarjema g. Branku Kosu in g. Romanu (djevicu /a vsestransko pomoč ob smrti naše mame. Zahvaljujemo se tudi potrkovalccm Hvala podjetju VrbančiČ /a lepo t>pravljene pogrebne storitve. Hčerka Marjeta z družino in ostalo sorodstvo k2U Zaman je bil tvoj hoj. roman vsi dnevi upanju, trpljenja. bolezen je hila močnejša od fivljenja. ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas jc zapustil nas" dragi mo>„ stari oče, hrat in stric PETER ZAVIRŠEK Iskreno sc zahvaljujemo vsem. ki ste bili v dneh slovesa z nami. nam izrekli sozalja. darovali cvetje in mase ter ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej hvala sosedom z Vrhpolja in Doba ter njegovim sodelavcem. Iskrena hvala prostovoljnim gasilskim društvom Vrhpolje. KraSce, Dob in Hclios, vsem praporščakom, govorniku Ivanu l.charju ter pevcem MPZ iz Mttravč. Zahvaljujemo pa se tudi župniku Vinku <*'ampi za lepo opravljen poslovilni obred. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi 1*1 a* k ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame MARIJE VELEPIČ rojene 1 ADČar esenika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem iz Doma upokojencev Dom/ale za izrečena sozalja. poilarjcno cvetje, sveče in darovanja /a sv. maso. Hvala gospodu /upniku Miru Sli barju /a lepo opravljen obred IV, mafte. Francu (tostinčarjii za poslovilne besede Hvala pevki in pevcem Moškega pevskega zbora KD Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni liho. ininin si odšel kot planira. jvljrnja dogorel: v naših srcih zdaj Živiš, km urna pesem sc nam :ilis. ZAHVALA V sedcminoscmdcsctcm letu življenja nas jc 2. oktobra 2003 zapustil naš dobri in skrbni mož in oče FRANC URŠIČ i/Domžal Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovane sveče, cvetje, denar in svete maše. Zahvaljujemo se dr Mirjani Pogacar Zaje, patronažni sestri Mari in negovalki Tanj i Vulkan - podjetja ('omett. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Vsi njegovi Narodne noše smo jo spremljale na zadnji poti V zlasti jeseni, ko nam narava nudi vso svojo zrelost in nam daje še zadnje sadove, se je ustavilo plemenito srce naše članice narodnih noš Minke Kučigaj. Nepričakovano je prišla med nas ta žalostna vest, da je ni več med nami, saj smo želeli skupaj z njo in drugimi narodnimi nošami nazdraviti g. Irancu Košenini ob njegovi častitljivi °< (-letnici živ ljenja. Zal je zanjo to vabilo prišlo prepozno. Namesto da hi se skupaj z njo po v iselili, smo ji z i idele/lio številnih narodnih noš izkazali še zadnje spoštovanje, kako zelo smo jo cenili v društvu in kako zelo jo bomo pogrešali. Ko je popisan poslednji list v knjigi življenja, napoči čas za slovo; tja, kamor nas povabi Gospod, ne vzamemo ničesar. Kdo ve, Zakaj večkrat ne izprašamo SVOJe vesti: Ali živim tako, da sc me bodo spominjali po dobrih delih'.' Ručigajevc Minke, ki je v svojem 77. letu sklenila krog življenja, se bomo gotovo spominjali po vseh njenih dobrih delih, po vseh njenih flancatih, ki jih je napekla za naše prireditve in tudi za vse sadike cvetlic, ki sta jih skupaj z. možem vzgajala za naše turistične nasade; narodne noše pa po tem, da je bogatila kulturo in identiteto slovenskega naroda. To je le del govora, ki sem ga prebrala ob njeni žari, obdani i neštetimi cvetovi, takšno kot je bilo njeno življenje skupaj > Ičetom. Žal je njegova prerana smrt pustila posledice tudi 0* Minkincm /tlnivju, kljub skrbnim trem otrokom, ki so jo zelo spoštovali in cenili ter ji stali moCDO ob strani. Pokopali smo jo na Mengeškem pokopališču. Odšla je v deželo večnega življenja, kjer bo njeno bivališčezii|x-tubiniižu,ki jeumrl pred sedmimi meseci in kjer bosta u/ila počitek, tišino in mir. Z ikebano številnih nageljnov i° roženkravta ter vsaka s svojim nageljnom smo se narodne noše i/. TD Jarše Rodica od nje za vedno poslovile. Ohranili j° bomo v lepem spominu kot dobro prijateljico, ki nam je v narodni DOŠi popestrila naše prireditve. Nevenka Narobe ML ZAHVALA V scdeminsedemdesetem letu starosti nas je pO dolgi in hudihokvni zapustila nafodraga manu. sestra, itara mama m teta FRANČIŠKA CERAR, rojena ŠTEFE g Studenca pri Krtini Iskreno m- zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoć m i/i« enosožajie, ivei t, < vetje in darove ta svete maše. Zahvaljujemo se HhIi g. /upniku Slavku Judežu za lepo opravljeno pogrebno svelo mašo, pevcem, trobentaču, pogrebni službi, evetličarki Slanki in vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Posebna zahvala pa še dr. Mušicu in palrona/ni sestri Dragici ti vso skrb in lajšanje bolečin pri njem bolezni, Vsi njeni Vsi, kijih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in In ostanejo. V SPOMIN J FRANCU ROGLJU Štirinajstega novembra bo minilo 20 let, odkar tcni več med nami dragi mož, oče, stari oče, brat in stric. Hvala vsem, ki sega spominjale in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Pogrešam te vsak trenutek svet je prazen, ker te več ni. ostali so le spomini, a li čakaš me med .ve.dnnn. V SPOMIN MARJANU GROJZDEKU iz Mačkovcev (Ismega Septembra je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas k večnemu počitku ljubi mož, oči in ata. Vsi njegovi Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo. SO in In ostanejo. V SPOMIN SLAVKU PUNGERČARJU I 'etega novembra bo minilo leto. karte ni več med nami. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem. ki se ga spominjale. Vsi njegovi I e delo, skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevali tvoje so življenje. ZAHVALA V sedeminoscmdcsctcm letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prabajiica SLAVKA OREŠEK izGoričicepri Ihanu Vsem, ki ste bili v dneh slovesa Z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebej najlepša hvala g. župniku /a lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ter ge. Tanji Dominko za poslovilni govor. Vsi njeni ?5 ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta VIKTORIJA KOČAR iz Žič Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za sv, mase. cvetje, sveče in cerkev in vsem. ki ste sc (k! Dori poslovili v rovski cerkvi, ki jo je imela tako rada. Posebna zahvala velja g. Župniku Jane/u Jarcu, ministrantom in pevcem za lep cerkveni obred, pogrebni službi Vrbančič in g. Liriki Gorjup za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala ludi osebju Doma upokojencev McngcS in vsem. ki ste ji krajšali Čas s svojimi obiski. Iskrena hvala tudi ge. Pepci za duhovno tolažbo v domu. 1 Srce je omagalo, dih je zastal, u spomin nate. dragi ati. bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, brata in strica IVANA KLOPČIČA z Vira Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev, sv.'maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred. g. Franciju Sevšku za ganljive besede slovesa, sosedom, ki ste ga položili k zadnjemu počitku, pevcem in kolektivu Kartona Količevo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hčerka Sonja z družino. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drageg očeta, brata in strica JOŽETA POLJANSKA Mnogo vas je, ki ste bili na dan slovesa z nami, izrekli sožalje. sočustvovali z nami in ga pospremili v njegov prerani grob. Hvala sosedom in njegovim prijateljem za vso pozornost in še posebej gospe Kristini za vsestransko pomoč. Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem za darovane svete maše, prispevke za izgradnjo nove cerkve, lepo cvetje in sveče. Zahvala tudi podjetju Karton Količevo. Budničarjem in Elektro Werpex iz Jarš. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lep poslovilni obred, za besede slovesa, ki so nam lajšale bolečino, ter Kranjskemu kvintetu za čustveno zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Niti zbogofft nisi nilii. niti roke nam i»>,l"S osttihi..... ZAHVALA Ob boleči izgubi ipoStovane mame, babice, prababice, sestre in lete DANIJELE SPREITZER i/ I )oni/al Mnogo Vas je, ki sle bili v dneh slovesa / nami, ki ste / nami delili žalosl in bolečino ter jo skupaj z. ii.nni pospremili v njen prezgodnji grob, Vsem in vsakemu posebej izrekamo iskreno zahvalo za besede sočutja, za izrečena in pisna so/alja. podarjeno cvelje in svecr. Zahvaljujemo se vsem sosedom /a izkazano pomot', g, /upniku m g Imu ku štruklju za poslovilni obred, (lodbi i tanžale za zaigrane žalostrrike slovesa. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Domžale, dr. Marku Špilcrju in ostalemu osebju ()nkoloskiga instituta v 1 |iihl|jni /a vso pomoč pn ii|enem zdravljenju, Zelo i" bomo pogrešali, Vsi njeni V SPOMIN Vsi, ki'jih imamo radi, nikdar ne umni, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi sina, brata, strica in svaka UROŠA SEVNIKA iz Radomelj sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče, svete mase ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti Posebna zahvala velja gospodu Brnolu za lepe ter čutno izrečene besede ob slovesu. lxpa hvala tudi g. Janezu Jarcu za lepo opravljen obred svete mase in ministrantom. Se enkrat hvala vsem. ki ste v teh težkih trenutkih pomagali ter sočustvovali z nami. Vsi njegovi FANI POLJANSEK 3.10.1926 - 2003 Prvega novembra bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustila draga manta, stara marna in taSca. VINKO POLJANSEK 17.7.1926-2003 Petindvajsetega januarja 2003 je minilo sedem let, odkar nas je zapustil oče, stari oče in last Še vedno vaju imamo v živem spominu. I Ivala vsem. ki se ju spominjate, prižigate sveče ter postojite oh grobu. Sinovi Andrej, Miro in Iranci z družinami Hi >lte je upati v nekaj, kar se ne more zgoditi, kakor živeti brez upanja. Toda sne je omagalo, dih je zastal... ZAHVALA V enainsedemdesetem letu starosti nas je zapustil RUDOLF SLAPAR upokojeni čevljar iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARIJE RUČIGAJ roj. Friškovec iz. Srednjih Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se g. Janezu Kvatemiku in g. Bogdanu Dolencu za lepo opravljen obred. ge. Nevenki Narobe iz Turističnega društva Jarše - Rodica -sekcija narodne noše. za poslovilne besede, pevcem. Gregorju in Majdi. Veliko spoštovanje ste pokojnici in nam naklonili vsi, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali za orgle, maše, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Janez, Majda in Andrej z družinami ter ostalo sorodstvo. Jarše, september 2003 + SPOROČILA stran BOM Trgovina in storitve, d.o.o. Masljeva ul. 3, 1230 Domžale Tel.: 01 72 43 180, fax: 01 72 43 039 Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno nudimo potrošni material naslednjih znamk: FU)iTSU KM P Canon LEXM#VRK EPSON Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 700 -15.00 ure in v petek od 7.00 ■ 1 .00 ure Comett zavod za pomoč in nego na domu vabi vsak četrtek v mesecu novembru na okrogle mize 6. 11. 2003. ob 18.00 Partnerski odnosi v zrelih letih 11 11. 2003. ob 18.00 Čustvena inteligenca 20. 11. 2003, ob 18.00 Kako biti takšen kot si želim, da bi bil 27.11.2003. ob 18.00 Glasba nas združuje in razveseljuje Vse okrogle mize bodo v OŠ Domžale, Bistriška c. 19. Predavanja bo vodila ga. Alenka Berlot - Košiček. Pričakujemo vaš obisk. Vljudno vabljeni! AVTOKLEPARSTVO Z ubrct Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a. 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek IiUsOVIVA Prešernova l a, Domžale Tel.: 01/724 21 07, 01/721-94-70 a J le Prodaja izdelkov gorenje fgpaiffli tet« I I avaeuaah^l MBa^asašh. ^eBahu^aJ ■aaasaHtfaflBa, ^Hh^eh M m. alitl2f mesecev! 7. rojstni dan Prodajnega centra Breza Jesensko vzdušje z mnogimi presenečenji V Prodajnem centru Brc/a je bila zadnja sobota v septembru letos že sedmič nekaj posebnega. Obiskovalci centra, ki so tudi sicer vajeni prijetnih presenečenj, so bili tokrat resnično presenečeni. Prodajni center Breza je namreč praznovanje 7.rojstnega dne pričakaj v jesenski preobleki, okrašen z velikimi rumenimi bučami, grozdjem, koruzo, pa še kaj se je našlo na številnih stojnicah, kjer je bil • poudarek na bogati ponudbi domače obrti. Kot nam je ob tej priložnosti povedal upravnik centra Franc Prelovšek, s.p„ za katerega je nekdo zapisal, da je znan kot dober organizator, ki zna prisluhnili preprostim ljudem, sosc vsi. potrudili, da hi skupaj z. njimi praznovali vsi obiskovalci, poudarek pa je bil na družinah, presenečenjih za otmkc ter na dnižcnju, ki ga je polepšal domači »hend« DUO MAGIC. In česa vsega A B Vitamini. Vam jih primanjkuje? E © Sanolabor Kozjv zdravjem DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 Prodajalna Domžale Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili in raznovrstnimi Izdelki za zdrevo življenje. Slamnikarska 1, Domžale, tel.: 01 72 44 423, faks: 01 72 44 424 www.sanolabor.si so bili deležni obiskovalci 7. Btezinega rojstnega dneva: brezplačne kave za odrasle, kar je danes že redkost, brezplačnega sladoleda za otroke v Mc Donaldu, SPAR je pripravil degustaeije, posebej pa so sc otroci razveselili čisto svojega količka ter pnigrama Jumicar- preventivne vzgoje za ravnanje v prometu, obiskovalci pa so se radi ustavljali tudi oh najnovejših vozilih Avlocerar iz. Kamnika. Dobro obiskano prijetno praznovanje 7. rojstnega dneva prodajnega centra Breza je še cn dokaz več, da ljudje ne hodimo le nakupoval, temveč nakupovanje radi združimo s prijetnim klepetom s prijatelji in znanci, tudi s postankom na (brezplačni) kavici ali ogledovanjem urejenih stojnic in da nimamo prav nič proti prijetnim presenečenjem, ki popestrijo sobotni dopoldan. Zato si tako -obogatenih« nakup rvanj, ki jih, to je treba povedati, pripravljajo tudi v drugih naših trgovskih centrih, še želimo. V. TRGOVINA z AVTO DELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 60 12 AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. ZIMSKE PNEVMATIKE: KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 MITSUBISHI KREDIT NA POLOŽNICE ŽIVIM, DA VOZIM ~» BANČNI KREDIT enRisivin 1.S OOMfORT 3.S05.033 sir DO 60 MESECEV STARO ZA NOVO Avto SPHCE STRR 1.3 FOMILM a.785.63Tsit DOM*** www.avtocenter-8ubfilj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 Na Viru pri Domžalah v Zoisovi ulici 49, prodajamo vrstne hiše, zgrajene do tretje podaljšane gradbene faze, v velikosti 163 ma. Klasična gradnja, razporeditev prostorov z najboljšo izkoriščenostjo danih površin, vam zagotavlja udobno in mirno bivanje. Vse Informacije o hišah In prodaji so vam na voljo na naslovu: SAVAIP, d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana _Tel.; 01/431 31 45, 431 40 86, e-mail: info@sava-ip.si Sjouki SAVA IP d.o.o. (00 OPTIKA golavšek UIDA GOLAVŠEK, mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 Ugodni nakupi v Metalki Domžale # PVC kovček za orodje TOOL ČASE 16 1.890.- # PVC kovček za orodje CLUB CL 2033 2.760.-d£ predalnik sortirnik 2.480.-0 predalnik MARS TIP 30 2.990.-djj predalnik MARS TIP 60 4.999.-djj) poštni nabiralnik MARS - čm 5.990.-djj) montažni regali-kovinski barve: siva, bela, pocinkana 7.990.- Pri plačilu z gotovino dodaten 5% popust Za hladne dni na zalogi »•^električni radiator DeLongi 10.990.-»•^električni radiator DeLongi s časomerom 14.990." Veliko izbira električnega in ročnega orodja Črne cevi in profili - možen razrez Pričakujejo vas prijazni prodajalci, prostorno parkirišče in možnost obročnega odplačevanja Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Domžale ljubljanska 63 tel: 01/729 53 20 VZAJEMNA Jaz rate. ti zame. Uiiam'- sVcačcjoPofeo .rcdncs> d c. -VODOTERM PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich^ INTERDOMO • PLINSKE PEČI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE HUBATP HPCO HYUnDRI @Qfa. r>°p|,*t 120.000 srr ^g^titvttr- Popu,t 150000 SfT BLANTI3A POpUSt 350.000 SIT HVUnOBI ujTrniv Popust 200.000 SIT """^ HVunoRi jpjBjjje-j Popust 200.000 srr SERIJA OMEJENA: DO 31.10.2003 KREDIT NA POLOŽNICE -* BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO Al*0 www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 !L'e'i/A7;-i;oi;iiui;L!;C-i;L'CLi;L- ost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si K/IRO INŽENIRING d.o.0. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju MengSa, Domžal, Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Tekota tapeta JERIMAX ne vsebuje škodljivih snovi m je zato okolju prijazna. PREDNOSTI: S j* v različnih barvah in strukturah z enostavno in brezstično nanašanje (brez obratovanja m odpadkov) z> brei krojenja in merjenja O neravno podlago se iiravna \ ■ f% W*W W%% r!Jk '%r 3 je ontistatično odbija prah f < ju /*yot/i vlj.i .»/topl^V. *.!' //tnim *.port, ho4t% rvo^fcrh*!* f\* /t»« ¥r/r Lirttislr Yt*t frotir o/, 11 oh /auknrn pndr.o furrtpnintifrif /<* .i tke fflMB^N *J«/«ir oi/»i/«Trri /im«t>f> yo"'«*rt« BMMi *** ignvo ohvIftMo /wi|av.i pO ttMl Bunit« CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01)541 2000 e-mail: salon.crtroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 PODJETJA! POVPRAŠAJTE PO UGODNOSTIH! NA ZALOGI C2 S A f D® «0 et t* «1» ■C m * STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.O.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Računovodski servis cosmos Podjetje zo storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 "D topdom skupina Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim matarlmlom Hrakoveka 4b, Domžale Zg. Stranje trn, Stahovica talafon: 01/722 OB 80; 01/722 00 20 talafon: 01/82 27 030; 01/83 27 028 fmx: 0V721 32 88; o-mall: dom®*am.al fmx: 01/83 37 048; a-mall: »W*am.*l Velika prodajna akcija D topdom tudi v trgovinah SAM do 30. oktobra. Več kot 60 artiklov po akcijskih cenah. Akcijska prodaja PESKA in ZEMLJE za grobove. 34278^0^2571^0 Telefon: (01) 7218: 100 vam Od 25. do 30. oktobra »orno pri nakupu ženskih in moških zimskih plaščev in jaken priznali 15 % popust. □ LJUD Vabljeni na otroške delavnice na temo /L NOČ ČAROVNIC dne 30.10.2003 pred Blagovnico Vele Domžale s pričetkom ob 16. uri (buče lahko prinesete s seboj) UGODNA PONUDBA SVEČ V BLAGOVNICI VELE DOMŽALE IN OSTALIH ŽIVILSKIH TRGOVINAH VELE 179. Velika nagrobna sveča Maja, različne barve, Ilirija Nagrobna sveča Meta, Anžič Cilka 519.- o is "53 ? ep c (D O Velika nagrobna sveča Zvonik, dolgogoreča, Pax Vložek za nagrobno svečo veliki dolgogoreči, različne barve, Pa* VELE prijeten nakup TC Mengeš - center pohištva Vele MESEC KUHINJ (15.10.-15.11. 2003) Ob nakupu kuhinj Svea, Marles ali Gorenje bomo kupcem podarili VREDNOSTNI BON VELE. Center pohištva Vele - popolna oprema doma z dopolnilnim dekorativnim programom in belo tehniko. • pohištvo priznanih domačih proizvajalcev • strokovno usposobljeno prodajno osebje • ugodni plačilni pogoji - plačila na 12 obrokov brez obresti • brezplačna dostava pohištva na dom