LETO I.	UUBUAMA.	28.	JUMUA	1933._______________________ŠTEV.	28.
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA ( za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.( za celo leto 48'— Din. j za Inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po cenilcu. — Posamezna štev. stane 1 Din.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA« Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. E2»“ POŠTNI’'A PLAČANA V GOTOVII« t
RADIVOJ REHAR:
Ob zaključku prve dobe našega pokreta.
Z organiziranjem Srbije se zaključuje prva doba našega pokreta, doba propagandističnega dela in širjenja naše ideje. Danes je organizacija Orjune razširjena po vsej naši državi: v vsakem važnejšem kraju Slovenije. Hrvatske in Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovina. Vojvodine. Južne Srbije Črne gore in Severne Srbije smo postavili temelje mogočni stavbi jugosloven-skega narodnega in državnega edin-stva. Po vsej naši državi od Maribora do Bitolja od s Sobotice do Splita, smo eno telo in ena duša, smo pokret. ki stremi za enim in istim ciljem. Malokateremu pokretu .ie bilo dano. da si je s tako naglico osvojil tako razsežna ozemlja in vcepil svojo ideio v tako 'kratkem času tolikim tisočem ljudi, ki so bili rojeni in vzgojeni v tako različnih razmerah pod tako različnimi vplivi. Ta naš veliki uspeh, za katerega bi nas marsikdo lahko zavidal, je najboljši dokaz, da ie naša misel dobra in sposobna življenja in zmage. Ce bi ne bila zdrava, če ne bi imela življenske sposobnosti, bi se nikoli ne bila tako razširila, kakor se ie.
Začeli smo skromno: porod našega pokreta, ki je danes mogočen faktor, s katerim morajo tudi največji naši nasprotniki noiens volens računati, ie bil skrajno skromen. Stopili smo v življenje brez hrupa, brez velikih in očarujočih manifestov. brez pedantično izdelanih programov. Ves naš program je vseboval eno samo geslo: »Vse za nacijo!« Brez tujih gmotnih podpor, navezani na skromne doprinose naših članov, ki so po ogromni večini sami reveži, uradniki, delavci in kmetje smo se često težko borili za obstanek in razvoj. Ce bi ne imeli svetega ognja nesebične ljubezni do naše. na križ trpljenja pribite domovine. do naše od političnih trgovcev oskrunjene države, do našega kruto varanega in izkoriščanega naroda, bi bili v tej borbi gotovo že davno omagali. Toda ljubezen do domovine države in naroda, ter vera v naše apostolsko delo. sta nas krepili, sta nam dajali moči. poguma in vedno nove podjetnosti. Fanatično smo verjeli da ie naša pot edino prava, da ie v našem pokretu edini spas in da moramo radi tega zmagati, da je ni sile. ki bi nam zastavila pot do cilja. In ta naša fanatična vera nas ni varala. Danes smo organizacija, ki edina veže ves naš narod brez razlike porekla plemena. vzgoje in vere.
Brez gmotnih sredstev in brez izkušenj smo stopili v velik in težak boj; edini naš kapital .ie bil mladeniški ogenj zanosa in poštenja. Napovedali smo neizprosen boj vsemu, kar ie v naši državi starega in preživelega
ga in nasprotnega ujedinjenju in boljši bodočnosti našega naroda. Napovedali smo boj komunizmu, ki ie bil v svoii zaslombi v Rusiji močan; napovedali smo boj lažnemu internacijonalizmu. ki je imel mogočno organizacijo; napovedali smo boj verski nestrpnosti, plemenskemu separatizmu in končno tudi za-sužnjevalnemu kapitalizmu in iredentizmu importiranih tujerodnih zajedalcev in potujčenih sinov našega lastnega naroda. Brezštevilna ie bila legija sovražnikov, katerim smo napovedali neizprosen boj m v tej legiji so bili često tudi mogočniki. kj so pred javnostjo bili nedotakljivi. Po nas so planili vsi, ki so živeli od laži in demagogije ter kovali kapital iz razdvojenosti in razprtosti našega velikega jugoslo-venskega naroda. Po nas so planili
komunisti, radičevci. spahovci, klerikalci. Nemci. Madžari in Turki, pa tudi posamezni' veliaki drugih skupin, ki se radi pred javnostjo hvalijo, da so narodnjaki in poštenjaki, so pa v resnici brezdomovinski oboževalci svojih rejenih trebuhov in sužnji svojih lastnih žepov. S pomilovalnimi posmehom so sprejeli našo bojno napoved misleč, da nas z enim samim zamahom svoje roke ubijejo, toda prevarali so se; zmagali smo večinoma mi. a oni so propadli zrušil jih ie naš fanatični pokret. katerega so podcenjevali, šli so, mi smo ostali.
V	tem dosedanjem boju, ki smo ga bili s številnimi, od nas neprimerno močnejšimi sovražniki, smo —r to priznamo skesano — često zašli v svojem pregorečem zanosu na stranska pota. predaleč. Tega pa nismo bili krivi mi. ki smo hoteli vedno le najboljše, kriva je bila naša mladostna neizkušenost. Sovražniki so kakor gladili psi na kost, planili na vsako našo pogreško in jo potem pred svetom tisočkrat povečali. da bi nas spravili ob dobro ime, da bi v širokih masah vzbudili sum v naše poštenje ter s tem preprečili da bi se te mase nagnile na našo stran. Ker smo poštenii, priznavamo. da so nam take taktične napake često mnogo škodovale, na drugi strani pa so nam tudi mnogo, mnogo koristile, ker so nam pokazale. kaj ie prav in kai ni, ker so obogatile naše izkušnje. Danes imamo tudi v tem oziru že dragocene izkušnje; danes že dobro vemo, kaj nam koristi in kaj škoduje kai nam lahko pripomore do uspeha in kaj nam lahko uspeh pokvari. Zato pa smo našim nasprotnikom danes tudi radi tega že mnogo bolj nevarni, kakor smo bili spočetka. Tako stojimo danes na razpotju, ki završuje prvo dobo našega življenja našo detinsko dobo; dorasli organizato-rično kot pokret, ki si je osvojil vso državo: dorasli tudi po spoznanju in izkušnjah; zreli za drugo, mladeniško dobo.
Ta druga doba. v katero stopamo sedaj, bo doba ureditve in očiščenja našega pokreta. Do danes nismo mogli posvečati notranji utrditvi in izgraditvi naših organizacij one pozornosti kakor bi bilo potrebno. ker nam je skoro vse življenske sile izčrpavala skrb za razširjenje našega pokreta. Nismo pa tudi mogli tako strogo paziti na vsakega človeka, ki je postal član naših organizacij ali je res čist in je postal naš le iz vzvišenih idealnih nagibov ali pa morda iz drugih sebičnih namenov ali celo samo zato da bi na korist temu ali onemu našemu sovražniku diskreditiral in onečastil
še vrste in brez usmiljenja izvreči vse kar ie kvarnega. Te operacije bodo često bolele in hudo pretresle naš organizem, toda okuženega mesta očiščeno telo se bo kmalu zopet pozdravilo in postalo še mnogo trdnejše nego je bilo poprej. Vse ono, kar ie v naših vrstah zdravega In kar bo prestalo pregled, bo treba v tej drugi dobi utrditi, vzgojiti v duhu našega programa, v duhu našega pojmovanja in končnega cilja našega pokreta. Za končno našo zmago zadostuje skoro že to. kar ima- ‘ mo danes, toda treba je utrditi vsakega našega člana da bo kakor skala trden in pripravljen, če bo treba na vse. samo da dopomorc do ustvarjenja onega, kar hočemo in
po čemer stremimo, radi našega naroda in naše države ter radi boljše bodočnost našega ljudstva.
Za to naše veliko delo,, ki nas čaka v drugi dobi življenja, pa je brezpogojno potrebno, da stvorimo nad celotnim pokretorn vodstvo, ki bo z energično roko in kos svoji veliki nalogi enotno dirigiralo vse naše delo tako. da bo za en in isti cilj na en in Isti način delalo vse, kar je našega, od Maribora do Bitolja, od Subotice do Splita, kajti ravno od te enotnosti bo odvisno potem, ali zmagamo ali propademo. Pri tem se ne bo smel nihče izmed nas. ki bo hotel ostati član, diktato-rično odtujevati enotni volji. Skupno ugotovljenim smernicam in ciljem se bo morala pokoravati vsa skupnost, skupno pa se bo morala od časa do časa tudi ugotavljati taktika, ka se bo ravnala po momentani splošni politični situaciji v naši državi. Od sposobnosti vodstva, cd predsednika direktorija do predsednika zadnje vaške organizacije, bo odvisen naš pokret. Na svojem mestu bo moral biti vsak cel mož. ki bo poznal samo cilje organizacije in ničesar drugega. Predvsem pa se bo moral vsakdo zavedati, da bo končni in odločilni boj. kateremu se z vsakim dnem bolj bližamo, usoden, da bo ta boj če ga izgubimo, pomenil več nego samo polom našega pokreta, namreč popolno, morda celo telesno uničenje našega članstva in naše državne in narodne skupnosti. Če pademo mi, bo padlo tudi naše narodno in državno edinstvo padle bodo za vedno vse tiste 'epe uade ki jih stavi naše ljudstvo v naš pokret. Ta končni boi bo težak, kajti sovražnik. proti kateremu nastopamo, je močan in dobro oborožen. Ne smemo ga podcenjevati. Toda pri vsem tem naj nas tolaži eno: da je na naši strani pravica, poštenje in čistost, da se ne bijemo zase. ampak za boljšo bodočnost ne le današnje, ampak tudi bodočih generacij naš§ edinstvene jugoslovenske nacije.
Naša narodna tradicija.
Odtod samo krvavi punt poznamo,
boj Vitovca in ropanje Turčije.
Prešeren.
Slovenci smo v svojem gigantskem boju za obstanek, ki smo ga vodili proti številno, kulturno, gospodarsko in politično nadmočnim sosedom cela stoletja nezavedno, od Vodnika dalie. zavedno v najnovejši dobi pa s skrajnim naporom vseh narodnih sil. britko občutili pomanjkanje lastne zgodovine in tradicije. Pri stavbi svoie hiše smo si morali takorekoč ustvariti šele temelj — zgodovinsko tradicijo.
Naši sovražniki so nam vedno očitali, da nimamo zgodovine, da nam manjka tradicije, da nismo nikoli nič bili in da narod, ki nima zgodovine, dasi obstoja že tisoč let nima pravice do življenja. Za take očitke smo imeli Pripravljen nekoliko sofistični odgovor da zgodovine ne tvorijo vojne, bitke, osvajalni pohodi in dolge vrste dinastov. česar vsega res nismo imeli pokazati, pač pa je zgodovina vse dejanie in nehanje delo in trpljenje kakega naroda tekom dolgih stoletij. Dejali smo tudi. da so vojni pohodi in osvajanja sramotne točke v življenju vsakega naroda, njegovo delo in trpljenje pa da ima na sebi nekaj mučeniško - vzvišenega in globoko etičnega.
Za prvo silo je ta odgovor bil dober in .ie imel skoro vedno uspeh, pri podrobnejšem raziskavanju pa ni vzdržal kritike, kajti pokazalo se ie takoj da ie zgodovina naroda, ki se je bojeval in osvajal, tvorna zgodovina: narod pa. ki je le delal |n trpel, je le pasivno sodeloval v zgodovini. Videlo se je ori tem. da 7a vsako letnico kake bitke tiči subjekt
—	zmagovalec in pasivni objekt — premaganec. In naša zgodovina nas uči. da smo bili od 10. stoletja dalje le predmet v zgodovinskih dogodktti naših dežel, nikoli pa ne tvorni subjekt. V tem smislu tedai zgodovine res nismo imeli.
Ta občutni nedostatek v našem boju se je pojavljal vedno in vedno pri probujanju nezavednih naših narodnih mas in agitacija ie bila silno otežkočena. ker ni imela nikakih takorekoč konkretnih vzgledov, primerov in slavnih činov iz preteklost^ ki se dado ž njimi mase bolj privleči kakor z dokazovanjem, da je naše trpljenje, naša britka pasivnost v zgodovini globoko etična.
Iz uvodoma citiranih Prešernovih verzov odseva dovolj jasno resignacija rodoljuba, ki pozna slavno zgodovino sosednih narodov in ki ve ceniti nie pomen za nacijonalno borbo. V tem oziru smo bili Slovenci resnično tako na slabem, da bolj nismo mogli biti; izmed vseh Slovanov baš najubožnejši.
Zgodovinska dejstva, ki jih .narod pomni kot velepomembna za njegovo življenje in ki iih v svojih pesmih in pripovedkah sporoča z raznimi izpremembami in dodatki svoje domišljije naslednjim rodovom, so tradicija. Iz te črpajo pozni rodovi neukega naroda, ki mu ie podrobna zgodovina neznana, svojo moralno moč za odpor v boju proti sovražniku. Slovanski narodi (Srbi, Hrvatje Čehi in Poljaki), ki so v teku stoletij prenehali biti tvorni osebek v zgodovini in postali s padcem pod oblast drugega naroda samo pasivni predmet, so imeli ve^ činoma sijajno do nesmrtnosti tragično narodno tradicijo, ki jih le bodrila v borbi za obstanek in j,ih končno vodila do zopetne samostojnosti. do subjekta v zgodovini. Kdo more podcenjevati bojno in tragično husitsko tradicijo pri Čehih, ki ni bila nikoli popolnoma pretrgana? N.ie uspeh vidimo pred seboj: ustvarila .ie današnjo Čehoslovaško. Pri Poljakih, ki so bili šele nedavno izgubili svojo samostojnost, je bila tradicija reči pospolite živa; slavno zgodovino Poljske obstoječo iz samih vojnih pohodov na sever. jug. vzhod in zahod, je mojstrsko opisal Sienkiewicz in mogočno dvignil odporno silo poljskega naroda. Slava ie najmočnejše vino, ki ga duša mase željno pije in ie. opita ž njim, zmožna iti na najsijajnejše podvige. Še eklatantnejši primer ie Kosovo. Nad 500 let je ta tragični dogodek, ki je moral pretresti vse sodobnike do dna duše in ostaviti neizbrisno sled v rodovih petstotih let vodil srbski narod skozi temo robstva k solncu svobode. Tako žive tradicije ki bi še po petsto letih bila ohranila vso svojo prvotno odporno in bojevito silo. menda ni pri nobenem drugem narodu. Pri Hrvatih vidimo. da silo tradicije kraljev in banov. ki so bili že dolgo dolgo sami tujci in sovražniki naroda. Radič uspešno zlorablja v svoj prid dasi mora pri tem tajiti in izkrivljati zgodovinska dejstva, kojih priče še danes žive.
Slovencem je bila tudi pomoč tradicije odrečena. Naše zasužnje-vanie je šlo obenem s širjenjem krščanstva in pokrščenci niso imeli nikakega povoda izročiti poznim rodovom slave paganske preteklosti. Vrhutega naše popolno zasužnjenje ni prišlo tako naenkrat kakor Kosovska katastrofa, da bi os ta vilo neizbrisen spomin na dneve pretekle slave. Lepo polagoma smo prišli pod tujo oblast. Izgubili smo vladane svoje krvi in ustoličevali na prastari način tuje kneze, do kler ti sami niso spoznali, da ie ceremonija ustoličenja nepotrebna, ker ie bi! narod že izgubil smisel za pomen obreda in ie bil že toliko potuj-čen in poteptan, da ni občutil izgube
zadnje sence svoje nekdanje državne samostojnosti.
Poznejše naše življenje ne ostav-lja za seboj nikake narodne tradicije. Edina izjema so turške vojne, ko smo živeli s Hrvati popolno enotno skupno narodno življenje in je na nas izdatno vplivala epika naših južnih bratov vendar pa to ni več naša narodna tradicija, to je tradi-: cija Štajercev, Kranjcev in Korošcev ki se bore za vero, dom in cesarja. Politično pojmovanje in čustvovanje Slovenca postane skozi in skozi cesarsko. Od kralja Matjaža do Pegama in kasno do Lavdona ni niti najmanjšega sledu o tradiciji nekdanje slovenske politične samostojnosti.
Zanimivo pa ie. da se je kulturna tradicija sv. Cirila in Metoda obdržala zelo pozno in da ie izumrla šele s protireformacijo. Podrobnejših podatkov, ki bi se dalo iz njih skonstruirati kontinuiteta te tradi-; ci.ie sicer nimamo, vendar nam je že brez vmesnih dejstev mogoče ugotoviti vsaj čas. kdai ie bila zatrta. V zadnjem desetletju XV. sto-1 letja so namreč meščani Kranja In Ljubljane ustanovili v Aachenu beneficij za duhovnika, ki bi propove-doval slovenskim romarjem v slovenskem jeziku. Beneficij je na željo ustanoviteljev dobil ime po naših sv. bratih Cirilu in Metodu. Iz tega dejstva se lahko sklepa, da so bili v XV. stoletju meščani Kraglja in Ljubljane Slovenci, ki so se zavedali svojega nenemškega pokolanja in da so hoteli to še posebej poudariti z naimenovanjem novoustanovljenega beneficija po naših dveh blagovestnikih. kojima je tudi posvečena kapela v Aachenu. Gotovo ni samo slučai. da se je izbralo ime naših dveh svetcev; bolj upravičena ie domneva, da se je spomin na sv. Cirila in Metoda ohranil od roda do roda od njihovega učenca Gorazda pa do konca XV. stoletja. Da se ie ta tradicija nadaljevala še v dobi reformacije ie znano, protireformacija pa ie zatrla nje zadnjo sled. Naš človek ne čuti več sloven” sko. ampak postane politično popolnoma cesarski in versko popolnoma katoliški, kaikor njegov sosed Nemec.
Jugoslovanskim nacijonalistom očitajo katoliški Samoslovenci. da se njih tradicija začenja šele s Kaj-makčalanom in z Dobrudžo, da nam Gospa Sveta ni nič, da Matije Gubca ne poznamo in da smo dvignili na svoj prapor samo Vidovdan.
V	nasprotju s temi očitki ugotavljamo. da so tradicijo Gospe Svete močno povzdignili šele naši mladi »Preporodovci«, ki jih je vodilo pri tem čisto iugoslovanstvo. Vzporedili so Gospo Sveto z Vidovdanoin, oboje je naše. oboje nam je jednako milo. toda Gospo Sveto je bilo treba šele Oživiti in io razširiti med narod. Vidovdan pa je živel petsto let nepretrgoma. Vzpostavo Gospo Svete ie oviral avstrijski režim in nje razširjenje je popolnoma preprečila svetovna vojna. V srcih napredne jugoslovanske omladine pa je živela dalje in po osvobojenju prodira v najširše kroge našega ljudstva. Za vse to pa katoličani nimajo niti najmanjše zasluge.
Kulturna tradicija sv. Cirila in1 Metoda, ki so io na novo vpeljali možje starejše, sedaj skoro izumrle generacije, pa .ie bila klerikalcem vedno trn v peti. Opisovali so jo kot »Clriknetodarijo« in bili sploh strastni sovražniki vsakega spomina na slovansko bogoslužje. Šele Jugoslavija je visoko povzdignila zasluge slovanskih blagovestnikov, proglasivši njih god za državni praznik.
Ouod erat demonstrandum:
Slovenci smo prišli v to državo, stvorieno po zaslugi srbskega orožja in orožja jugoslovanskih dobro-
naš pokret. Kakor nobena mlada organizacija, tako tudi mi nismo' mogli poznati vseh. ki so se nam vsemu, kar je sebične- j pridružili; spoznali smo .iih komaj
tekom skupnega dela in komaj sedaj j ie prišel tisti čas. ko bomo morali s kritičnim merilom premeriti vse na-
voljcev, s tradicijo neomajne zvestobe do cesarjev-Habsburžanov in s tradicijo katoliškega formalizma, ki je narodnost proglasil za pagan-stvo.
Državo so ustanovili Srbi s tradicijo Kosova in njih cerkev je no-siteljica tradicije sv. Cirila in Metoda. Čas je. da zamenjamo Habsburžane z Vidovdanom in Gospo Sveto ter latinščino z jezikom naših pradedov.
Dokler se pa slovenska duhovščina ne povzpne do tega da bi zahtevala cd Rima pravice staroslo-venščine v cerkvi, ki sta iih že dva papeža sankcijonirala, nima pravice poudarjati svojega slovenstva! Dokler vlada v naših cerkvah latinščina ki je narod ne razume in ki nam ie bila vsiljena vidimo mi v naših duhovnikih samo ponižne hlapce Rima! Cc je papež v najnovejšem času sankcijoniral madžarščino kot liturgični jezik DOmadžar-jenih un jatskih cerkva, mislimo, da ni zapreke, da se tudi nam katoliškim Slovanom prizna že davno sankcionirani liturgični jezik staroslovenski.
Take misli in občutke nam vzbuja Vidovdan, grenke in britke. da se niti v svobodi ne najdejo med duhovščino možje, ki bi terjali od Rima svoje narodne pravice.
O.	K.
DR. MIRKO KO ROLI JA:
0 j ego slovenskem na-e! ©nalizniu.
(Predavanja ob priliki poseta v Ljubljani.)
Otadžbina naša u sadašnjem momentu meni se prizire kao mlada žena u porodajnim mukama: ona se prostrla po poljanama zalivenim krvlju i zasejanim kostima bezbroj-nih naših boljih od boljih, i u strahovitem grču čitavog svog biča ona se napire da od sebe dade novi život, da rodi poredak, mir i blagostanje našem namučenom Narodu. Čas je kritičan, jer nema lelca koji bi se stvaralici mogao da dade u takovom času, nema lekara koji bi mogao da joj se privede, da joj olakša tu teš-ku i neminovnu funkciju njenog organizma; sve su ruke s nje dignute,
1 ona ie ostavljena sama svojoi ži-votnoj snazi i otrpnosti svoje mlade prirode. To je saznanje u svima oko nje, to je saznanje i u njoj sa-moj, i sve su duhovne oči, pa i njene od muka zamagljene uprte u cbelovljenu priliku njene životne snage otpornosti, u dobro organizo-vanu i u čvrste falange sabijenu Nacionalnu Omladinu, u nas koji smo se okrstili imenom vihara, u Orjunu! Nameče se u tom i takovom času i prilici svakomu na usta pitanje: kakova je i kud stremi ta životna snaga naše mlade Otadžbi-ne, koliko istinitosti vrednog i bes-mrtno — božanskog ima u zakoni-ma i načelima po kojima ona žive i radi, koji je unutrnji božanstveni oganj koji je stvara i koji joj dava život?.. 1 tu smo odmah na pitanju našeg Programa.
No, pre nego predem na nj, nuž-no je da se osvmem na jednu sa-vremenu činjenicu — na pojavu i nabujavanje nacionalizma u današnjem času u čitavoj kulturnoj Evropi, čalc i kod starijih nacija, koje su se skoro izgleda bile preživele, kod Italijana i Francuza, kod Madžara, kod naše slavenske brače Čeha, pa čak i kod Rusa. Izgleda da se je da-našnji nacionalizmu u Evropi poja-vio kao reakcija na kaos izazvan i nastao tkzv. Svetskim ratom; izgleda, naime, da u strašnom času, kad se ie nosie te kataklizme pojedini narod, a naročito oni stariji i t. zv. kulturni, našao iznuren u poratnim teškim prilikama, i kad je skoro nemoč, opasnost i mogučnost da u novoj epolii života, u novom poret-ku u svetu klone i izgubi se za vaz-da, izgleda, izgleda da je svaki narod instinktivno, od jeze koja ga je poduhvatila izažeo iz svog korenja poslednje rezerve svojih sokova, da sebi omoguči jedno novo cvetanje, jedan novi život. Tako je još za rat-nih godina počeo u Italiji da se budi nacionalizmu kao teorija, koji se je v novije vreme pretvorio u praktična formu, zvanu »fašizam«, kako jc posle rata ožive u Francuskoj, Čes^oj itd. Interesantno je svakako da kod onih država i Nacija koje sc ratom nisu iznurile, čije je položaj i za i posle rata vanjski I unutrnji ostao netaknut, čija je snaga tako ogromna da ni iz daleka nisu mogle da naslute jedno klonuče i nemoč, kao n. pr. Engleska, Sev. Amerika, ili one koje u ratu nisu bile aktivno angažovane, več koje su ga motrile
sa Strane, kao n. pr. Španija, Skandinavske države, da se kod tih država i nacija ne vide još tragovi nacionalizma. Ali, ja sam duboko uve-ren, da, ako novi poredak u svetu, opča kriza i teški uveti života po-šlcode teško njihove živote i počrni pretiti njihovoj eksistenciji, da če se istog časa i kod njih iz dubine njiho-vog korenja pojaviti kapljice onog životnog soka, koga nazivam nacionalizmom.
Medi:tim, današnji naš, jugoslo-venskl nacionalizem, nlje, to pod-vlačim, ni imitacija iialij. fašizma, ni rezultanta samo prilika za i posle svetskog rata, odnosno, današnjih teških uveta života po našu Naciju i Otadžbinu. On je, naprotiv, sasma samonikao, njegovi su izvori dub-!ji, a datum njegove pojave i postanke ide mnogo i mnogo dalje u nazad. Današnjt naš nacionalizam je izravni nastavak predratne nac. omladine, a predratna omaldina nastavak one iz šesetih godina koju je slavni naš učitelj pok. Skerlič onako lepo prikazao, i nastavak znamenitog ilirskog pokreta, a taj isti ilirski pokret eho bojeva za oslo-boderije Srbije i Črne gore, ti palc bo-jevi eho kosovske tuge i romantike, koja je živela u narodnoj duši itd. Fakat stoji da teški uveti života po našu Naciju datiraju, ne od juče, več od same njene pojave na pozornici kulturne Evrope, i da su, u koliko se po bližoj histeriji ustanoviti može, u odiučnim momentima Prvi talasi odpora uvek kod nas dolazili iz generacije, koja se s jedne strane pove-kuje s svestnom mladošču a s druge s dimjom prve zrelosti, a ta tvori naš pojarn »Omladina«; i što je to tako bilo, više je no prirodno prema ka-rakteru naše rase, koja rano dozre-va, a potvrdnje se s bezbroj primera iz naših nar. pesama, priča i pre-danja. No, ja ču poči još dalje, i sme-
lo	ustvrditi fakt, da izvori našeg da-našnjeg, kao i našeg predvratu og, pa i ranijeg nacionalizma leže ne samo u osečaju otpora prema postoje-čem zlu, nego direktno u izvesnom pesničkom nastrojenju naše rase, u želji njene duše da se manifestuje u kulturnoj zajednici naroda, u nje-nom instinktivnem stremljenju prema pravdi i moralu, u jednom elementarnem porivu naše narodne duše da se izjasni u snazi i lepoti; naš je dakle nacionalizem izravni rezultat ili emanacija vrlina naše narodne psihe. Za tu smelu tvrdnju izvodim po analogiji iz činjenice što je svaka erupcija našeg nacionalizma, i ona predratna i one mnogo ranije, bila pračena cvetenjem i pre-bujavanjem naše poezije i umetnosti uopšte.
Mislim, gospodo, da je s ovim dovoljno dokazana samoniklost našeg nacionalizma i dubljina njegovih izvora.
S toga, ma koliko savremeni fašizam u Italiji bio jedna praktična forma nacionalizma, greši i neprav-ciu nam čini onaj ko naš nacionalizem isporeduje s njim ili ga shvača kao njegovu imitaciju. Jer, sem toga što fašizam nosi sve karakteristike italijanske paradističke i egoističke duše i prvi put se javlja u životu italij. naroda, fašizam je ograničio svoje svrlie i ciljeve na dolaženje na vlast i izvodenje izves-n;ih reforama u životu italij. države, dočim kod nas v redi maksima ap-solutne nesebične žrtve, jer niko od nas ne teži državnom vlašču, no za vodstvom duša i naroda, a naši principa idu za produbljenjem i za stvaranjem jedne nove narodne vere impregnirane iskrama božanske lepote, vedrine i harmonije.
Tu smo na našem Programu kako smo ga u prvi mah trasirali.
To je, gospodo, naš Program u glavnim črtama. On nije definiti-van. Njegova jc tendencija da se produbi.
Još nešto. Nas naši protivnici nazivaju »bacinašima«, i kako gosp. Stojan Protič. tako i mnogo naši stariji političari nas kao takove mrze. Ja sam vam ovde izneo naš program, pa nelca svak stavi ruku na srce i kaže: može 1 jedna batina-ška družba da ima takov prgoram. Reči če se da su naše metode i praksa batinaške. Ne stoji ni to. Ja sam vam govorio o našem radu i praksi, i tu nema nigde rečeno da mi naš Program naturamo batinama. Ima jedan jedini slučaj kad naše organizacije nastupaju grubom šilom. Mi se vojnički organizujemo i spre-mamo nase mišice u prvom redu za obranu od spoljnih neprijatelja kad i naša vojska, i to je sveti zakon grube sile kao zadnjeg razloga čita-ve Nacije; prema unutrašnjim nepri-jateljima, koji su često povezani 8 vanjskim, mi nastupamo grubom šilom jedino u momentu kad su sva druga sredstva pokazala se kao ne-
efikasna, kad sama država, koja je u prvom redu zvana da stane na put destruktivnim elementima, to ne čini, a šteta i opasnost od toga je očita. Ja sad pitam, koji če naš istin-ski, ne lažni patriota, da nas osudi, ako se mi u tom času, u času kad nam neko stavlja nož pod grlo i pali krov nad glavom, a niko ga, pa ni državna vlast u tom ne preči, smatramo kvarnim da ga sprečimo onako kako možemo i znamo, pa čak i grubom šilom?
I ja mislim, gospodo, da je kroz ove četiri godine u našoj državi bilo dosta pestovanja kojekakovih ele menata koji je ne vole, da je bilo dosta nesredenosti i korupcije, i da konačuo njena životna snaga koja je oličena u nacionalnoj omladini mora da se manifestira i da vikne svoj boj plimi jada i kukavičluka: dosta je! Dotle i ne dalje!
Po našim utrinama, brdima i do-lovima leži rasejan milion belih temena i gnjata naše brače, koja su pala za to da se stvori ova država: oni, tako razbacani i gledani s ptiči je višine jedne duše koja za ovu državu osječa, izgledaju kao neki čudni, strahoviti, beli znakovi, hieroglifi, pesmena koja u sveštenom jeziku našil osečaja sačinjavaju i ispi-tanu jednu strahovitu opomenu, jedan rnukli vrisak, jednu kletvu: »Vi, koji ostaste, i vi, koji nastajete, čuvajte Veliko Delo za koje smo mi naše živote dali, i ne dajte da se ruši! »Odgovor na tu opomenu i na taj vrisak daje tutnjava jednog mladog i punog krvi vihora koji se budi: »Ne bojte se, mrtva braco, spavajte mirno, mesto vas mrtvih bdije nad njim Or-ju-ua!«
DEŽNE PLAŠČE v veliki Izberi najceneje pri
JAKOB LAM
MARIBOR, GLAVNI TRG 2.
Fašisti m kralj.
Novosadski »Vidovdan« prinaša sledeče zanimivo pismo o položaju v Italiji izpod peresa nekega Jugoslovana iz Julijske Benečije:
V javnih manifestacijah v Italiji se vse bolj in bolj opaža, da nefašisti porabljajo kralja kot antitezo Mussoliniju. kjerkoli se kralj pojavi, ga pozdravljajo nefašisti navdušeno z značilnim^vzklikom: »Naj živi samo kralj!« Če fašisti skušajo kričati »živio Mussolini«, jih masa napada. Tako je te dni povodom kraljevega prihoda v Padovo masa onemogočila sviranje fašistovske himne in napadla fašiste ki so kralja pozdravljali s »starim rimskim pozdravom«. s stegnjeno roko v poševni smeri. Masa jih ie prisilila, da snamejo klobuk pred kraljem. Časopisi pravijo, da je silno zanimivo, kako se bo razvil ta tihi dvoboj med kraljem in Mussolinijem.
V Milanu so medtem odkrili republikansko zaroto proti Mussoliniju. Pod majorjem Zostezza se je zbralo več uglednih fašistov, med njimi celo osebnih prijateljev Mussolinijevih. ki mu očitajo, da se je izneveril republikanskemu programu fašizma. Postavili so si za smoter propagirati idejo republikanstva in so svojo organizacijo razširili po celi Italiji. Policija je odkrila zaroto in zaprla kolovodje.
Mussolini se ie na ta način otresel svojih protivnikov. v notranji politiki pa odločno izvršuje svoje načrte. Opozicija je morala sprejeti novo volilno reformo, ker je sicer pretil z razpustom parlamenta in s samolastno uredbo volilne reforme. To diktatorsko pozo so zavzele tudi fašistovske organizacije po celi deželi. Odbor fašistovske organizacije za mesto Turin je pozval mestni svet. da poda ostavko, da se lahko izvedejo nove volitve. V turinskem mestnem svetu imajo večino klerikalci. samo štirje svetniki so fašist!. Fašisti pravijo, da je to zadosten razlog, da poda mestni svet ostavko ker ne odgovarja volji naroda, češ, da so danes vsi Italijani, raz ven nekaterih izdajic. fašisti.
Opozicijonalno časopisje pravi, da ie to nezaslišano izigravanje vseh političnih pravic, ki jih ima Italija od leta 70., ker na ta način fašisti lahko razženejo vsako samoupravno telo kjer niso v večini.
EDINO NAS POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINOl
a a • s
<
cc
<
s
o
<
basi
<
M
Z
M
<
m
(J
Cm
<
ac
RADIVOJ REHARi
Kriza materijalizma in socijaiižma.
(Dalje-)
Novo dvajseto stoletje, ki je bilo Oredestin-ilrano za bojno pozorišče, Ra katerem naj bi se odigrala kon*< Ona in odločilna zmaga materializma in socijalizma. telesnosti nad duševnostjo, kolektivizma nad individualizmom. je postalo smrt materializma in socijalizma. Znanost je po objestni samozavesti in veri v svojo vsemogočnost naenkrat, v naismelejšem zaletu začutila, da so
li	zmanjkala tla pod nogami, da visi v zraku. Relativnost vsega je zma-Kala s svojo resničnostjo nad blestečo^ a lažno absolutnostjo. Znanstvenikov se ie polastila skepsa, nezaupanje v lastno znanost je pri-^e*o razjedati poprej jeklenotrdne duše. kar je povzročilo splošno de-ruto tudi v filozofiji in v vseh z znanostjo spojenih panogah javnega duševnega udejstvovanja. Materija-Jizem je zadobil smrtonosni udarec, Ž niim pa tudi socijalizem ki ie bil njegovo dete in ki je iz njega črpal hrano. Umetnost ki je — kakor vedno — prva reagirala na polom jnaterijalizma. ie postala plen duševne anarhije, ki je iskala novih opornih točk, ker je izgubila stare.
Čutila Je. da 8 nekaj manjka, ni se pa mogla hitro zavedeti, kaj ji manjka. zato je pričela tipati na vse strani. Tako so nastale razne umetniško struje: futurizem, ekspresionizem. dadaizem, kubizem, neoro-manticizem itd. Desorijentacija v svetovnem nazoru novega stoletja je zelo značilen pojav, o katerem bi se dale napisati knjige in ravno ta desorijentacija ie povzročila, da so se razne nove umetniške struje zatekle k socijalizmu in hotele postati njegove glasnice. Tako se je zgodilo da je socijalizem prišel celo v umetnost, kar mu ie nedvomno za nekaj časa podaljšalo življensko dobo. Toda ta socijalistična umetnost je bila zgrajena že na drugih in ne več na materialističnih osnovah, bazirala ie na skrajni duševnosti in individualnosti (ekspresijonizem) in ni v bistvu imela popolnoma nič skupnega s sociiaiizmom; oklepala se ga je le na zunaj, in le zato, ker je rabila opore, a druge opore mo-mentano ni bilo. Kakor pa je ta ta-kozvana »socijalistična« umetnost momentano dvignila še poslednjič pred definitivnim padcem vrednost in ugled socijalizma. tako mu je na drugi strani obenem tudi dopomogla do temeljitejšega poloma — ker je tudi njega okužila s svojo negotov vostjo in to prel. predno je sam po
sebi spoznal to negotovost
Duševnost se je otresla nasilne nadvlade telesnosti, individualnost je premagala nenaravno kolektivnost. Znanost, filozofija in umetnost se vedno bolj odmikajo od materijalizma. s tem pa izgubljajo tudi gibanja osnovana na materijalizmu svoj raison d’etre. Da je temu res tako in da niso te trditve osnovane samo na prazni teoriji, dokazujejo nešteta vsakdanja znamenja, nebrojni zanimivi pojavi v javnem življenju, katerih ne more dementirati noben zaostali utopist. Sijajen dokaz, da je individualizem jačji nego kolektivizem. nam nudi ravno razvoj ruske boljševiške revolucije, osnovane verno na temelju skrajnega kolektivističnega komunizma in materijalizma. Ta revolucija ie že doslej, čeprav se umetno in na zunaj še drži. najlepše dokazala, da ie bil socijalizem le teorija, nikdar pa ne bi mogel postati kri in meso prakse. Poizkus udejstvovanja komunizma v praksi je že takoj prvi dan pokazal nenaravnost in lažnost življen-ske sposobnosti kolektivizma, če je hotel ruski boljševizem ostati na pridobitvah prve zmage revolucije, je moral takoj podleči individualizmu in je faktično tudi podlegel. Ruska uprava danes ni komunistična v teoretičnem smislu komunistične ko-
lektivnosti. ampak je ekstremna individualistična diktatura izbranih duhov. Rusije ne upravlja kolektiv ven narod, niti jo upravlja kolektiven delavski razred, upravlja jo par oseb potom diktata, kateremu se mora pokoriti ne le »buržuazija«, ampak v isti meri tudi delavski stan
—	torej izvoljeni faktor, radi katerega se je revolucija pravzaprav izvršila! In kaj ima ta izvoljeni stan danes od svoje zmage? Umetno vcepljeno zavest, da ie on krmar svoje, narodove in državne usode, dočim je v resnici le orodje v rokah Lenjina, Trockega. Čičerina in še par drugih židovskih špekulantov. Spremenilo se torej ni nič. vsaj na boljše ne. Mesto carja, ima ruski narod danes na prestolu Lenjina; to ie vse. Tudi socijalizacija ali koniu-nalizacija javnega življenja, industrije. trgovine, poljedelstva., prometa itd. se ie morala radi svoje neizvedljivosti v praksi in splošne živlienske nesposobnosti, umakniti zopet podjetnosti poedincev. Individualizem se ne da ubiti, ker je prvina in ne umetno privzgojena navada »buržuazije«. Socialistični kolektivizem je v praksi skrahiral...
Enako kakor je skrahiral socialistični kolektivizem, enako je skra-hirala tudi internacionala. Ljubezen do domovine do naroda je prvina,
katere ni mogoče 'ubiti z umetno vcepljenim sovraštvom. Ta čut le instinktiven in leži v larvi; zaman ves napor izruvati ga. Že svetovna vojna je dokazala, da je nacionalizem močnejši nego internacionali-1 zem, ker je naraven. Že ob prvi priliki. ko so poedinci ogroženih narodov začutili nevarnost, ki preti njihovim narodom, ie desetletja umetno vzgojevani internacionalni čut skopnel kakor mrzel sneg na toplem solncu ljubezni. Pri nekaterih po-edincih se ie pač še vzdržal, toda tl so s tem le dokazali resničnost starega pregovora, da izjeme le potrjujejo pravilo. Tudi v Rusiji komunizem. ta najvnetejši zagovornik internacijonalizma. ni mogel zatreti nacionalizma, ki posebno zadnje čase dan za dnem bolj prihaja do izraza, pomisliti pa ie pri tem tudi treba da ruska revoluciia ni ravno najbojši primer za to, in sicer iz zelo enostavnega razloga — ker je niso izvedli Rusi sami. ampak Židje. Če bi bila Len.iin in Trocki Rusa, rasna Rusa. bi bilo boljševiške slave že davno konec, če bi se bila sploh kdaj pojavila kar ie zelo veliko vprašanje. Kjer so hoteli izvesti tako revolucijo izumetničeni sinovi lastnega naroda — tam ni uspela. To nam dokazujejo Madžar^ ska. Nemčija. Italija itd.
limiMI	BSBfl3!§9i
|merakl|
boje, barve, lak, kit,
m
m
m
i
si
emajl, žopjfl
najfeoiiše kakovosti nudi
ti
f iSlMIRV S »9 UMMllBf 0. L
II
M
\
II
Maribor, Ljubljana, Novisad,
L podružnica. centrala. podružnica, m
a— — .......................■■■■■»—Ja
Inserati v „Orjuni“ imajo največji in najboljši uspeh! Dokaz veliko število oglasov, ki prekaša danes vse liste v kraljevini! Kdor ne verjame, naj se prepriča in prečita dobesedno vsak oglas!
O
&
Oglase sprejema: Upravništvo „Orjune“ Ljubljana
V
Priporočamo za nakup
ftiilin Selili piieli
M.TIČAR
2-2
Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta.
Autogaraia
AUTODELAVNICA
A. Thaler
LJUBLJANA
GLINCE 37.
M.
oblastvena poverjen stavbeni Miner in mestni stavbenik
m, lije Jt.il.
»1
visoke zgiaie, vodne zgradbe, etonske stavne 1.
Ako kaSIJata je edino sredstvo proti prehlajeniu
PEKTO
kateri sigurno pomaga
"ADRIJA"
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana«
m jM1 %«»»bwhJF
Restavracija klet in kavarna
ZVEZDA
vsak veter
KONCERT
na vrtu restavracfie
in v kavarni.
Za obilen obisk se sl. občinstvu priporočata
Fran in Roza Krapei.
Poobiaitoni dobavitelj vseh uniformskih potrebščin Or. Ju. Na.
PETER CAPUDER, LJUBLJANA
Vidovdanska cesta štev- 2.
« Zahtevajte brezplačen cenik« navocStla za mero in plačilne pogoje.
gsssbsssi
delniška tiskarna
D. D.
GRAFIČNI ZAVOD
ZA VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA
NAJMODERNEJE OPREMLJENA
KNJIGOVEZNICA
ČRTALNI STROJ
ZA IZDELOVANJE TRGOVSKIH KNJIG
TELEFON ŠT. 132 - BRZOjAVIi DELTISK POŠT, ČEK. ZAVOD ŠT. 11 680
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 16
! Pristopajte v Ji
“l
J. GROBELNIK
MANUFAKTURA
ENGROS IN DETAIL
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠT. 22
Ivan Jax in sin
Ljubljana’ Gosposvetska cesta 2
(lunini tfrnli izborna konstrukcija in alVuiul SIlUJI elegantna izvršitev iz to* varne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Pisalni stroji „ Adler“ in „Urania“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn
in motorete za prvo kolo:
Dflrkopp, Styria, Walfenrad — (orožno kolo).
H lOletna garancija II
©23aSS3SSSESSS*
TRIBUN
lin lili i
• »issafS pReumatibo el«, tsajeesaeij©
Pomni narod!
(Beseda Vladimira Levstika ob gro* bu Ivana EndHcherla in judenbur--ških junakov.)
Vrn‘li ste se!...
V sijaju pomlajenja, ovenčana s prvimi rožami, odeta v bujno zelenje svojih šum in polj. ožarjena po bleščanju gora, ki so bile skalne rojenice ob vaši zibeli in so vam obdarile srca z nezlomno zvestobo Ln duše s trdo močjo — krasna kakor nikoli vas pozdravlja Domovina. S skrivnostnim smehljajem na materinskem obličju vam je odprla svoje nedri; v svojem srcu vam je postlala. da se prelijejo vaše večne sanje v njeno živo brst in rast...
Rodna iugoslovenska zemlja vas pozdravila, še neizmerno lepša ko nekdaj: svobodna »n samosvoja! Ne objemlje vas z žalostjo, ne pozdravlja vas s solzami; Domovina je večna in v njenem velikem življenju je ni razlike med mrtvimi in med živimi sinovi. Da. vi mrtvi ste ji še dražji — da. vi mrtvi ste tisočkrat živejši od nas!
Zlasti ti. Ivan Endlicher. zlasti vi. judenburški levi ki ste padli za njeno svobodo, za njeno čast. Zakaj naflepše in najdragocenejše iz vse krasote iti vsega bogastva, kar ga more roditi zemlja, je Mož. ki pogine v borbi za Domovino, za srečo in blagor bodočih pokoleni. Narodi Ka cenijo više od vseh svetinj, nesmrtna dela človeškega duha so posvečena njegovemu spominu, zgled njegov oplaja srca milijonov in njegova kri je edina dovolj dragocena, da more odkupiti veke robstva, ustanoviti veke svobode. Jasneje od solnca živih sije slava njih, ki so umrli na polju časti; tako sije vaša slava junaki in mučeniki, tako živite in boste živeli vi!...
V tej svečani url. ko zastajajo srca tisočev in veje preko naših glav usodni dih Zgodovine, se zdi. da so vaše tihe krste edino, kar utriplje. Vaše votle oči žare na nas iz grobov, vaša trohneča usta se gibljejo in govore, vpijejo nam živim
v	strašnem jeziku večnosti...
Narod! AU slišiš? Razumeš H besedo. ki vstaja iz teh grobov?
O.	kako smo gluhi, kako pozabljivi smo živi! Kako dobro pomnijo mirtvi. kako mogočen je njihov glas!
Tj grobovi, narod jugoslovenski, te spominjajo tvojega robstva. tvoje nemoči, tvoje sramote in tvojega gorja. Spominjajo te stoletij, ki si jih preječal pod nasiljem; stoletij, ki si jih prestradal s telesom in duhom, poteč se za tuje trinoge in podlo živeč ob njihovi milosti; stoletij, ki si jih prekrvavel za tlačitelje, da si jim branil kleti prestol in širil krivično oblast. Spominjajo te udarcev v obraz, spominjajo te psovk in zasramovanja. s katerim so blatili tujci tvoj jezik in tvojih očetov podedovano preprostost; spominjajo te ugrabljenih duš tvoje dece; spominjajo te krvave silo. ki le raztrgala tvojo v vekih zasidrano enoto na tri plemena; spominjajo te peklenske zilobe. ki je ščuvala brata na brata in kri na kri; spominjajo te ječ. ve-šal in razstrelnih odredov, ki so jih tirani postavili pred spoznanje, da sjiio iz vekov na vekomai eno od Gospesvete do Soluna, od Soče do vardarskih bregov. Spominjajo te habsburškega jarma, spominjajo te Avstrije!
Ti grobovi, narod jugoslovenski, pripovedujejo, kako ti je blisnila pred desetimi leti prva zarja vzhajajočega odrešenja; kako je planil izza srbskih meja ponosni plamen Svobode in razprostrl svojo luč do nas. Pripovedujejo ti. kako dobro ga ie razumela tvoja plemenita mladina, ki je vstala kakor en mož in je strnila svoje vrste od Gorice do Bito-lja ter proglasila osnovni stavek revolucionarne iugoslovenske nacionalistične veroizpovedi:
»Hočemo združitev vseh raztrganih udov jugoslovenskega narodnega telesa v močno suvereno državno skupnost ki na} vzdrami spe-
čo silo naše nacije k svobodnemu, samorodnemu duševnemu in gmotnemu razmahu!«
Sveta četa revolucionarne omla-dbie je nastopila svojo mučenišlco pot in Ivan Endlicher je bil med tistimi ki so korakali v prvi vrsti, oznanjaje narodu evangelij Svobode in ne plašeč se preganjanja ne smrti. Njegov grob je priča, da je bil borec-junak in da je šel do kraja. V ljubljanskem omladinskem procesu je bil obsojen kot glavni krivec: avstrijska ječa mu je izsušila žarke mladeniške prsi. Umrl je v Gradcu dne 5. septembra leta 1915 in topovi svetovne vojne so grmeli rekviem njegovi duši.
Toda silna Endlicher jeva duša ni vzletela v kraje miru. Živela je v srcu njegovih tovarišev in pristašev. širila se med ljudstvom, ogrevala čedalje večje množice. Spremljala je srbsko vojsko na njenih slavnih pohodih, sledila ji na albansko Golgoto, plapolala v proslavljenih praporih jugoslovenskih dobro-voljskih legij, krvavela v Dobrirdži, vriskala na Kajmakčalanu In priplavala s kraljevskim poletom Belega Orla nazaj na domača tla.
Dragocen in svet je Endlichor-jev spomin; toda nič manj globoka ni naša ganjenost, ko poslušamo zgodbo grobov ob njegovi strani. Kaj nam pripovedujejo ustreljenci iz Judenburga, junaški Janezi, ljubljenci naši?
Pripovedujejo nam in pričajo z nekršljivo svetostjo svoje smrti, da iugoslovenska ideja pač ni bila go-spodskl izum. da iugoslovenska svoboda ni mogla biti zgolj sanja vročekrvnih študentov, da je živela težnja po tej svobodi v preprostem srcu našega naroda kot vrejena. elementarna sila, da je podzavestno ležala v nji kot zakopan dinamit in da judenburški upor ni bil navadna po-buna nezadovoljnih vojnikov. ampak predhodna Iskra osvobodilne eksplozije. Pričajo nam. da ie živela v železnih prsih preprostih mož in mladeničev že od nekdaj junaška in mučeniška duša davnih dedov, ki je sredi muk in grozot svetovnega po-kolja spoznala svojo pot in ie s pravo jugoslovensko borbenostjo krenila za geslom; »Svoboda je dejanje!«
Ti skromni junaki so videli teči našo plemenito kri v brezvestno vsiljenem boju zoper brate in zoper tisto, kar je bilo nas vseh edini možni spas. Videli so razpadanje svojih domov, žalost in bedo svojih dragih, videli neizmernost trpljenja, ki ga je moralo naše 'ljudstvo prenašati za to. da bi mu naložila Avstrija po dobljeni zmagi še hujše muke. še globljo sramoto, še okrutnejše zatiranje. In naši možje so Čutili, da zmisel te Kalvarije nasprotuje fljP* hovl časti da namen trpljenja ogra-ia blagor njihovih otrok.
Da so jih poslali v ogenj za svobodo in sirečo domače zemlje — o, tudi oni bi rekli z enim tistih preprostih. srbskih Seljakov, ki so jeseni leta 1918. tik pod Ljubljano ustavili laški naval; »Sedam godina sam več u ratu. Da ako treba, osta-ču još sedam godina. samo da bude našo j deci dobro.« Judenburški junaki niso hoteli krvaveti za to. da bude njiliovoj deci zlo. S klicem: »Živela Jugoslavija!« so obrnili puške proti vekovnemu tlačitelju: šli so v boj zoper Avstrijo, v boj za to, da bude njihovoj deci dobro.
Sami iz sebe so nastopili iugo-slovensko pot — pot borbe proti nasilju. Sovražnikov niso šteli: 8 pravo jugoslovensko hrabrostjo so prezrli dejstvo, da je stala proti njim vesoljna moč nemškega in madžarskega orožja. In ko so podlegli premoči in je avstrijska zver zahtevala njihovo kri. so umrli po jugoslovensko. »o umrli kakor možje. Zakaj Jugoslor venstvo ie v sebi Moštvo in Borba... Dobro nam došll. ki ste prelili kri za našo svobodo, za naše ujedinjenjel Pozdravite v večnosti svoje tovariše lz Muraua. Radgone, Kotora, Pulja in Codroipa! Vašil grobovi so naši neporušnl dokazi, da le dejstvo jugoslovetiske svobo-
de in uied>nienia prrrodno utemeljeno v samem bistvu slovenskega ljudstva, da ie zatorej nepreklicno in nedotekliivo. Z jekleno neizbežnostjo logike vas proglaša jugoslo-venska nacijonalna stvar za svoje borce in jemlje vaše svetinje v svojo zaščito, vašo dediščino v svojo posest! —
Narod! Razumeš 0. kaj kličejo ti grobovi? Odpri svoja srca. da za-čuješ glas mučeniške krvi!
Zevajoča žrela grobnih jam ti kličejo z glasom groma:
Umrli smo. da služimo Domovini. Mi n’smo zahtevali, da jo prej otipljemo z rokami kakor nejeverni Tomaž; nismo se vpraševali, kako velika naj bo niti ne. kako naj bo urejena; nismo se žrtvovali pogojno, ne iz ničemumosti. ne zaradi minljivih časti. Da ste nas vprašali, kakšno hočemo Domovino — nas, ki smo bili silni, edini in nerazdružljl-
vi	v svojem bojnem .poletu, gotovo bi vam odgovorili, da bodi edina, nedeljiva In močna; takšna, da ie ne zruši noben vihar. Mi se ne bi lovili za malenkost!. Jezik mučenikov je vedno enak: jezik Žrtve. Misel mož je zmerom ena: misel Časti In stvar junakov je vekomaj ista: stvar Domovine. Z vojniško preprostostjo smo storili svojo dolžnost: udarili smo in padli...
Živi ti narod, za tisto, za kar smo mi korakali v smrt! Živi za Domovino! In pomni: prvo. kar spaja človeka z domovino, ie Dolžnost! Dolžnost. izpolnjevana sleoo. nepogojno, brez misli na povračilo; zakai Domovina ima pravico zahtevati, ne da bi dejala: zahtevati v ‘me bodočnosti. v ime pokoleni ki pridejo za vami
Tvoje edinstvo. narod — kličejo grobovi — je tvoja prva_ dolžnost, ie temeljni kamen Domovine, ki bo hranila v svojem naročju naša razmesarjena srca. naše prestreljene lobanje, naše zdrobljene kosti. Bog vojnih trum nam ne bi pokazal poti v tolikšno žrtev, da ni to edinstvo dete njegovega Duha. da ni po njem blagoslovljeni plod tvoje tisočletne težnja k Človečanstvu. Ta težnja ie tvoja veliika historična ideja. Pomni, narod, da velikih zgodovinskih idej ne utajiš, ne prekličeš in ne pogaziš. Na čistem praporu svojih vernikov, v srcu svojih zvestih, na meču svojih borcev gredo svojo posvečeno pot. kakor leteči ognji in grmeči plazovi; kar vstane zoper nje. mora pasti! Pomni, narod, da ie z našo krvjo zapečatena tvoia usoda: tvoja Domovina. Jugoslavija naše junaške in mučeniške smrti ie in ostane velika Jugoslavija Sile. Zvestobe Sn Slave, sveta Jugoslavija večnosti!
Narod! Slišiš II kai vprašujejo ti grobovi? —
Poslušaj in trepetaj!
Orna usta grobov te vprašujejo:
(Kako sl čuval dediščino), ki Je zalita z našo krvjo. S čim si poplačal našo izpolnjeno dolžnost? Ali si bil eno v delu in veri. kakor smo bili ml ena žareča duša. ena straSna pest. eno srce. ki je krvaivelo? Ali sl umel moško živeti, kakor smo ml umrli možje?
Glej, v enem samem našem veselem vrisku, v enem samem drhtljaju naše ljubezni, v enem samem našem očetovskem smehljaju je bilo več sreče, nego je morejo dati vsa samoljubna utešenja. vse ničemurne izpolnitve in puhle radosti, kar jih dosežete živi do konca svojih dni. Vse to smo zavrgli zate: svojo srčno kri smo Izlili za vaše odrešenje; Jok svojih vdov. obup svojih mater, solze svojih nebogljenih srot smo zatajili, da sino mogli umreti za vas, Kaj si <8 žrtvoval, kai si tl pozabil? AH si nam postlal v rodni zemlji s svojo zvestobo, ali nas odeneš s svojimi zaslugami, ati sl mair storil, da bo njena gruda kleto breme na naših kosteh? Ali bo kameni volnlk nad našim grobom znamenie našega vočnega življenj« v tvol) slavi ali bo zri s pretečim očesom Jeremije na tvoio radovolino nemoč, na tvoje strahopetne dvorne, na tvoj zločinski razdor?,..
Narod! Kako boš odgovarjal0...
Junaki, mučeniki! Čujte našo izpoved, prizanesljivo sprejmite naš kes:
Ne. mi nismo čuvali vaše dediščine. V pijanosti svobode smo si odpasali meč in smo dali tujcu, da je uplenil Materi tri dragulje; vaše s krvjo blagoslovljene zemlje sever, zapad in jug... Ne. vaše dolžnosti nismo poplačali. Naše delo je počivalo, naša vera je bila kakor v vetru trs. naše duše so bile hladne, naša pest se je razklepala v uri Volje. naše srce je utripalo za svojo lastno minljivo slast... Bili nismo eno. hoteli smo biti troje... Vam, ki ste nam dali s svojo smrtjo zgled časti, se izpovedujemo, da nismo urneli živeti. Stiskali smo se v krilo izmučene Domovine, a žrtvovali ji nismo ni ene puhle radosti, ni enega samoljubnega zadoščenja; in kadar smo plačevali račune svojih zlih dejanj. smo klicali njo na odgovor in smo iz kljubovanja trgali njeno posvečeno telo... Ne. mi nismo vredni vaše krvi; nevredni smo ječanja vaših vdov. obupa vaših mater, sol-zž vaših bednih sirot. Da vas ne bi zeblo pod odejo naših zaslug, da vas ne bi peklo ležati na postelji naše zvestobe! Da ne bi bila domača gruda breme na vaših prsih, da ne bi bil vaš spomenik štrleče znamenje naše propasti!
A ne. mladeniški apostol Edin-stva — ne. ve krvne priče na pragu naših svobodnih dni! Ni še prepozno! Ležali boste na naši hvaležnosti. na naši ljubezni; ura vaše vrnitve bodi ura našega prebujenja iz m6re dvomov, razdvoja. zlobe, sebičnosti in nemoških grehot. Vaša trohneča srca naj se zganejo v tej uri. vaše votle oči naj se ozro na nas iz grobov in vaše hrabre duše, ki plavajo nad nami ,naj slišijo prisego. ki vas bo grela v snu gomil:
»Na vaše svete kosti, na vašo prelito kri. na iok vaših vdov. na obup vaših mater, na solze vaših sirot se zaklinjamo, da hočemo ooslei prezirati svoj lastni prid in vsako-tero nizko strast v prospeh in hlagor Domovine, kateri ste se darovali. Zaklinjamo se. da nam bo slajša od vseh slasti, dražja od vseh zaldadov čast in slava iugoslovenske zemlje, sila in veličina jugoslovenskega naroda. In Če bi se drznil vnanji ali notranji sovražnik dvigniti kleto roko na zdravje na moč. na edinstvo. na čast domovine Ivana Endlicheria in iudenburških levov — zaklinjamo se. da popiie zemlja poslednjo srago naših src. da ležejo naša mrtva trupla k vašim slavnim kostem, da razpadejo naši domovi v prah h pepel in da izgine naš rod ln vsaka sled o našem Imenu, preden damo raztrgati Mater, ki vas ie rodila, zemljo, ki bo hranila vaše ostanke. Ni ie ločitve za nas mimo ločitve v žive in mrtve?
Tako bodi na vekomaj!«
Počivajte mirno! Mi Čutimo, da žlivite z nami; vemo. da niste mrtvi.
V vetru, ki zibje gozde na rebrih domačih gorž, je še posednji dih vaših zvestih prs. je vaša liubezen, silnejša od smrtne groze, je vaša poslednja sokolja misel, ki je priletela z morišča domovini v pozdrav.
V luči jugoslovenskega solnca. ki bo sijalo na vaše grobove z jugoslovenskega neba. je še poslednji sijaj vaših drznih oči. ki so v temi ječe in v blisku avstrijskih pušk uzrlo jugoslovensko svobodo... In v naših dušah živi vaš neugasni spomin...
Vemo. da niste mrtvi. Blagoslav-ljaje boste zrli na naše setve, na naše žetve, na našo rast in na našo čast. Kadar pa zabuči boinl rog od Vardarja do Triglava in pozove naše polke Domovini na obrambo, zasužnjenim bratom na pomoč, tedaj junaki naj dvigne kameni voinik nad vašim grobom Svojo v onemoglem gnevu sklonjeno glavo in vašo slino duše naj planejo z besom viharja v trobojno svilo naših praporov, naj hrume pred nami strnjene s sencami borcev s Kumanova. črne Reke, z Rudnika. Cera. Dobrudže in KaJ-
r'??kčn!ana. in naj nas vodijo k zrnast. da posujemo vaše gomile s cvetjem jugoslovenskega Korotana, da jih poškropimo z vodo iz iugoslo-venske Soče. da iih ovenčamo z lovorjem novih jugoslovenskih obal!-.
Do svidenja!
Prvorazredni moderni brzo-pisaini stroj „STOEWER“.
Zastopstvo: Ljubljana, Šelen-burgova ulica štev. 6/1.
Mi in svet.
Dne 12. maja t. 1. se je vršila v Parizu v »L’ Union frangaise« na bulvardu St. Germain ustanovna seja tkzv. »Slovanskega odbora«. Mi se za ta dogodek nismo posebno zanimali in morebiti bo marsikdo zmignil z rameni, ko bo čital besedo »slovanski«. Ali še verujemo v slo--vanstvo«. Kako si ga predstavljamo? Kaj hočemo ž njim? Mislili smo, da bo po vojni slovanstvo v Evropi močna sila. Ogromna Rusija in pred njo tri nove slovanske države:	Poljska, Češkoslovaška in
Jugoslavija — to bi bila slovanska »trojka«, ki bi prihajala od vzhoda na zapad. Svet bi gledal s spošto* vanjem na nas; če bi nas ne spošto-! val. bi se nas bal. Še leta 1918. smo v Ljubljani ustanavljali trozvezo od Balta do Adrije. Kje je ta trozveza? Namesto nje imamo malo antanto, v kateri smo Slovani sicer v ve-* čini. vendar je to le nekaka obramb« na zveza malih držav proti velikim in je v nji težko najti enotnost. Namesto predvojnih sani o bodočnosti slovanstva imamo danes boljševi-ško Rusijo, ki je oslabljena na zno--traj in zunaj. imamo poljsko-češko-slovaški spor zaradi Javorine in ju-1 g oslov ansko - bolgarski spor zaradi znanih balkanskih razmer. Nekaj sporov smo prinesli s seboj iz pre-tekiosti, nekaj jih je nastalo med nami po vojni, nekaj so jih vrgli med nas drugi. In tako gre naša zgodovina naprej. Ali ne bo nikoli boljše? Vse to nam v zunanjem svetu škoduje in svet. ki ie preje gledal na nas z zasmehom in preziranjem, j® imel po vojni dovolj prilik, da je spoznal naše državne nezmožnosti. Zato so nas odrinili od važnih mest
—	ali pa sami nismo znali priti tja. Treba ie n. pr. pogledati samo v tkzv. Ligo narodov, kako smo v nji zastopani. Četudi ta »Liga« ne dosega svojih velikih ciljev, vendar, smo že opetovano videli, da je v, važnih vprašanjih odločala proti nam. Zakaj? Zato, ker nismo v nji zastopani, kot bi bilo treba. Vkljub vsem medsebojnim sporom bi namreč morali pred svetom vendar-Ie kazati nekako skupnost; to bi bilo nam vsem v korist. Zato se le usta* novil pariški »Slovanski odbor«. Čeprav ne verujemo v njegovo vse-gamogočnost. nekaj dobrega vendar lahko stori: da nas predstavlja pred svetom. Program pariškega »Slovanskega odbora« je: 1. Najti skupno stališče slov. narodov glede vprašanj svetovne politike; 2. ustanoviti nova središča za slov. propagando; 3. poskrbeti za pravilne informacije svetovnemu časopisju; 4. skušati urediti spore in premagati zastarele predsodke. Itd. V odbor so stopili zastopniki vseh slovanskih narodov. Odbor bo pripravil slovanski kongres v kakem slovanskem mestu.
Kakorkoli so v teh časih slabi izgledi za ugodne uspehe tega programa. vendar ne smemo podcenjevati pomena. Id bi ga imelo tako zastopstvo pred svetom. Vidov dan i® dan, ki nas kliče Iz sužnosti k svobodi iz teme k solncu. Iz slabosti k moči. iz preteklosti v bodočnost. Zato je njegov nacijonalizem ne le jugoslovanski, ampak slovanski —• on premaguje zato notranjo slabost ln dviga naše sile. da bomo večji v bodočnosti, nego smo bili v preteklosti ml vsi;
»Kar nas je
sinov sloveče matere.«
\ Dr. I. L.
 La. -----------------------------------
tl
/~"TU • A
PINTER & LENARD
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
TELEFON St. 283
l l i l
BRZOJAVI l „PINLEN“ MARIBOR
Nemška nesramnost.
Danes prinašamo našim čitate-Ijem pooblastilo, ki Ra je dobil pri nas slaboglasni Kočevar dr. Fran Perz, ki iz svojega uredništva v Novem Sadu hujska naše Nemce na odpor proti narodu in državi, od Klavnega vodstva stranke vojvodinskih Nerncev.
Vsa prepotenca bivših »heren-folkovcev« se zrcali v zahtevah, ki so jih zaupniki naših nemčurjev stavili tisti stranki, ki bi bila hotela skleniti sramoten kompromis ž njimi in poteptati v prah pridobitve osvobojenja. Popolno vzpo-stavitev nadvlade Nemcev v Sloveniji so zahtevali.
Načrt jim ie izpodletel. dasi so skušali pri radikalni stranki kolikor mogoče drago prodati svojih domnevnih 12.000 glasov. Dovolili so si celo nesramno natolcevanje, da sta bili dve slovenski stranki pripravljeni sprejeti več nemških zahtev.
Da bi pa lažje kaj več iztisnili so se sklenili prodati radikalni stranki, ki so o njei mislili, da je najbolj pristopna za. podobne kravje kupčije, ki meie že na narodno izdajstvo.
Eksponenti radikalne stranke so se Nemcem zazdeli ravno dovolj pokvarjeni, da bi se ž njimi lahko zbarantalo kaj nečednega. Toda
glavni odbor NRS ni odobril taktike lokalnih činiteljev. Izjavil je. da Nemci uživajo vse državljanske prače, ki jim jih je država priznala brez kake mentalne rezervacije, zato je tudi dolžnost Nemcev, da stopijo brepogojno in brez pridržkov na stran onih ki so za edinstvo in obstoj države. V teh važnih vprašanjih ne more biti diskusije.
Značilno je. da so tukajšnji eksponenti. ki so se večinoma iz naj-niižjih dobičkarskih motivov pritihotapili v NRS, ki je bila desetletja nositeljica ideje Jugoslovanstva in ki je potožila s svojim delom temelj naši državi, ostali na prejšnjem stališču in za vsako ceno hočejo vrniti Nemcem njih pozicijo pred prevratom.
Pokazali so se nezmožne, pod njimi ugled stranke močno trpi. zato je skrajni čas, da se odstranijo z vplivnih mest v korist stranke, naroda in države.
Nemčurjem pa se nal dokaže, da so nehali biti gospodujoče pleme in da se morajo v celoti in v vsem podrediti zahtevam naroda in države. Njim imponira samo sila. naj jo izkusijo. da bodo tudi oni vedeli, kako je bilo nam pod njih krivičnim režimom. Vsa teža represalij za preganjanje koroških Slovencev naj pade nanje!
Spomenica
o	diržanju Nemcev v Sloveniji pri predstoiecih volitvah v skupščino.
Nemci v Sloveniji so na sestanku zaupnikov, ki so se ga udeležili zastopniki ife Ljubljane. Kočevja, Celja. Mariboru in Ptuja, pooblastili Podpisanega dr. Franca Perza, glavnega urednika »Deutsches Volks-blata« v Novem Sadu. s pridržkom odobritve s strani glavnega vodstva nemške stranke, skleniti z glavnim odborom radikalne stranke volilni sporazum za bodoče volitve v skupščino:
Slovenija je razdeljena v slede-1 če 3 volilne okraje:
I. volilni okraj Ljubljana-— mesto z enim mandatom.
II. volilni okraj Ljubljana-Novo mesto, dežela Kranjska, z 10 mandati in
III. volilni okraj Maribor-Celje s 15 mandati.
Nemško prebivalstvo teh volilnih okrajev šteje v resnici, ne oziraje se na nepravilno uradno štetje
I.	v volilnem okraju Ljubljana-mesto ca. 3000 duš. kar da približno 500 volilcev; II. v volilnem okraju Ljub-ljana-Novo mesto ca.18.000 duš. kar da približno 3000 volilcev in III. v volilnem okraju Maribor-Celje po cenitvi 70.000 duš, kar da približno
12.000	volilcev.
Ako Nemci v Sloveniji vztrajajo pri bodočih volitvah na samostojnih kandidatnih listah. I. bi se v volilnem okrožju Ljubljana-mesto smatral nemški kandidat samo kot števni; II. bi v volilnem okrožju Ljubljana-Novo mesto nemški kandidat Pri močnejši razcepljenosti glasov vsekakor lahko prodrl; III. bi v volilnem okrožju Maribor-Celje gotovo lahko prodrl en kandidat, verjetno Pa dva, ker lahko vzamemo, da bo zani glasovalo tudi veliko število slovenskega kmetskega prebivalstva.
Ako pa Nemci v Sloveniji sklenejo n. pr. z radikalno stranko volilni sporazum, bi s pomočjo sklenjenih in enotno oddanih nemških glasov I. lahko dosegla relativno večino v volilnem okrožju Ljubljana-mesto radikalni stranki blizu stoječa lista (Zajednica); II. bi bil v volilnem okrožju Ljubljana - Novo mesto radikalni nosilec liste čisto gotovo izvoljen; III. bi v volilnem okrožju Maribor-Celje razen radikalnega nosilca liste gotovo prodrl Se en kandidat, verietno še drugi in morda celo tretji.
Pogoj za ta račun je. ua se radikalna stranka v volilnem okraju
I.	sporazume z neko sloven. stranko (Zajednico) v svrho postavitve skupne liste, da se v volilnem okraju II. nima boriti proti nobeni nemški listi in da postavi v volilnem okraju III. z nemško stranko kompromisno listo.
Podpisani je prejel strog nalog tako od zbora zaupnikov v Sloveniji kakor tudi od vodstva nemške stranke v Novem Sadu, urediti volilno taktiko nemških volilcev v Sloveniji do enotnih načelih.
Vsled tega bi lahko prišle sledeče možnosti v poštev:
1. Nemci v Sloveniji postavijo v vseh 3 volilnih okrajih samostojne kandidatne, odnosno števne liste. Kandidatne liste se že pripravljajo in se bodo vložile ter se ne bodo umaknile pod nobenim pogojem, ako ne pride do volilnega sporazuma.
2. Nemci v Sloveniji se pri pred-stoječih volitvah vzdrže glasovanja. Ta slučaj je težko predvidevati.
3.	Nemci v Sloveniji podpirajo pri volitvah kako opozicijsko stranko. Ta slučaj je tem manj izključen, ker so se že z dveh strani dale obvezne privolitve glede izpolnitve gotovih nemških manjšinskih zahtev.
4.	Nemci v Sloveniji sklenejo volilni sporazum z radikalno stranko.
K slednjemu so Nemci v Sloveniji pripravljeni pod sledečimi pogoji :
A. Zavarovanje proti narodnemu bojkotu in proti pouličnim izgredom, ako bi se udeležili volitve v prid radikalni stranki, ki je v Sloveniji ze-
lo	nesimpatična.
B. Izpolnitve niže stoječih želja najkasneje do 15. februarja, t. j. en mesec pred volitvami. V tem slučaju bodo Nemci v Sloveniji umaknili liste, ki se bodo vložile na vsak način. V podrobnosti so te želje sledeče:
I.	Volilno okrožje Ljubljana-mesto.
1. Vrnitev Filharmonične družbe v Ljubljani prejšnjim članom in vzpostavitev prejšnjega društvenega odbora z vsemi njegovimi pravicami.
2. Vzpostavitev nemških vzporednic na državni realni gimnaziji s sliovensko-nemškim učnim jezikom v Ljubljani. Namestitev nemških profesorjev za te vzporednice ter omogoči te v ustanovitve nemškega dijaškega doma v Ljubljani iz privatnih sredstev Nemcev v Sloveniji.
II.	Volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto.
3. Vrnitev imetja dijaškega do- , ma v Kočevju z dovolitvijo, da društvo »Deutsches Studentenheim« lahko zopet začne delovati, tedaj razveljavljenje razpustitvenega odloka deželne vlade v Ljubljani, poverjeništva za notranje zadeve z dne 19. maja 1921, št. 6955/lV,
4. Vrnitev ubožnice.
5. Razveljavljenje naredbe dežel-. ne vlade v Ljubljani z dne 19. junija 1921, št. 3319, v zvezi z odlokom višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 2. oktobra 1919. štev. 15.103. ki določa, da odločajo o materinem jeziku otrok nemških staršev šolska oblastva.
6. Potlačitev kazenskih zadev povodom ustanovitve podružnice »Schwabisch-deutscher Kulturbund« j v Kočevju. Razveljavljenje razpusta j »Kuiturbunda« podružnice v Ko- j če v ju.
7. Odstranitev okrajnega glavarja dr. Ogrina, obeh komisarjev dr. Vidica in Kapusa z okrajnega glavarstva v Kočevju.
8. Ustavitev snovanja podružnic radikalne stranke v kočev- j ski občini in opustitev dosedaj ustanovljenih podružnic ter izdaje nemškega lista »Radikal«.
9. Dovolitev historičnih barv be-lo-modro.
III. Volilno okrožje Maribor-Celje.
10. Celje: Razveljavljenje razpu-stjitvenega odloka društva »Deutsches Haus« in vzpostavitev njegovih pravic.
11. Maribor: Vrnitev gledališča in kazinskega poslopja gledališkemu in kazinskemu društvu.
12. Vrnitev mariborske koče mariborskemu planinskemu društvu »Marburger Hiitte«.
13. Rešitev prizivov zoper raz-pustitvene odloke mariborskega po-, licijskega komisarijata z dne 19. avgusta. št. 498 glede društva »Deutsches Studentenheim«.
14. Rešitev priziva proti razpu-stitvenemu odloku gospodinjske m nadaljevalne šole za deklice.
15. Ptuj: Vzpostavitev in vrnitev ptujskega glasbenega društva.
16. Razveljavljenje nezakonite omejitve imetja in delovanja društva »Deutsches Vereinshaus«.
S tem še niso izčrpane vse želje Nemcev v Sloveniji glede sanacije krivic, ld so se jim prizadejale po prevratu protipravno in protizakonito. Bilo bi potrebno, da se v svrho zboljšanja razpoloženja in nastrojeni a nemških volilcev v^ Sloveniji za volilni kompromis razčistijo tudi sledeče zadeve, zlasti ker so se že gotove slovenske stranke v teku pogajanj izjavile pripravljenim za marsikako koncesijo.
Stavljene ponudbe se tičejo zlasti sledečih točk:
17. Takojšnji razpis občinskih volitev v Sloveniji, ki se jih Nemci vsled opcijske pravice niso smeli udeležiti.
18. Izdaja navodil podrejenim oblastvom glede blagohotnega reševanja prošenj za državljanstvo onim Nemcem, ki bivajo že 10 let stalno tu in spadajo med pridobitne sloje.
19. Dopustitev nemških napisov in reševanje nemških dopisov v nemškem jeziku.
20. Vrnitev vseh ostalih zgoraj ne naštetih protipravno odvzetih nemških društev.
Novi Sad. dne 24. Jan. 1923.
Dr. Franz Perz m. p.
Denkschrift «ber die Haltung der Deutschen in Slovenien bei den be-vorstehenden Parlaments-W alilen.
Die Deutschen in Slovenien ha-ben dem Unterfertigten Dr. Franz Perz, Hauptschriftleiter des »Deutschen Volksblattes« in Neusatz in einer von Vertretern aus Laibach, Gottschee. Cilli. Marburg und Pet-tau besuchten Vertrauensmiinner-versammlung vom 14. Jainer 1923. in Volhnacht iibertragen. vorbehalt-
lich der Zustiinmung der Hauptlei-
tung der deutschen Partei mit dem Hauptauschusse der radikalen Partei in Belgrad ein Wahlabkornmen fiir die bevorstehenden Parlaments-wahlen zu treffen.
Slovenien ist in folgende 3 Wahl-kreise eingetelit:
I. \Vahlkreis Laibach-Stadt mit einem Mandat.
II. Wahlkreis Laibach-Rudolfs-wert, Land Krain mit 10 Mandaten und
III. Wahlkreis Marburg-Cilli mit 15 Mandaten.
Dre deutsche Bevolkerung in diesen Wahlkreisen zahlt tatsachlich abweichend von der unrichtigen offiziellen Statistik.
I. Im Wahlkreise Laibach-Stadt cirka 3000 Seelen, das ist ungefahr 500 Wiihler.
II. Im Wahlkreise Laibach-Ru-dolfswert ca. 18.000 Seelen d. s ungefahr 3000 Wahler und
III. Im Wahlkreise Marburg-Cil-
li	schatzungs\veise 70.000 Seelen d. s. ca. 12.000 Wahler. —
Wenn die Deutschen in Slovenji en bei den bevorstehendei Wah-len an den selbststandigen kandida-tenlisten festhalten, so wurde:
I. Im Wahlkreise Laibach-Stadt der deutsche Wahlwerber bloss als Zahlkandidat anzusehen sein;
II. Im ,Wahlkreise Laibach-Ru-dolfswert der deutsche Kandidat bei starkerer Stimmenzersplitterung allenfalls durchdringen konnen;
III. Im Wahlkreise Marburg-Cilli bestimmt ein Kandidat, wahrschein-lich aber zwei gewahlt werden konnen. da anzunehmen. dass fur ihn auch eine groBe Anzahl slovenischer Landbevolkerung stimmen \viirde.
Wenn die Deutschen in Slovenien jedoch beispielsweise mit der Radikalen Partei ein Wahlabkom-men treffen, so konnte mit Hilfe der geschlossenen und einheitlich abge-gegebenen Stimmen der Deutschen;
I. Im Wahlkreise Laiibach Stadt eine der radikalen Partei naheste-hende Liste (Zajednica) die relative Mehrheit erhalten;
II. Im Wahlkreiise Laibach-Ru-dolfswert der radikale Listenfuhrer ganz bestimmt gewahlt werden;
III. Im Wahlkreise Marburg-Cilli ausser dem radikalen Listenfuhrer bestimmt noch ein Kandidat. walir-scheinlich noch eiin z\veiter und al-lenfalis noch ein dritter durchdringen konnen. —
Die Voraussetzung fiir djese Auf-stellung ist. dass im Wahlkreise I die radikale Partei sich mit einer slovenischen Partei (Zajednica) \ve-gen Aufstellung einer gemehisamen Liste verstandigt, im Wahlkreise II gegen keine deutsche Liste anzu-kampfen hat und im Wahlkrelse III mit der deutschen Partei eine Kom-promissliste aufstellt.
Der Unterzeiclmete hat sov/ohl von der Vertrauensmannerversam-mlung in Slovenien als auch von der deutschen Parteileitung in Neusatz den strikten Auftrag erhalten, die Wahltaktik der deutschen Wahler in Slovenien nach einheitlichen Ge-sichtspunkten zu regeln. Es kominen sonach folgende Moglichkeiten in Betraeht.
1. Die Deutschen in Slovenien stellen in allen 3 Wahlkreisen selb-standige Kandidatenlisten bezw. Wahlkandidaten aui Die Kandida-tenfeten sind bereits in Vorberel-tung und \verden, falls ein Wahlab-kommen nicht zustande komnit, iiberreicht und uiter keinen Umstan-den zuruckgezogen werden.
2. Die Deutschen in Slovenien iiben bei den bevorstehenden Wah-len Stimmenthaltung. Dieser Fali ist kaum vorauszusehen.
3. Die Deutschen in Slovenien unterstiitzen bei den Wahlen eine Opositionspartei. Dieser Fali ist um-so\veniger ausgeschlossen. als bereits von 2 Seiten bindende Zusa-gen bezuglich Erfiillung gewisser deutscher Mindestforderungen ge-macht \vurden.
4.	Die Deutschen in Slovenien treffen mit der radikalen Partei ein Wahlabkommen. —
Zu einem sind die Deutschen in Slovenien unter nachstehenden Vor-aussetzungen bereit:
A. Erfiillung der nachstehenden Wunsche bis spatestens 15. IV. d. J, ein Monat vor Vornahme der Wah-. len. In diesem Falle werden die Deutschen in Slovenien die unter allen Umstanden eingereichten Listen zuriickziehcn.
B. Sicherung gegen Nationalen Boykott und Strassenausschreitun-gen aus Anlass der WahlbeteiUgung fiir die in Slovenien vielfach unsym-patische radikale Partei.
Im besonderen sind die zu erruf-lenden \Viinsche folgende:
I. Wahlkreis Laibach Stadt.
1. Riickgabe der Philharmoni-schen Oesellschaft in Laibach an die friiheren Mitglieder und Wiedereln-setzung des friihern Vereinsaus-schusses in seine vollen Rechte. —<
2. Wiederherstellung der deutschen Parallelklassen am Staatsre-algymnasium mit slov. deutscher Unterrichtssprache in Laibach. An-stellung deutscher Professoren fiir diese Parallelklassen in Erm5gllf chung der Errichtung eines deutschen Studentenheimes in Laibach aus Privatmitteln der Deutschen Sloveniens.
II.	Wahlkreis Laibach Rudolfswert.
3. Riickgabe des Vermogens des Studentenheimes in Gottschee mit der Bewililiigung. dass der Verein »Deutsches Studentenheim« seine Tatigket wieder aufnehmen kann, daher ausser Kraftsetzung des Auf-losungsbesche^des der Landesregie-rung in Laibach »Poverjeništvo za notranje zadeve vom 19./VI. 1921, Z. 6955/1 V.
4. Riickgabe des Waisenhauses.
5. Aufhebung der Verfiigimg der Landesregierung von Laibach vom 19. VI. 1921 Z. 3319 in Verbindung mit der Entscheidung des Ober-schulrates in Laibach vom 2. X. 1919 Z. 15103, womit bestimmt wur-de. dass die Schulbehorden iiber die Muttersprache der Kinder deutscher Eltem zu entscheiden haben.
6. Niederschlagung der Strafan-gelegenheiten anlMsslich der Griin-dung der Ortsgruppe Gottschee des Schwabisch - deutschen Kulturbun-des. Aufhebung der Auflosung der Kulturbundortsgruppe Gottschee. —
7. Entfernung des Bezirkshaupt-mannes Dr. Ogrin, der beiden Ko-missare Dr. Vidic und Kapus von der Bezirkshauptmannschaft Gottschee.
8. Einstellimg der Griindung von Ortsgruppen der radikalen Partei In den gottscheer Gemeinden und Aut-lassung der biisherigen Ortsgruppen sowie Auflassung der Herausgabe der deutschen Zeitimg »Radikal«.
9. Wiederzulassurfk der historl-schen Farben \veiss-blau.
III.	Wahlkreis Marburg-Cilli.
10. Cilli. Aufhebung des Auflo-sungsbescheides des Vereines »Deutsches Haus« und Widerherstelhmg seiner Rechte.
II. Marburg. Riickgabe des Thc-ater und Kasiinogebaudes an den Theater- und Kasinoverein.
12. Riickgabe der Marburger Hiitte an den deutschen Bergverein »Marburger-Hiitte«.
13. Die Erledigung der Rekurse den Auflosungsbescheid des Polizel-kommesariats Marburg vom 19. VIII. Z. 498 bezuglich des Vereines »Deutsches Studentenheim«.
14. Erledigung des Rekurses gegen die Auflosung der Haushal-tungs- und Fortbilduingssiclnile fiir Madchen. —
15. Pettau. Wiederherstellung und Riickgabe des Pettauer Musik-vereiines.
16. Aufhebung der rechtwidrigen Beschrankung des Eigentums und der Tatigkeit des Vereines »Deutsches Vereinshaus«. —
se* —wa—a—
Dobrovoljačka banka d. cL u Zagrebu
podrisisiSca Uufelianat	31
\ Telefon Stav. 720 j
Kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih tečajih, izdaja uverjenja, sprejema denarne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Izvršuje vse bančne transakcije najtočneje in najkulantneje.
.	tentrala:
Podružnice:	Jagr?	b.
««grao«	OsSJeS«,	Suha poSJe, Zemus, Pssga selo, Sa«3, Btsenes Alrei.
:
Posestniki novih stavb
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev, in sicei. Velika izbira preprog vseh vrst, iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih zastoiov na kose in metre. Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane
odeje iz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne!	Postrežba	totna!
A. & E SKABERNE, LJUBLJANA
Naklada in izdaja lastnih serij „Stenskih reklamnih načrtov tr-govsko-prometnih središč in kopališč kraljevine SHS“;
Serija A: Načrt Ljubljane.
Serija B: Bled, z železniškim omrežjem cele naše države. Serija C: Sušak, s parobrodsko in železniško karto,
po osnutku ing. Gregora, se priporoča trgovsko - industrijskim izvoznim in uvoznim krogom.
OGLASNI IN REKLAMNI ZAVOD
102© ZORMAN , ,
x	e	Lastna kota na ietGsniem l
LJUB JANA, GLEDALIŠKA ULICA 2 j m. ijubijan. velesejmu! ?
Sprejema oglase za vse časopise in revije, posebno za čas
III. Ijubijan. velesejma !!
Proračuni in pojasnila brezplačno, oglasi po orlgin. oglasnih cenah
Poštni M. Mi 'štev. 12.866 v Ijeliljani.
Damit sind noch nicht alle Wiin-sche der Deutschen in Slovenien wegen Sanierung des ihnen nach dem Umsturze rechts- utid gesetz-widrig angefiigten Unreclits er-schopft. Es wiire angezeigt, dass auch nachstehende Angelegenheiten bereinigt \vtirden, damit die Stim-mung und Disposition der deutschen Wahlerschaft in Slovenien ftir das Wahlkompromis verbessert wird, umsomehr als bereits gewisse slo-venische Parteien sich im Zuge von Verhandlungen zu mancherlei Zuge-standnissen bereit erklart haben. Die gemachten Angebote betreffen Insbesondere folgende Punkte:
17.	Sofortige Ausschreibung vem Neuwahlen fiir die Stadtgemeinde in
Slovenien an denen sich die Deutschen vvegesn des Optionsrechtes nicht beteiligen durften;
18. Erlassung von Weisungen an die unteren Behdrden betreffend entgegenkommende Erledigung von Einbiirgerungsgesuchen jener Deutschen, die iiber 10 Jahre stSndig hier \vohnen und er\verbstatig sind.
19. Zulassung deutscher Au‘-schriften und Erledigung deutscher Eingaben in deutscher Sprache. —
21.	Riickgabe aller ubrigen oben nicht genannten rechtswidrig weg-genommenen deutschen Vereine.
Neusatz. am 24./I. 1923.
Dr. Franz Parz. m. p.
Zahtevajte po vseh restavracijah In kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah
tvrdke GJURO VALJAK
Grajska klet, Maribor.
Manifestacija
naše misli v Šumadiji.
Beograd. 19. junija.
Pričetkom tega meseca je novi oblastni odbor Or. Ju. Na. v Beogradu obdržal prvi informativni sestanek v svrho ustanovitve Orjune v Kragujevcu, v srcu Šumadije. Sestanek ie pokazal, da so tudi v tem delu naše države plodna tla za naš okret. še več. da bo naša junaška umadija postala v kratkem glavna naša trdnjava. Na tem sestanku se je tudi sklenilo obdržati v nedeljo,
17,	j. m. v Kragujevcu velik javen shod Orjune hi izredna želja Kra-gujevčanov ie bila, da se na ta shod pozovejo tudi zastopniki hrvatskih in slovenskih Orjun. Naš ljubljanski oblastni odbor se je vabilu z veseljem odzval in poslal v Kragujevac predsednika mariborske Orjune. tovariša Radivoja Reharja. Zagreb je bil vsled nujnih organizatoričuih poslov zadržan in ie zato pooblastil podpredsednika beograjskega oblastnega odbora, dr. Iva Mogoroviča, da ga zastopa, poslal pa ie poleg tega shodu tudi brzojavni pozdrav.
Tako so se v soboto zvečer podali v Kragujevac predsednik beograjskega oblastnega odbora inženir Miloš Radojlovič. podpredsednik dr. Ivo Mogorovič. člana Svetozar Despotovič in Miloš Popovič, slavni srbski guslar, kapetan Perun Pe-runovič in delegat ljubljanskega oblastnega odbora Radivoj Rehar. Kragujevaški tovariši so delegate že na kolodvoru presrčno sprejeli ter iih odvedli v prijazno mesto. kjer se je ob 10. uri pričel javen shod v mestnem parku. Shoda, ki ga je otvoril domačin profesor Kuželj, so je udeležilo preko 2000 ljudi iz mesta in okolice. Po zatrdilu Kragujevčanov ie bil to največji shod po vojni, kajti strankarskih in drugih shodov se zadnja leta ni udeležilo nad 800 ljudi.
Po pozdravu otvoritelja in sklicatelja shoda, je spregovoril predsednik beograjskega oblastnega odbora inženir Miloš Radoilovič, ki je s svojim mogočnim glasom, ki prekaša gotovo vse v naši državi pozdravil Šumadijo in Šuimadlnce, spomnil iih njihovih borb za svobodo in pozval, nai zvesti svojim tradicijam svobodo in narodno edin-stvo tudi nadalje čuvajo. Med ^ njegovim govorom so pričeli izzivati komunisti, katerih pa ie bilo komaj
kakih' 50 ter zahtevati, da se dopusti tudi njihovega govornika, čemur se je tudi ugodilo z motivacijo, da je naša ideja tako čista, da se ne boji nasprotnikov. Nastopil je torej odvetniški pripravnik Kuzmanovič, bivši komunistični poslanski kandidat ki je v svojem jako konfuz-nem govoru pogreval stare fraze o našem pokretu, znane že davno iz beograjskega »Balkana« in mariborske »Straže«. Dr. Ivo Mogorovič, naš odlični ideolog in pravzaprav prvi idejni oče našega pokreta. ki je nastopil za Kuzmanovičem je ob splošnem odobravanju temeljito pobil in razvil podrobno naš program. Komunisti so med njegovim govorom postali že boli tihi. posebno še radi tega. ker je postajalo ogorčenje ogromne mase naših ljudi proti niim vedno večje.
Tretji je nastopil delegat Slovenije. Radivoj Rehar, ki ie pozdravil Šumadijo v imenu 15.000 organiziranih slovenskih Orjunašev. Pobil te trditev komunistov, da je Orjuna protivnica delavstva ter orisal Žalostno stanje nacijonalne svesti v Sloveniji, kjer je masa ljudstva zapeljana po klerikalcih in kjer edino Orjuna čuva naše nacijonalne pridobitve, jo pa razni upravni in drugi mogočneži, mesto da bi jo podpirali, preganjajo. Orisal je ptujske dogodke, radi katerih so bili člani Orjune, ki so peli »Bože pravde« obsojeni na 14 dni zapora, Nemci pa. ki so peli »Die Wacht am Rhein«. le na 50 Din globe. Njegovemu govoru so navzoči sledili z velikim zanimanjem, celo komunisti niso ugovarjali. Po Reharjevem govoru je sklicatelj pozval navzoče, naj se vpišeio v našo organizacijo, naj stopijo v bolne vrste Orjune ter na to zaključil impozanten shod. ki ie osvojil srce naše države, zibelko naše- svobode — Šumadijo.
Po shodu se ie vršilo v kavarni »Park« vpisovanje novih članov in ie število članstva kragujevaške Orjune takoj narastlo na krog 500 članov in članic. V ožjem krogu članov se je na to vršila še konferenca glede organiziranja okoliških vasi in mesta samega, na katerih so govorili predsednik pripravljalnega odbora kragujevaške Orjune. zet vojvode Stepe Stepanoviča, dr. Krsto Dragomirovič, dr. Ivo Mogorovič in seljak Veselin Žikič. Posebno krasen je bil govor dr. Dragomiroviča, ki je naglašal vzvišeno misel .iugo-slovenskega narodnega edinstva tu izrazil željo vseli svestnih Šumadin-cev. naj se naša država zove Jugoslavija. naš narod pa iugoslovenskl. Zelo originalen pa ie bil govor Seljaka Veselina Žikiča, ki je primerjal našo državo s panjem, sestavljenim iz treh rojev z eno matico a z obilnimi troti, katere bo treba preganja-
ti, pometati ven in kar je naloga Orjune.
Delegati so se še do poznega ve-1 čera zabavali in pogovarjali v krogu svestnih Šumadincev in ko so zvečer zapuščali prijazni Kraguje-. vac. so nosili s seboi veselo zavest, da ie Šumadija naša. Tista Šumadi-ia ki je pred stoletjem s takim nav-dušenjem in požrtvovalnostjo sprejela idejo črnega Jurija in šla v boi za svobodo Srbije, tista Šumadija, ki je šla pozneje 1. 1914. tako svescno v boj za našo veliko ju« goslovensko svobodo, je dne 17. t. m. sprejela tudi idejo Orjune. prl-pravljena boriti se zanjo, če treba tudi do zadnje kaplje krvi. Šumadi-ja je naša. to ie sladka zavest, ki mora opajati z zadovoljstvom vso naše vrste od Maribora do Bitolja, od Subotice do Splita. Z osvoboje-njem Šumadije pa ie završena tudi prva — propagandistična faza na« šega pokreta, ki je s tem objel vso pokrajine naše države.
potom
Več otroških vozičkov, kolesa z go mo se poceni prodajo že od Din 250'—« Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Leta 1921. je bil program že skoro gotov. Program, ki .označuje fašizem kot p okret. a ne kot stranko — dogme fašizma privlačujejo ljudi iz vseh strank in vseh stanov.
Nek njihov pisec podaje paralelo med nacijonalizmom in fašizmom in pravi:
»Nacijonalizem je po tendenci monarhističen in konservativen. Fašizem spoštuje monarhijo, ker služi za osnovo italijanskega uiedinjenja, vendar pa ie fašizem po tendenci republikanski. Naravno, saj je izšel iz proletarskih nacionalnih krogov brez podedovanih tradicij.
Nacijonalizem (vedno rabljeno z ozirom na razmere in stranke v Italiji) ima absolutno imperijalistič« no zunanjo politiko — fašizem je kulturnejši. on ie za trgovsko eks-panzivnost.*
Izmed vseh vprašani leži fašizmu na srcu najbolj delavsko vpra-
Vidov dan.
Zgodovina šteje 9to in sto pa* rodov, ki so po odločilnem pora* zu, po izgubi državne samostojno* sti in po padcu v sužnost, duševno in fizično onemogli ter izginili z lica zemlje, potopivši se v narodu zmagalcu.
Skoro osamljen v povestnici pa stoji srbski poraz na Kosovem, kjer je propalo srbsko carstvo srednjega veka, kjer je poginil cvet srbske gospode in ki je rahlo fevdalno skupnost srbskih zemlja za vedno ločil in podredil srbske zemlje tujemu gospodstvu.
Poraz na Kosovem 1. 1389. na Vidov dan dne 28. junija, je glo* boko zadel srbski narod. Brezupno je izgledalo stanje srbskih zemelj, Jci §o jih še nekaj časa vladali do* rnači knezi, vazali sultanov. Ko pa so se Turki okrepili, so odstranili tudi to zadnjo senco nekdanje srbske samostojnosti in srbsko pleme je za več ko petsto let za* palo v najkrutejše turško robstvo.
Zavest srbstva pa v robstvu ni izginila. Grozna narodna katastre* fa, ki je iz naroda*gospoda preko noči napravila narod*rajo, ni mo* gla zatreti v narodu spomina na čase sijaja srbskega carstva. Iz razbolele narodove duše se je rodil biser naše in svetovne narodne po* ezlje.
Ne pesem umirajočega labuda, ne otožna pesem na smrt obsoje* nih, ki vidijo svojo bližnjo smrt, ampak pesem naroda, ki je vajen gospodovati, ki junaško prenaša nesrečo, ki so jo zakrivili njegovi voditelji, se je oglasila v srcu srb* skega plemena.
Grozna katastrofa, ki jo je ob* čutila vsa sodobna Evropa, ni za* sejala malodušja v vrstah srbske* ga plemena. Visoko se je dvignila plemenska zavest, prevzela je in* tenzivno vse čustvovanje srbskega človeka ter vodila petnajst genera* cij v temi, jih bodrila v obupu, podžigala jim srd do vekovnega sovraga in jim kazala na obzorju
svobodo in sijaj naroda, ki bo vstal in vzpostavil srbsko carstvo v vsej njegovi veličini.
Zanetila je v narodu iskro upo* ra. Id je najbujnejše može gnala na vsak Jurjev dan v šume. odkoder so čuvali nad narodom, da ga zatiralci niso čisto ugonobili.
Epika vidovdanske katastrofe je bila sinteza vseh plemenitejših čustev zasužnjenega naroda. Ver* ski in plemensko - narodnostni čut, osebno junaštvo, vojaška hrabrost, prijateljstvo in pobratimstvo, prav* no pojmovanje naroda, vse to si je narod zbral v ta dragoceni ko* deks, ki je imel to vrlino, da ni bil brezoseben in siv ko teorija, am* pak je plalo iž njega živo življenje. Vsak posameznik je v tem ciklu epske poezije dobil zgled in ideal, primeren njegovi naturi; vse de* janje in nehanje srbske raje je bi* lo zapopadeno v tem ciklu.
V	nesreči nepopisne fizične revščine in v temi nekulture črpa raja vso svojo telesno in duševno silo iz epike, bisera, ki ga je duša narodova iztisnila iz sebe v tre* nutkih najhujše bolečine.
Osvobojenje srbskega naroda in osvobojenje Hrvatov in Sloven* cev je plemeniti sad te petvekovne tradicije. Vidovdan je krepil od* porno silo srbskega naroda, Vi* dovdan ga je vzdignil do sile, da je lahko prešel iz pasivne obrambe v aktivni napad, Vidovdan je srb* skemu plemenu dal oni siloviti razmah, da je osvobodil sam sebe in nas Slovence in Hrvate.
Zato je tradicija Vidovdana sveta nam isto tako kot bratom Sr* bom. Naš praznik, jugoslovanski praznik, praznik naše nacije in na* še države je Vidovdan. V njem vidimo solnce svobode, ki je tudi nam zasijalo po stoletnem robstvu.
Da pa bomo vredni svobode, se moramo preroditi v vidovdanskem jugoslovanstvu; naj nas loči kar* koli, Vidovdan naj nas spala in veže, tesneje ko kri in jezik!
* Zdi se nam. da pisec članka tu nima prav. V praksi ie fašizem pokazal, da ie v zunanji politiki, posebno pa v odnošaiih napram naši državi, imperialističen kakor italijanski nacijonalizem. a pri izvajanju te svoje politike se je pokazat kot skrajno nekulturen. (Op. ured. »Orjune«).
VOJIN PALJEVIČs
Fašizem.
Pregled, zgodovina in razvoj na j novejšega italijanskega pokreta. (Konec.)
Mestni trg Stev. 10.
Člani in somišljeniki! V nedeljo 1. julija ob 9. uri dopoldne vsi k razvitju prapora, ki se vrši na vrtu Narodnega doma. Po razvitju koncert. Popoldne zabava, godba, petje, ples 1. i. d. Vstop za člane in somišljenike prost!
SLOGRAD
Slovenska gradbena in Industrijska del. družba
Telefon Inter. ISO.	Telefon	inier.	180.
Tehnična pisarna Ljubljana, Spodnja Šiška, Frankopanska ulica štev. 151.
Zastopa s
Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno).
Izdeluje:
vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov. Parna žaga.
Ispiršnf®:
stanovanjske hiše, -trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave
in vodovod.
Sanje. Po svojih dogmah je fašizem na strani delavcev, na z neko razliko napram socijalizmu — fašizem zahteva i od delavca i od kapitalista i od vojaka ljubezen do Domovine.
Fašistične delavske organizacije vrše iste posie kot socialistične: najdejo delavcu delo, pomagajo mu denarno in moralno, ščitijo ga v vsakem oziru in smatrajo delavski razred za najbolj zapostavljen in za najpotrebnejšo kategorijo za naci-Jonalno blagostanje.
Za tem pridejo na vrsto druga vprašanja: finančno ekonomska rekonstrukcija Italije na bazi štedenja In antibirokratizma. vojna reorganizacija, nacijonalno - prosvetna izobrazba naroda, politično-parlamen-tarna rekonstrukcija zemlje, povz-diga morale in značaja v narodu Itd. Nič ni ostalo, kar bi bilo nerešeno v programu fašistov. In to vse na nacijonalni, praktični in v gotovem oziru revolucionarni podlagi, ker fašizem ne posveča mnogo paž-nie temu kako je bilo in kako ie pri drugih. Mussolini je na primer rekel Dri neki priliki, da se ne strinja s Parlamentom, ker smatra da zem-Ijoradnlk ne more z isto pravico vplivati na tok državnih poslov kakor kak pisatelj ali univerzitetni Profesor.
Na podlagi takega nacijonalno-rekobstruktivnega programa se je razvil fašizem in po treh letih je z lahko revolucijo ki ni prinesla več krvi kot prejšnji dnevi. — prišel do oblasti. Morda je k temu pripomogel tudi Nitti s svojimi represalija-mi proti fašistom za časa svoje vlade. morda pa je tudi ekonomska in politična neurejenost vplivala, da je
bil državni udar fašistov sprejet še dovolj ravnodušno, da celo željno.
Ko so fašisti prišli do oblasti, so začeli z istim ognjem, z isto energijo izvajati svoj program. Po svojih dogmah j© stal fašizem, predno je prišel do oblasti, izven strank, on je bil samo za Domovino. Pozneje pa opazimo gotove izpremembe. Kajti že posega v čisto politične borbe, dela kompromise z drugimi strankami, da bi ostal pri svoji moči. modificira do gotove meje svoje dogme, sai je danes čisto monarhistična stranka ona ne vzklika samo kralju, ki je za sedaj potreben, kot pravijo ona vzklika monarhiji.
Njihova borba proti klerikalcem ponehava, še več — fašisti, ki so imeli s klerikalci nebroj bojev in od katerih se bistveno razlikujejo sprejemajo danes njih sodelovanje in jim dajejo ugodnosti, kakršnih klerikalci niso imeli celih petdeset let. Je še mnogo stvari ki dokazujejo razliko med dogmo fašistov in njihovim praktičnim delom. V ostalem pa fašizem obrača vedno več paž-nie praktičnosti kot pa raznim ozirom. Ali bo fašizmu uspelo preporo-diti Italijo ali pa bo ostal pri poskusu. ali bodo njih dogme primerne tudi za prakso in dosegle pravico državljanstva tudi pri drugih narodih (Madžarov ne moremo upoštevati, ker so slabo kopirali samo šovinistični del programa) — to je še vprašanje. Treba .ie počakati rezultat njih vladania ki ie še zelo mlado, komaj tri in pOl mesece.
Fašizem ni prišel v Italiji do oblasti samo zaradi programa, temveč zaradi akcije.
V	težnji za čim večjo propagando so snovali liste, časopise, knjige.
so stvarjali knjižnice in čitalnice. O vsakem, absolutno vsakem vprašanju se je čul glas fašistov. V glavnem je bila silna propaganda, ki je rodila toliko večje rezultate, ker je bila neumorna, brezobzirna in gmotno osigurana. Jako močna akcija si je naravno ustvarila zelo stabilno osnovo, tako da so se uspehi spontano vrstili drug za drugim.
Leta 1921. so fašisti v Rimu o priliki svojega kongresa izzvali nerede. mesto je bilo tri dni v nekakem obsednem stanju, pa so dočakali poraz: polovili so jih in zagnali iz Rima. ki so ga ostrašili. Ko so pa prihodnje leto objaviti svoj pohod na Rim, je prišel uspeh prej. nego so prišle fašistovske skvadre do mesta.
Jasno je. da ima Italija dvoje koristi od fašistovskega pokreta: prva. da ie bila probujena zopet nacijo-nalna zavest in druga, da je bila država obvarovana propasti, v katero je drsela leta 1919. in 1920.. gnana po komunizmu.
Ali bo fašizem še v bodoče delal svoji domovini take usluge in bo mogel biti ponosen na svoje delo. to je drugo vprašanje, na katero bo odgovorilo kasnejše delo njihovega vladania.
Fašizem, ki je pravzaprav reformiran nacijonalizem. je izšel iz proletarskih krogov in ie bil gotovo potreben Italiji, če je bil malo suro-vejši in brezobzirnejši pri svojem širjenju, je znak, da je bila slaba in neoriientirana sredina, ki mu ni mogla ničesar jačjega staviti na pot. _
Fašizem, ki se naziva tudi naci-jonalni sindikalizem ie prinesel tudi to novost, da nudi poleg socijalizma najširšo zaščito delavskemu razre-
du. Fašizem daje materijalnim proletarcem možnost, da se jim ni treba odrekati svojim nacionalističnim idejam na ljubo zaščiti svojih ekonomskih pravic. To je resnično politični pokret. ki ima univerzalni značaj in se more uporabiti tudi v drugih deželah. Zasluga teh nacijo-nalnih sindikatov vsekakor pripada fašistovskemu pokretu. ker je. njemu to uspelo. Resnica je da so bile že preje podobne ideje da se delavsko vprašanje loči od socijaliz-ma, vendar poizkusi niso imeli nobenih uspehov, često zato. ker so bili nelogični.
V	sami Italiji je to poskušala klerikalna stranka ki ima tudi danes svoje »bele organizacije«, vendar ie majhen uspeh pripisovati nelogičnosti pokreta. Ekonomsko stanje naroda nima tako tesne zveze s cerkvijo. medtem ko ie neposredni refleks ekonomskega stanja države. Fašizem je to načelno povdarial in uspelo mu ie. kar ie ena njegovih največjih zaslug za nacijo in državo.
S tem, da je fašizem prišel do oblasti, je, kot smo že poudarili, v gotovi meri izpremenil svoje dogme in neha biti pokret. On si nadeva kostim in rekvizite običajne stranke ki — tudi če bi bila najboljša — ne bo mogla ostati večno, niti ne bo mogla kot stranka zbuditi večjega zanimanja preko državnih meja.
Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana. Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1.
DR. KRSTO CAZAFURA:
Infiltracija.
Vsak narod ima gotovo ekspan-zivno moč. čim večja je ta moč. tem večjo zmožnost ima ta narod do življenja in razvoja. Narod, ki nima ekspanzivne moči. uničijo ga sosedni narodi. Tu velja pač isti zakon, kakor v naravoslovju:	»Močnejša
rasa uniči šibkejšo.«
Res je. da obstojajo državne meje. ampak te niso dovolj močne, da bi preprečile naval močnejšega naroda. Ob meji se vrši promet z blagom. vrši se pa še drugi promet, promet z ljudmi, če imata dva me-jaška naroda isto ekspanzivno moč, potem se jezikovna meja ne premic ka. če Pa ima eden izmed njiju večjo ekspanziviteto — se pač močnejši razširi — razširi se tudi preko državne meie. Imamo potem fenomen infiltracije, imamo prve simptome hude bolezni šibkejšega naroda.
Žalostno je dejstvo, da tudi mi na naši severni meji doživljamo ta fenomen. Naš narod se še ne brani z zadostno močjo proti nemški infiltraciji.
Naš narod ni šibek, z lahkoto bi vzdržal nemški naval, ampak ker je preje pod avstrijskim režimom mo--ral vzdržati najhujšo borbo, je po ujedinienju in osvobojenju zaspal. Naši dosedanji politični voditelji niso vzbudili našega naroda iz tega spanja pač pa so mu vcepili naj-ostudnejšo strankarsko intoleranco. Drugi voditelji pa so narod zastru-i pili s plemenskim in verskim separatizmom. Doživljamo najostudnej-šo borbo brata proti bratu, a v tem boju pozabljamo na Nemce, ki seda-
.
R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9
odlikovan z zlato kolajno nudi
najboljše čevlje
lastnih izdelkov.
rite naše stanje izkoriščajo za svojo pangermanistično propagando.
Orjuna je takoj po ustanovitvi začela z delom ne samo v mestih, ampak tudi na deželi; zbudila ie narodno zavest. To delo gotovo še ni popolno toda ne bode dolgo trajalo, ko bomo lahko z mirnim srcem gledali na naše meje; imeli bomo tam nacijonalno zaveden narod, ki se bo znal braniti proti vsakemu poizkusu nemške infiltracije.
Potom mirovnih pogodb nismo pridobili pravilne jezikovne meje. Velik del naših Jugoslovenov je ostal v tujih državah. Manjšine, ki živijo v naši državi so pa prišle potom infiltracije za časa Avstrije v naše kraje; torej imamo pravico voditi v naši lastni domovini energično in brezobzirno narodno politiko, posebno še radi tega ker so se te manjšine vgnezdile v naše kraje z namenom, da bi germanizirale in madžariziraile naš narod.
Torej brezobzirno naprej, v boj proti onim. ki so preje vodili boj prot! nam.
Izvesti uspešni boj proti nemštvu pa ni tako lahko. Nemci imajo velekapital. ki ie njihovo najmočnejše orOžie in poleg tega se zavedajo, da so ena sama skupina. Nemške trgovine in tovarne so še dandanes nemške trdnjave, katerih mi še nismo zavzeli. Proti nemškemu obrtniku ie edino bojno sredstvo bojkot. O tem bojkotu se ie že mnogo pisalo toda izvedlo se ga ni še nikoli. Krivda, da bojkot ni še doprinesel zaželenih uspehov ie. da naš narod ni še dovolj zaveden da bi na naš klic izvršil to, kar se je zahtevalo, v drugi vrsti pa so tega krivi tudi naši obrtniki sami. Cene so še vedno pri Nemcu nižje in tudi blago boljše. Obrtniki, delajte ostro konkurenco Nemcem, znižajte cene, videli bodete da se bo bojkot izvedel in da bomo tudi na gospodarskem polju kmalu mi gospodarji.
Boj proti nemškim tovarnam je jako težak. Sicer imamo v upravnem svetu Slovence, toda ti so navadno popolnoma pod nemškim vplivom so ljudje, ki so prodali svoje ime za par nemških grošev. Ker smo zamudili najlepšo priliko, da bi spravili nemške tovarne v naše roke. ko so stale pod sekvestrom. nam ne preostaja sedaj drugo sredstvo, kakor natančno paziti na to. da te tovarne ne nameščajo novih nemških moči in da se stari nemški delavci. posebno a.ko niso naši državljani. odpuste.
Oblasti ne store v tej zadevi ničesar. zato naj Orjuna sama prevzame zaščito jugoslovenskega življa.
Ce vzamemo Nemcem njihov velekapitali, iim vzamemo tudi ves politični vpliv ki ga žalibog danes še imajo. S tem bo pa prenehala tudi samo po sebi vsa nemškonacl-ienalna propaganda.
S to strogo kontrolo se bo najuspešnejše ustavila tudi nemška infiltracija.
t ; •	 —i
>15
m,
TRAD£ MP"H C
mm
H
Opičji posnemovalci
Si duo faciunt idem, non est idem! — pravi že star latinski pregovor; najbolj pa velja to za onega, ki oponaša le zunanje geste brez notranje potrebe, izvirajoče iz žive in nepremagljive ideje. Pri nas Slovencih smo imeli sokolsko organizacijo. ki ni bila nikoli strankarska, ampak samo narodna kulturna in telovadna. Pa so se našle opice. M so si ustanovile tudi svojo telovadno organizacijo — Orla. Ali Orel ni postal nikdar to, kar je Sokol in tudi nikoli ne bo. Imeti smo narodnoobrambno nestrankarsko organizacijo Ciril-Metodovo družbo — opice so si ustanovile zopet svojo »Slovensko Stražo«. Imeli smo neštete strogo strokovne stanovske organizacije. ki niso poznale strankarskih razlik — opice so jih razbile In ustanovile svoje. Vse te opičje organizacije pa so ostale vedno le — opl-čarije; opice so kopirale le videz, nikoli pa bistva. Si duo faciunt idem, non est idem!
Ko je nastala iz žive nacijonalne misli, iz svetega ognja ljubezni do domovine in iz pereče nujnosti naša Orjuna. so se opice zopet razveselile novega pokreta in šle takoj na delo da ustanove po našem vzorcu svoje opičje organizacije. Na Hrvat-skem so napravile »Hanao«. v Srbiji »Srnao«, v Bosni »Munao«. v Sloveniji »Orkan« in sedaj imajo s tem veliko veselje, misleč, da so sedaj s temi nestvori oborožene varne pred mogočno idejo Orjune. Mi jim tega veselja ne kratimo, niti se jezimo, še manj pa bojimo. Opice niso nikoli pojmovale našega po-kreta in ga tudi tako dolgo ne bodo dokler se nekega dne pred našim gigantskim zamahom ne bodo kakor miši poskrile po luknjah. Kakor v Sokolstvu, v C. M. D. itd., so videle opice tudi v nas nekako strankarsko pripadnost; verjele so svoji opičji pameti, ki nas ni mogla pojmovati in nas ie zato smatrala za priganjače politične stranke. Pribi-čevič, oziroma demokrati, so si ustanovili Orjuno«. so modrovale opice, »zakaj bi sl tudi me ne ustanovile »Hanao«. »Srnao« itd.« In šle so takoj na delo. Klerikalne opice so si ustanovile »Orkan« (seveda samo na papirju), frankovske »Hanao«. radikalne »Srnao«, muslimanske »Munao«. Ravno s tem pa so pokazale javno vso svojo duševno revščino.
Orjuna ni ustanova nobene stranke, ampak je pokret, ki ravno hoče zrušiti stranke in to vse. brez razlike, ker so vse slabe In vse krive današnje naše narodne in državne bede. Orjuna je samolasten naci-
jonalen, socijalen in političen pokret. vzvišen nebotično visoko nad vsemi strankami. Orjuna je nositeljica novih dni in ne stremi in ni nikoli stremela za tem, da postane država, državi, ampak hoče sama postati država. To je tista velika razlika med njo in raznimi »Hanao«, »Srnao« itd. Te strankarske opičarije nas seveda lahko oponašajo na zunaj, pa še tudi to le do gotove meje — v višine. v katere se dvigamo mi. pa za nami ne morejo, ker niso svobodne, ampak tesno privezane na one stranke, katere so jih v nepojmova-nju našega pokreta — ustanovile proti nam. Nas ni ustanovila nobena stranka, zato tudi nismo odvisni od nobene stranke in bomo. če bo to potrebno, šli morda nekoč tudi v volitve — čeprav nikoli ne kot stranka — ker od strank se bomo vedno, tudi v tem slučaju, razlikovali v vsem onem. kar je pri strankah slabega. Kako bodo zijale v tem slučaju opice? Bodo li kopirale »Hanao«. »Srnao«. »Orkan« in »Munao« tudi to našo gesto? Če bi jo tudi hotele, bi je ne mogle in ne smele, kajti frankovci, radikali, klerikalci in muslimani bi v tem slučaju prijeli palice ter temeljito izkrtačili hlače »hanavcem«. »srnavcem«. »orkan-cem« in »munavcem«.
Orjuna vidi pred seboj samo en cilj: blagor edinstvenega naroda in edinstvene države. Opice, ki jo posnemajo. pa vidijo samo interese svojih strank. Nas vzdržuje moč ju-goslovenske ideje, ki je vse sile sveta ne zatrejo — opice vodi samo umazana strankarska sebičnost brez etičnih dobrin, brez idej. brez idealov. Orjuna hoče osvoboditi naš edinstveni narod izkoriščevalcev, zavedajoč se. da sta pri tem možni samo dve poti — ali evolucija ali revolucija — v parlament ali pred parlament. Opice hočejo samo z izzivanjem. pretepi in škandali oču-vati svoie gnijoče in razpadajoče stranke. Orjuna ie za svoje ideje ra za dosego svojega cilja pripravljena žrtvovati vse, če treba tudi življenje svojih članov. Opice so pripravljene kvečjemu za nagrado s strani svojih strank, napasti kakega nezavarovanega orjunaša. kadar je sam in ni v bližini policije. To so razlike, ki nas dele, zato se opic ne bojimo, zato se Orjuna, ki je ene misli v Bl-tolju in v Splitu, v Subotici in v Ljubljani, tem separatističnim strankarskim opicam smeje in jih pomiluje radi njihove neumnosti. Si duo faciunt idem. non est idem!
at
N acijonalistl, zahtevajte »Orjuno« v vseh kavarnah, gostilnah, čitaU nicahl
Ste! isskra
Slovesno razvitje praporov Obl. Odbora in Mestnih organizacij v Ljubljani in Šiški se vrši v nedeljo 1. julija 1923. Vzpored: Ob 9. uri zbiranje članstva in zakuska na vrtu »Narodnega doma«. Ob 10. uri slavnostno razvitje praporov. Po razvitju promenadni koncert na vrtu. Ob 15. uri družabni sestanek članstva in somišljenikov na vrtu Narodnega doma. Godba, petje, ples itd. Vstopnina prosta samo za člane in somišljenike. Sosednje organizacije pozivamo, da se v ko* UkorrnogGČe večjem številu udele* žijo te proslave. — Oblastni Od> bor za Slovenijo.
Občni zbor na Viču. V nedeljo. 24. t. m. se je vršil v Sokolskem domu na Viču občni zbor Or.ju.na. katerega se je udeležilo veliko število naših članov, med njimi akcijska četa Orjune Šiška. Delegat obl. odbora J. Tonja se je v svojem govoru podrobneje pečal s stališča nacionalizma, s socijalnim in kulturnim vprašanjem. Izvoljen je bil mestni odbor, ki ie sklepni člen obroča naših organizacij okrog Ljubljane. Novi Or.ju.na pa kličemo: krepko in neustrašeno naprej za naše ideale.
Informativni sestanek Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. V nedeljo. dne 17. t m. se ie vršil pri Sv. Trojici informativni sestanek naših somišljenikov, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor, ki pripravi vse potrebno za občni zbor.
Ustanovni občni zbor Orjune pri Sv. Lovrencu na Pohorju se ie vršil v nedeljo, dne 24. t. m. popoldne. Oblastni odbor sta zastopala tovariša Radivoi Rehar in dr. Igo Janc iz Maribora. Izvolil se ie definitivni krajevni odbor, ki prične takoj z delovanjem. S to organizacijo je bila postavljena močna trdnjava naše misli na zelenem Pohorju.
Trbovlje. V nedeljo, 24. t. m. je priredila naša mestna organizacija plenarni članski sestanek. Dasi je isti čas odšlo veliko članov na Rošev pogreb v Hrastnik, vendar je bila Fortejeva dvorana polna.
Brat predsednik oblastnega odbora ie zbranim pojasnjeval stališče naše organizacije do socialističnih strank. Nato je sledil obširen in izredno lep govor brata Brileja. Id nam je predočil. kako naši nasprotniki zopet kujejo verigo našega rob-stva. Člen za členom vstavljajo, porabili so dobro čas po preobratu, veriga bo skoro zaključena. Še le mala vrzel in v to vrzel se je vrinila Orjuna in ne bo pustila, da se veriga sklene. Raje smrt. ko pa zopet suženjstvo. Naši potomci bodo ponosni v zavesti, da smo se borili do skrajnosti.
Take sestanke priporočamo vsem Orjunaim. Posnemajte Trbo-veljsko organizacijo, ki služi lahko za vzor po svojem delovanju in upravljanju in uživa vseobči ugled, dasi ima zelo težak teren,
Škofja Loka. Dne 23. t. m. zvečer se je vršil dobro obiskan sestanek članstva in somišljenikov. Sestanka se je udelpžil tudi oblastni predsednik ki je % svojem obširnem govoru jasno razložil program in smernice našega pokreta. Izvaja-
njem so udeleženci z velikim zanimanjem sledili in se pozneje udeležili tudi debate, tekom koje se je pribilo, da je Orjuna prepotrebna organizacija, ki bo uredila prilike v naši državi.
Rajhenburg. Dne 8. julija se vrši ustanovni občni zbor v gostil« ni Unschuld ob 15. url.
Iz tedenskega poročila Direktor rlja posnemamo sledeče:
Ali koliko moramo biti ogorčeni nad postupkom vlasti toliko nas na* punja ponosom sjajno i disciplinova-no držanje članova raspuštenih or-» ganizacija. Oni se ne dadoše prepa-sti od vlasti nego i dalje stoje sve-sno i odlučno, puni energije i samo-žrtvovnosti, na braniku naših svetih ideala, kao pravi borci i nacionaliste. Naša Organizacija može da se diči sa ovakvim članovima, Di-rektorium pak smatra svojom duž-nošču da im izrazi svoje priznanje u ime čitave Orjune.
U osnutku su nove organizacije u Skopljanskoj oblasti u Novom Pa-zaru, Sjenici, Prištini, Peči, Urošev-« cu, Prizrenu, Kumanovu i Djevdje-liji. -
15. ov. mes. povratio se je sa puta naš predsednik sa velikim čel-nikom.
Direktorium je na svojoj sednict od 19. ov. mes. doneo jednoglasni zaključak, prema kojemu se pot-* predsednika tog bratskog Oblasno® Odbora, brata Atanasija Rističa, za njegove vanredne zasluge za naš pokret i veliko požrtvovanje. označuje zmajevitim. i dava mu pravo nošenja Crvenog Zmaja na levoj mišici na nacionalističkoi odori.
Zmagovit pohod našega pokreta v Severni Srbiji. Ko smo si osvojili vse pokrajine naše prostrane države, je edino Severna Srbija ostala neorganizirana. To pa ne morda radi tega, ker Šumadinci niso imeli smisla za naš pokret, ampak radi tega, ker je bil stari beograjski Oblastni Odboj- nesposoben za veliko in odgovorno delo. Pred dobrim mesecem se je v Beogradu osnoval nov Oblastni Odbor, ki je danes popolnoma na višku svoje zadače in ki ni neprimerno dvignil le moči beograjske mestne Orjune, ampak se lotil tudi posla organiziranja vse Severne Srbije. V teku enega meseca je novi Oblastni Odbor osnoval v Severni Srbiji Orjune : v Aleksincu, Nišu, Čupriji, Smederevu, Požarev-. cu, Kragujevcu, Čečku, Svilajncu, Šabcu, Bosiljgradu, Paračinu, Valjevu in v še več drugih krajih in vlada splošno mnenje, da bo v treh mesecih organizacijo izvedla že v vsej Severni Srbiji, ki bo postala tako naša najmočnejša opora. Žalostna »Srnao«. ki jo skuša »Balkan« (beograjska »Straža«) organizirati proti nam na osnovi srbskega šovinizma in separatizma, — v Srbiji ne uspeva. Svestni Šumadinci sploh' nočejo ničesar čuti o njej. Le v Vojvodini sl je pridobila nekaj pristašev, ki pa so večinoma nekdanji strastni madžaroni, danes pa hočejo biti bolj srbski nego Srbi sami. Dne 28. t. m., na Vidov dan, izide v Kragujevcu prva številka »Šumadinska Orjuna«, v jeseni pa bo beograjski Oblastni Odbor začel izdajati svoj dnevnik.
mm
mm
i no
j
i
Strojne tovarne in livarne d.
Ljubljana
na.
S
l
■aBBKMUKBa&BSai
s Stroji za obdelo« f vanle lesa
» %.• * ‘-a 2
naaaaas •ajBn-.aoBBB
a :
\
sa
Turbine
Transmisije
□■■BF.JEE5 0
m
S
BBSBB&Li. U„:i.fc.BaB£lS a
BBaBBBRIBSšBSratR^BflBBBBHmHSBB^BBBBBg
™»Bi Armature. Sesallke f Zvonovi
liin
IISII
\mmm\
!■■■!
IIIMIIII
mmm
1
i
\ v&J
<• * ?/
S
m
»"Lastna”
m
m
m
tvornica šolskih
a
zvezkov* — Okusna
m
mm oprema ilustriranih katalogov, Ha
cenikov in raznih reklamnih listov.
! BUIOPU iUftBIH I L|UI)||QIII j
m
I Je najmoderneje urejena in Izvršuje vsa sj
a
9
| tiskarniška dela od najpriprostejšega do |
najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane 1 knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure in knjige
H
f§ v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije ffl
M in mladinske liste. — Šolski zvezki za
H osnovne šole in srednje šole, 1 I
P Zvezki za okroglo pisavo. Ri- H
1
H sanke, dnevniki in
ivetovna »lemenltost
m
mi
Maribor
Največja podzemna restavracija v Jugoslaviji, okusno urejena9 nudi posebne sobe ter udobne lože.
Splošno priznana naj večja izbira prvovrstnih, špecijalnih vin iz glaso-vitifa Ljutomerskih krajev. Izborna domača in francoska kuhinja.
I
1
eau
TRGOVSKA BANKA D. D
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Kapital in rezerve 17,500.000 Din.
I
Izvršuje vse bančne posle naitočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Sloven. Bistrica
cpsissaiKss Ljllblj gradeč	1	I	(menj
Bistrica J	I	Koloc
asaagg
M
ZNIŽANE
M
& i
m
Vallak In Slahta.
beležnice.
m m
CENE
Najfinejše angleško in češko sukno
v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah
za letno sezilo.
LISTER.
USTER.
Telefoni: 139, 146, 458.
Ekspoziture:
Konjice
Meža - Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sakoplašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago, Sukno za modne hlače. — Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke.
Zajamčeno prvovrstna izdelava po meri.
Marenberg. Ustanovni glavna skupščina Mestne Orjune Maren-berg-Vubred vrši se dne 1. julija 1923 v gostilniških prostorih g. Kovača v Vuhredu.
SLEJ ALI PREJ
bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja. da ji najbolj kaže kupovati »PEKATETE«, ker so ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje od drugih.
gospodarit«
Dl F.:
& i
Položaj čehoslovaške premogovne in železne industrije.
Oddaja premoga v Cehosliova-ški je v splošnem precej neugodna. Izjemo tvori ostravski koks, po katerem vlada še vedno živahno po-praševanie. Opaža se tudi delno retardlranje izvoza iz revirjev Mosta in Falknova v Nemčijo.
S 1. julijem bo stopilo v veljavo kompromisno preračunjenje tovornih postavk, kar bo ugodno vplivalo na izvoz, posebno v Nemčijo in Avstrijo. Istočasno se vrše pogajanja v vseh premogovnih revirjih za znižanje premogovnih cen. Čehoslo-vaška si prizadeva Pridobiti sčasoma ves Balkan za svoje eksportno tržišče. Do sedaj je izvažala premog v Rumunijo in deloma v našo državo, vendar se tozadevni redni trgovski stiki, do sedaj radi visokih cen premoga, — kljub znani čeho-slovaški solidnosti in točnosti dobave — nikakor niso mogli vzdržati napram tuji konkurenci.
Ker je posebno nam. kakor tudi bratski republiki mnogo ležeče na krepkih medsebojnih trgovskih oclnošajih. je sklenila le ta omjiliti tovorne postavke in znižati cene premoga na minimum. Ker pa so naša prevozna sredstva zelo pičla in direkten prevoz blaga otežkočen,
— kar vpliva tudi na rok dobavitve.
— so Čeh osi. premogovne firme organizirale posebno akcijsko družbo, ki bo po Donavi dobavljala premog-
Ta vodna pot bo veliko cenejša ln radi nepotrebnega prekladanja (bunkerji!) tudi ugodnejša. Upamo, da bode na ta način čhsl. država znatno ojačila svoje pozicije na balkanskih tržiščih in s tem povečala svoj eksport, ki ie zadnje mesece nazadoval že za 1 miljon m. stotov. Ugodno izvaža le črni premog z izvoznim prirastkom (v isti dobi) za
750.000	m. stotov. —
Tudi v čehoslovaški železni industriji opažamo zadnje mesece že delno nazadovanje. Na dosedanji Živahni eksport. ie začela močno vplivati belgijska konkurenca. Znano je. da bijeta obe državi hud konkurenčni boj v kraiih oddaje, za eksportno prvenstvo. Ta borba se je naravno razširila tudi na medsebojni bojkot s carinskimi omejitvami in visokim? tarifnimi postavkami. —
Nasprotno pa so se trgovski stiki z Austrijo precej poživili, vendar do sedaj se eksport še ni znatno povečal. Zato oa se je domač konsum v čehoslovaški. vsled živahnega stavbnega gibanja, najmanj podvojil. Konflikt s strojno industrijo. Je ugodno poravnan in karteli dovoljujejo zopet približno polovico prejšnjih eksportnih bonifikacij. Znatnejših uspehov si obeta žel. eksportna industrija na pocenitvi premoga, kar bi ji omogočilo tudi znižanje cen svojim produktom. Edino na ta način bi mogli uspešno zatreti inter-nacijonalno konkurenco v balkanskih In specifelno v — naši državi.
BESEDA OBRTNIKOM
o	priliki »Industrijsko-obrtno vzorčne izložbe« v Mariboru.
Posledice svetovnega preobrata leta 1918. čutimo danes, bolj kakor povsod drugod, na gospodarskem polju. Prejšnje gospodarske celote so razpadle, ter nastale popolnoma različne skupine. Prej te razlike nismo čutili, ker smo to, kar nam je manjkalo tu, dobili iz drugega kraja in narobe. Danes to ni več mogoče, ker so vmes državne in carinske meje, in tako smo se znašli v popolnoma drugem položaju. Stare trgovske zveze so prekinjene in treba je iskati novih doma v lastni državi. To pa ni tako lahko, ker
drug drugega premalo ali pa sploh ne poznamo. Nastalo je vprašanje, kako temu odpomočl? Kakor je veleindustrija segla po velesejmih, tako je tudi obrtništvo prisiljeno, da si pomaga z enakim sredstvom in to so obrtne razstave.
Kakšen namen ima razstava? Glavni namen vsake obrtne razstave je, da pokažejo obrtniki svoje izdelke, da pokažejo kaj znajo, da spozna občinstvo natančno na ta način, kaj pridelujemo doma, česar ni treba več uvažati iz inozemstva iz tujih držav, na drugi strani pa, da dobi obrtnik odjemalca, naročila za delo in zaslužek.
Iz tega je torej razvidno, da razstave koristijo vsem: obrtniku, ki razstavi in občinstvu, ki si razstavo ogleda. Ni pa tako lahko prirejati razstavo. Vse to je združeno z velikimi stroški in delom. Ne gre zato da razstavimo bogve koliko vagonov blaga, ampak predvsem zato, da vsi razstavimo, da s tem pokažemo, da nas je dovolj, da krijemo s svojimi izdelki, vse domače potrebe in še eventuelno za izvoz v inozemstvo. Kajti čim več bomo pridelali doma, tem lažje in boljše bomo izhajali.
Iz vseh navedenih vzrokov bi bilo želeti, da se obrtniki iz cele države polnoštevilno udeleže »Industrijsko-obrtno vzorčne izložbe«, ki se vrši letos v času od 15. do 26. avgusta v Mariboru. Prijavni rok je samo še do 1. julija 1923. Če kateri chntni.k še ni sprejel prijavnice na-takoj sporoči svoj naslov razstavnemu odboru Aleksandrova cesta 22. Razstave se lahko udeleži vsak obrtnik, ki ima svoj sedež v naši državi.
Kaj naj rastavimo? Na to vprašanje, ki si ga stavi marsikdo, je lahko odgovoriti. Ne delajmo za razstavo bogzna kako velikih naprav, ampak samo eden dva predmeta a ta dva dobro, fino in lepo izdelana. Priporočati bi bilo, da bi vsak obrtnik v svoji stroki skušal napraviti kaj novega, ne PO starih šablonah, ampak kaj tacega, kar je sam iznašel, izboljšal, kar se mu zdi za današnje čase najprimernejše. Na lanski razstavi v Mariboru je bilo videti zlasti v mizarski stroki precej takih predmetov n. pr. omara, ki je
imela tri oddelke in je služila za dve Itd. Glavno načelo bodi malo, a to dobro.
Kako se udeležim razstave? Vsa obrtnik, ki Se želi udeležiti razstave, naj sl natančno prečita razstavni red in izpolni priloženo prijavnico. (Če je še kdo ni dobil, naj jo nemudoma zahteva od uprave razstave!). Blago, ki je namenjeno za razstavo, naj se pravočasno, to je tako dopošlje, da bo najkasneje do 10. avgusta dospelo v Maribor. Na vseh železniških progah v naši državi je dovoljen 50% popust za prevoz tega blaga. Tudi obiskovalci razstave plačajo samo polovično vozno ceno, če se izkažejo z legitimacijo, ki stane 20 Din inkl. vstopnino za ves čas razstave.
Posebno važno za vsakega obrtnika je tudi to, da se bodo najboljša dela odlikovala, kar je vsakemu obrtniku, ki si pridobi tako odlikovanje vedno v ponos in trajno priporočilo.
Zato pa: Vsi obrtniki na razstavo! Nobeden naj ne ostane doma! Kdor sedi za zapečkom, ne vidi nič ne zna nič in ostane vedno starokopiten. Obrtniki pa moramo stremeti vedno za napredkom! Več oči več vidi, več glav več zna! Zato pa naj nikdo ne ostane doma! Vsi na mariborsko obrtno razstavo, da pokažemo svetu kdo smo, kaj smo in kaj znamo!
fdeši IŠSlL Nacijonalisti! Čitajte in sirite paša glasila: „POBEDA“, Split; „ZAGREBAČKA ORJUNA“, Zagreb; . VIDOVDAN", Novi Sad; „SOCA“, Šibenik; „BUDUČNOST“, Osijek; ŠU-MAD1JSKA ORJUNA Kragujevac.
Murska Sobota. Isto. kar je bilo pisano v zadnji »Orjuni« o velikem županu Lukanu, velja v zmanjšanem merilu okrajnemu glavarju Lipovšku. Za časa vojne je bil nenadomestljiv na Stadthalteriji v Grazu, kjer je uklanjal svoj tilnik pred višjimi. kar še sedaj ni pozabil., da v tem večji meri pokaže prezir nižjim; sedaj je »nenadomestljiv« v Prekmurju. Ako bi bil to res zaveden uradnik, vsaj sedaj bi ga pustili
pri miru, dasi so si povsod ravno največji častilci pokojne Avstrije preskrbeli važna mesta in zatirajo nadaije ves zavedni živelj. Ali za časa, kar glavar Lipovšek načeiju-je Prekmurju, so zrastH grebeni madžaskim petelinom. Pod Lipov-škovim pokroviteljstvom je dobil gerentsko oblast v Murski Soboti bivši največji Madžaron dr. Šomen, rojen prekmurski Slovenec. Ta človek ie pri neki svečanosti 1917. I. rekel, da v Prekmurju sploh ni Slovencev, da so sami čistokrvni Madžari. Ta človek ie dal ukaz, da se brez vednosti občinskega odbora ne sme nihče priseliti v Mursko Soboto. ki ni tja pristojen. S tem hoče preprečiti prihod slovenskih obrtnikov, delavcev. Nadalje ie ta Šome-nov Lajoš dal naznaniti, da se ne sme nikjer plakatirati. S tem je hotel udariti narodna društva ki edina prirejajo igre. nastope itd. In gosp. glavar Lipovšek vse to dopušča, gre tem gospodom na roke. a preganja kjer le more podrejeno urad-ništvo. (Slučaji na razpolago). Ker je njegova preteklost temna, se boji onih, ki so služili že med vojno ideji osvobojenja. Tako je sedaj (on je postal zvest pristaš radikalne stranke, kar ie bil že menda v Avstriji) po stranki, ki ji pripada izposloval ukinjenje urada agrarne reforme v Murski Soboti, ki je imel več dela, kakor ona v Ljubljani in Mariboru in ki je to delo tudi opravljal. Vodja tega urada je bil namreč nekdaj do-brovoljec. sedaj predsednik mestne Orjune. torej gosp. Lipovšku nevaren. Sicer ne bomo s gosp. Lipov-, škom. ki kot oseba ne zasluži, da bi se ga stavilo v naš časopis, še ba-vili i to v zasebnem in uradnem živ* ljenju, ker to zahtevajo ne samo krajevni, ampak tudi državni interesi.
Zagorje ob Savi. Da svet zazna položaj naše doline, bomo od časa do časa obelodanili vse korupcije, ki se dogajajo tu. Posebno pozornost obrnemo na naš rudnik, pri katerem ie zaposlenih največ naših delavcev. Razumljivo je, da večino odločilnih mest zavzemajo Švabi in Madžari, ker po mnenju družbe Slo-
8 H BSiiegaEgSIf
KUVERTA
d. z o. z.
konfekcijska tvoroica LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
TVORNICA
Frani® Maler
Slavni L gj S
*o
Brzojavni naslov: HROVATPORT LJUBLJANA
Telefon interurban St. 301
KUVERT
■arassaBiftseBMSMKS« - ■ n*»hmbssbsk^tb®- ssbsfs
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
II NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE II
m-
sbaetf&sfc £
J. N. Šoštarič
trgovina z modnim, manufakturami, suknenim in platnenim blagom, konfekcio in pleteninami.
Na debelo.
Na dr ; m.
Maribor
Aleksandrova cesta 13. Cankareva ulica 2.
Zaloga manufakture, pirobkih preprog ter vseh potrebščin za sokolske Rr©|e in telovadnih oblek
A. VICEL
MARIBOR
GLAVNI TRG5
Trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito železno posodo s porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo. Na drobno.
Na drobno!
Najceneje
Na debelo!
I. GOREČ
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Pnevmatika
Bremie
Materilal
Kolesa
Avtomobili
venec zmožen ni. Vsi ti so protidr-žavni elementi. V posameznih revirjih se je v tem oziru pričelo bolj-.šati.
Pričnimo za enkrat pri vodstvu rudnika. Na ravnateljskem mestu sedi Madžar ing. Franz Heuttmann. Preobrat ga ie pregnal iz Trbovelj v Zagorje. kakor tudii bivšega ravnatelja Heinricha v Trbovljah aretiranega. v živinskem vagonu prepeljanega v ljubljanske ječe kot zatiralca slovenskega delavca. Mesto v ječo ie bil povišan ravnateljem reprezentance T. P. D. Trboveljska družba je pač uvidela da je treba zamenjati vodstva rudnikov, katera premogarjem v tem kritičnem času niso bila po volji, mesto da bi jih takratna Narodna vlada pognala na njihova rodna tla. Toda po mnenju Brejčeve vlade ie bila stvar rešena.
Vrnimo se nazaj h gospodu ravnatelju. G. ing. Heuttmann živi tu k&kcr turški paša. Poleg bore plače
36.000	kron. ima svojega kočij a ža 2 elegantno ekvipažo. Dar konj. svojega vrtnarja, lovca ribjega lovca, dve dekli, nočne čuvaie, da mu čuvajo obsejana polja, v jeseni sadno drevje, postavi delavca, da mu v jeseni kuha žganje in še nešteto drugih korupcij uganja ta dični madžarski magnat. Vsi navedeni so plačani brezdvomno iz družbene blagajne. šihti Da so razdeljeni na posamezne »diverzne konte«, tako da se sploh ne da revidirati. S tem se obremenujejo izdatki da družba tem ložje odbija delavcem plače.
Poglejmo malo, kako ta gospoda ravna z delavci. Ako pride do njega delavski delegat, se obnaša z njim dostojno, ker ve, da z izvoljenimi delavskimi delegati mora govoriti. Če se predrzne delavec s
kako prošnjo do njega ter utemeljuje da ima mnogo otrok, ga prosi za stanovanje ali da vzame kakega sina v delo itd., ga ta nahruli: zakaj pa ženu (zakaj si se oženil), kaj men mar, zakaj pa imaš tolk otrok, ali sem jaz kriv«. Tako in na sličen način žali slovenske roditelje. Pozabil pa ie, da ima sam tudi otroke.
Obnaša se še danes, kot so se nekdaj pod Avstrijo obnašali taki gospodje in sovraži vse. kar je Jugoslovanskega.
Odločno zahtevamo, da se ta Madžar odstavi in na njegovo mesto pošlje inženirja Slovenca ali Ceha (toda ne češkega Nemca), ki naj pravično in pošteno vodi upravo tukajšnjega rudnika ter s slovenskimi delavci postopa kot z ljudmi. ki imajo več pravice do jugoslovanskega kruha kakor kak Madžar.
Strogo bomo pazili na njegovo nadaljno početje, ter objavili vsako korupcijo, ki se vrši tu. Na vrsto pa priideio vši njegovi bratci, jji zobljejo jugoslovansko pšenico in udrihajo čez državo.
Tu smo boj napovedali in izvo-jevali ga bomo. Poživljamo tovariše iz Trbovelj in drugih centrih rudnika, da pomagajo čistiti Avgijev hlev.
Iz Slov. Bistrice nam pišejo: Pri
nas je remontski depot 4. armijske oblasti, pri katerem služi med drugim tudi mnogo Švaov iz Vojvodine Ti zahajajo seveda le v nemške gostilne, kjer vplivajo nanje tukajšnji Nemci in nemčurji v smeri, ki gotovo ni na korist nalogi, ki jo naj ima vojaštvo v naši državi, hujskajo jih proti Slovencem in vzgajajo iz pripadnikov naše armade ljudi, ki tudi v vojaški uniformi odkrito nastopajo proti tukajšnjim Slovencem. Na-
vedli bi lahko več slučajev takih na-silstev n. pr. dne 6. maja t. 1. ko so švabski vojaki, nahujskani od nasprotnikov naše organizacije vdrli v Vallandovo kavarno v Slov. Bistrici, hoteli tam aretirati naše člane, dasi niso bili v službi, samo, da bi pomagali našim nasprotnikom, ki so izzivali — slučaj dne 13. maja t. L, ko je nekaj švabskih vojakov ustavilo na cesti blizu Slov. Bistrice našega odbornika g. Vekoslava Štepe-ca z njegovo ženo in ga najprej nahrulili, da mora biti tudi on Nemec, da je Slov. Bistrica nemška, nato pa ga, gotovo ne v prijateljskem namenu, obkolili, da se je moral s svojo ženo z begom rešiti pred event. nasilnostmi.
Najbolj^ pa se je pokazal sad hujskanja naših narodnih nasprotnikov med švabskim vojaštvom v nedeljo jine 10. t. m. ob priliki, ko se je vršila v Slov. Bistrici slavnost razvitja tukajšnjega sokolskega naraščaja. Slavnost se je vršila popoldan in se je do mraka zaključila; zunanji plani in gostje so odpotovali in je tudi naraščaj odšel Ra svojd domove, nekateri člani pa so še posedeli v dvorani hotela Beograd.
Ko so se zvečer okoli 10. ure začeli razhajati zadnji gostje, so jih na različnih krajih mesta napadli švabski vojaki — vseh je bilo okoli 20 med njimi en narednik — ter več ali manj težko ranili nekatere. Od članov v kroju ni bil, kolikor je znano, nikdo ranjen, pač pa več civilistov, ki so se udeležili slavnosti. Na-padliin ranili so s sabljo med drugimi trgovca Kapuna iz Črešnjevca, nekega g. Cizelna iz Celja, g. Kukovičev© iz Slov. Bistrice in v zmoti tudi tukajšnjega nemčurja kovača Matuscha, ki je slučajno prišel mimo.
Da so imeli namen pretepsti Slovence, kaže dejstvo, da so pri
vratih hotela hoteli pretepsti tudi tukajšnjega nemčurja Tschebulla, a so ga še pravočasno spoznali, nakar je nekdo od njih takoj opozoril svoje tovariše na to, da ta »ni pravi«.
Da so imeli svoje prste vmes tukajšnji nemčurji in da so oni organizirali napad, kaže dejstvo, da so vojaki popivali ves popoldan v tukajšnjem hotelu Neuhold v njih družbi, zapili čez Din 1000 in dajali natakarici po Din 25 napitnine. Gotovo so dobili od civilistov tudi denarno podporo. Razentega je g. Pirkmajer, jeva, soproga davčnega revizorja iz Ljubljane, pred koje stanovanjem se je vršil napad na g. Kukovičevo, slišala, da je eden od vojakov-napa-dalcev klical ime Koller, s čimer je gotovo mislil tukajšnjega nemčurja-sedlarja, ki je tudi popoldne popival v hotelu Neuhold v družbi švabskih vojakov. Med tukajšnjimi vojaki ni nikogar z imenom Koller. Konečno je indic za to, da so pripravili napad civilisti-Nemčurji, tudi dejstvo, da nikdo od njih ne govori o njem, ampak nasprotno pri vsaki priliki hitijo zatrjevat, kako je bila slavnost lepa, ker š6 Videli sprevod po mestu.
Tukajšnji komandant depota major Kojič, Srbijanec, ki je še le pred kratkim nastopil tukaj mesto, je takoj uvedel obširno preiskavo, da je izsledil krivce-vojake in jih je strogo kaznoval. Prepovedal je obenem vojaštva poset gostiln sploh. On je, kakor je videti in kakor kažejo dosedanje informacije, častnik, ki je na svojem mestu. Brez dvoma pa ni bilo tu mesta za prejšnjega komandanta podpolkovnika Koncilja in ga ni za še sedaj tu uslužbenega kapetana Bivščeviča, ki sta oba bivša avstrijska častnika in še sedaj ne moreta pozabiti starih časov.
Podpolkovnik Koncilja je občeval tu le v nemških družinah, kape-
tan Biščevič govori s Slovenci nemško, četudi mu ti odgovarjajo slovensko, in je ob neki priliki odkril svoje mišljenje, ki je tako, da mož ne spada na častniško mesto v naši narodni armadi.
Ta dva sta gotovo zakrivila, da se je vojaštvo tako izpozabilo, ker nista zadosti pazila oziroma nista hotela paziti, da ne bi vojaki zahajali v družbo proti-državnih elementov.
Odločno protestiramo proti temu, da se daje švabskim pripadnikom naše armade s pošiljanjem na našo severno mejo priložnost, s svojimi civil. sonarodnjaki ruvati proti naši narodni državi, in zahtevamo, da pristojne oblasti takoj ukrenejo vse potrebno, da se jim ta možnost odvzame, ker se bodo sicer pozneje še močno kesali.
Zgoraj navedeni dogodki so sad postopanja naših »narodnih« oblasti ki v divjem strankarskem boju pozabljajo na svoje dolžnosti, ki jih imajo kot nosilci narodne države, ki pa, kjer le morejo, podpirajo njene rušilce in s tem ne le škodijo lastni državi, marveč nas tudi stavljajo v zasmeh pri drugih narodih.
Revolucija V Pod Vej*]. .T tako sem slišal, ko sem prišel — £uan5
—	poslušajte!
Milijonar Germuth — nemčur od nog do glave — zida tri hiše naenkrat in meče ljudi enostavno na cesto — povdarjajoč: »Geld regiert die Welt« — tako sanja tudi Germuth mlajši — vsemogočni Bog v kraljestvu Pod Velki, ki niti ne odzdravi na slovenski pozdrav!
Vprašamo javnost in merodajne faktorje, od kod je dobil dovoljenje zidati naenkrat tri hiše ter metati ljudi na cesto — dočim ne sme drugi zidati niti svoje hiše — ker ga pri tem ovira na vso moč mogočni Bog
Velika izbira vsakovrstnega
manisfakturiiega blaga
po znižanih cenah
I. Trpin, Maribor
Glavni trg štev. 17.
Iiiaa,i,'m................................
OSET ANDREJ,
trgovina z deželnimi pridelki
Telefon 88	Maribor	Telefon	88
Aleksandrova cesta št. 57.
Zaloga:
sena, slame, ovsa, koruze, zdroba, krompirja, sadja, lesne volne, drv, premoga, cementa itd.
s=====^@cK==&aiiGass==K3g
VESNAVER & RIBARIČ
TRGOVINA Z LESOM PARNA ZAGA
MARIBOR — MELJE =^@^====^ss@c^=
e
i
■ POZORI	POZORI
NOV model pisalnega stroja
„UNDERWOOD“
po znižani ceni nudi tvrdka
THE REX C°-
LJUBLJANA.
POZOR!	POZOR!
ViMMIHHII
1
i
Pooblaščeni dobavitelj OR. JU. NA.
Peter Capuder
trgovina s sokolskimi potrebščinami
Ljubljana
Vidovdanska cesta 2.
eS1 naznanjam m Oi. Ji. Ha., da je Ho rakno za kraje. 38
Pooblaščeni dobavitelj OR. JU. NA.
Germuth s svojim »Winkeladvoka-tom«.
Uverjen naj bo. da je javnost cele okolice razdražena nad temi dogodki in da se bo znala obraniti nadaljnega nasilja!
Mi pa stojimo in bomo stali vedno na straži.	Orjunaš.
Kronika.
Predsednik in tajnik Orjune za Slovenijo pred dež. sodiščem. Dne
26. t. m. se le vršila pred dež. sodiščem zanimiva razprava proti našemu predsedniku inž. Kranjecu in tajniku Galzigni radi hudodelstva nevarne grožnje na ovadbo glavnega urednika »Slovenca« g. Smodeja. Povod tej ovadbi je dalo znano pismo Orjune na uredništvo »Slovenca«. ki je povzročilo strah in trepet v klerikalni trdnjavi. Zanimivo je bilo slišati g. Smodeja, kako vneto je razlagal sodišču v kaki smrtni grozi se nahaja ves generalni štab »Kle-rikaliie« pred Orjuno. Zvedeli smo tudi od niega. da si mora vzdrževati v pomirjenje napetih živcev in pa v osebno varnost drago plačano mnogoštevilno stražo. Sedaj vemo, da so to plačani »farofašisti«. samo smo še radovedni kdo jim odmerja 25 po neimenovanem mestu, kar po »Slovencu« opravlja pri nas sam predsednik. Sodišče seveda ta velik strah in pa neizmerni stroški niso ganili in ie izreklo oprostilno razsodbo. Naš predsednik pa ie sklenil, da tem klerikalnim paradirjem ne bodo več pisal dostojna svarilna pisma. — Sedaj se ie enkrat nepobU-no pred sodiščem in pod prisego ugotovilo, da se nas klerikalci strašno boje. In to in samo to tudi ho* čemo.
Tobačna tovarna v Ljubljani. V
18.	štev. našega lista smo objavili članek v katerem smo razkrili današnje stanje v tobačni tovarni. V 18. točkah smo iznesli jasno stvari in povzročili s tem. da je prišla na lice mesta iz Beograda komisija, ki je imela za naše trditve pozitiven uspeh. — Vodstvo tovarne je vložilo proti našemu odgovornemu uredniku tožbo, on pa ie nastopil dokaz resnice.
Naš urednik je predložil sodišču obilo prič. ki so deloma tudi uradniki v tovarni. Sedaj pa smo dozna-
li.	da je ravnateli tobačne tovarne g. Mandelj zabranil potom cirkular-ia vsem uradnikom pričanje. No ml se tega ne strašimo. Vsekakor pa sklepamo iz te odredbe da gospodom slaba prede, sicer ne bi izposlovali pri sodišču obustavitve pozivov za priče. Mislimo da g. Mande-Iju tudi njegovo potovanje v Beograd ne bo pomagalo. —
Gotzova pivovarna v Mariboru ima na dvorišču s ceste viden napis, ki je najprej nemški, spodaj pa slovenski v škandalozni spakedran-KČini: ,Prehod skozi Pivovarno kako v vstop v tovarniške prostore za nezaposlane strogo prepovedan*.
Nacijonalisti, naučite Gotzovo pivovarno slovenščine tako, da ne pijete njenega piva!
K izpopolnitvi slike mariborske policije, katero smo podali zadnjič, je treba dodati še to: Poveljnik varnostne straže v Mariboru, Primožič, je ob prevratu v Ljubljani pred zloglasnim podravnateljem Skubelnom vrgel ob tla kapo in kričal:	»Ich
werde miter Jugoslavien nicht dienen!« (Tožba g. Mikuža.) Ta gospod je danes v Mariboru hudi član nemškega kolesarskega društva »Edelweiss«. Ker je služboval svoječasno na Dunaju, je postal pri nas komandant v činu kapetana II. klase, dočim je g. Kralj s svojimi 20 leti službe kot zaveden Slovenec še vedno podporočnik.
Vsak tat je član Orjune, tako trdi »katoliški« reptil mariborska »Straža«, ki naprti vsakega tatu naši organizaciji. K temu izjavljamo, ne v odgovor »Straži« ampak v informacijo našemu članstvu, da večje število onih oseb, katere navaja »Straža«, sploh ni včlanjeno in ni nikdar bilo včlanjeno v naši mariborski organizaciji, tako n. pr. neki Bizjak, Pirh itd. onih par članov, ki so faktično bili naši člani in so bili sedaj aretirani radi tatvine, pa bomo takoj izključili, kakor hitro bo obnovljeno delovanje mariborske Orjune. Za privatna dejanja posameznih članov ni odgovorna nobena organizacija, mi bi tem organizacijam lahko z isto pravico očitali, da so zbirališča tatov, morilcev itd. »Straža« sama ie imela med svojimi nameščenci tatove in defravdante. Pri 800 članih, ki jih šteje ukinjena mariborska Orjuna, par izrodkov, ki so se pritepli v organizacijo morda z nečednimi nameni, ne šteje in ne pomenja ničesar. V bodoče bomo z jekleno brezobzirnostjo pazili, da bodo vsi podobni elementi sfrčali ven. Kar se pa tiče par drugih naših ljudi, ki jih »Straža« blati, dela to samo radi tega, ker ve da jo pred zakonom ščiti imuniteta. Prišel pa bo čas, ko bo tudi ta imuniteta minila in tedaj bodo imeli gg. pri »Straži« dovolj časa za pokoro za svoje zločinsko blatenje in častikrajo. Vse še pride!
Atentat na pisarno dr. Orosla v
Mariboru. V noči od petka na soboto prošti teden, je v pisarniških prostorih dr. Orosla v Mariboru na Aleksandrovi cesti eksplodirala bomba, ki je potrla vsa okna in uničila vso opremo s spisi in akti vred. Dr. Orosel je duševni voditelj mariborskih in sploh štajerskih Nemcev, renegat in strasten nasprotnik našega naroda in naše države. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo, ni pa doslej še ugotovila, kako je nastala eksplozija in če je bombo kdo vrgel in kdo jo je vrgel. Nemci in naši nasprotniki trdijo seveda, da le to delo Orjune, čeprav je naša mariborska organizacija že davno razpuščena. Sami mariborski listi so pisali, da ni več Orjune, sedaj pa je naenkrat zopet Orjuna izvršila atentat na dr. Oroslovo pisarno. Kje je tu logika? Po Mariboru krožijo raz-
ne verzije, tako n. pr., da je bombo vrgel nek človek, proti kateremu je dr. Orosel nastopal kot zagovornik nasprotne stranke, da je eksplodiral nek nastavek, katerega je imel v pisarni itd. Govori se tudi, da so imeli Nemci v Oroslovi pisarni, ki je zbirališče vseh najstrupenejših pangermanov, spravljene bombe, katere so dobili iz Avstrije, da jih porabijo proti Slovencem in da so po nesreči te bombe eksplodirale. Ta verzija bi bila morda še najbolj verjetna in bi bilo pač v interesu naše stvari, če bi policija ugotovila, da je to istina. Ce se to ugotovi, potem bo s tem podan razni gospodi v Ljubljani in v Beogradu najlepši dokaz o nemški »lojalnosti«.
»Kovina« d. d. v Mariboru, hoče na vsak način vreči na cesto še tistih par Slovencev, ki jih ima. Te dni je odpustila nekega elektrome-hanika. Slovenca, češ, da nima dela in mora radi tega reducirati svoje nameščence. Ta motivacija pa je bila docela lažniva kajti takoj drugi dan na to je ravnatelj Stein sprejel v službo drugega elektromehani-ka. nekega češkega Nemca. Predrznost ravnateljstva tega nemškoči-futarskega podjetja postaja dan za dnem večja, vsled tega smo postavili to tovarno pod strogo nadzorstvo in pazno beležimo vsako novo krivico, storjeno na račun naših ljudi in interesov in bomo, ko bo prišel naš čas. predložili račune.
Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Borovnici se vrši 15. julija t. I. Vabijo se vsa bratska društva, kakor tudi prijatelji Sokolstva, da se udeleže otvoritve v največjem številu. Zdravo!
Bratsko uredništvo »Orjuna« Ljubljana.
Brate Urednice! Šaljemo vam članak, koji je izašao u našoj »Or* juni«, moleči Vas, da bi ga pre* štampali i u Vašem listu. Sukobi su izbili izmedu kluba »Janušič« i našeg radi ne*jugoslavenskog i de* fetističkog rada spomenutog klu* ba. Ako nije moguče da prestam* pate a vi donesite ukratko i pro* pratite komentaru pozivajuči čla* nove koji su ujedno i članovi »Ja* nušiča« da istupe i da mu se ika* kovo delovanje onemoguči.
Sa univerze.
Izdaja Jugoslavenstva po klubu »Janušič« na zagrebačkoj univerzi.
Baš u času kada se počelo oz* biljnije govoriti o eventualnom ostvarenju jednog jugoslovenskog bloka na našem univerzitetu, u ko* ji bi ušle sve napredne jugoslo* venske grupe našega univerziteta, dolazi klub »Jurislav Janušič« sa jednim sramotnim činom, kojim se baca blato u obraz čitave naše ispravne jugoslovenske nacionalne omladine na zagrebačkom sveuči* lištu. Ovaj klub imao bi po nazivu
i	programu biti jugoslovenski i ra* diti u duhu jugoslovenskog nacio* nalizma, no to ga ništa ne smeta
da se nade ruku o ruku u društvu sa hanaovskim »kulturtriigerima«, koje je sva ispravna akademska javnost na svojoj posljednjoj skup* štini celokupne akadem. omladine najoštrije osudila i izbacila sa uni* versiteta. Radi obaveštenja celo* kupne naše nacijonalne javnosti, a naročito naših nacionalističkih redova iznet čemo ukratko u če* mu se sastoji ovaj nedolični čin kluba »Janušič«.
Prigodom prenosa kostiju ju* goslovenskih nacionalnih mučeni* ka I. Endlichera i judenburških žrtava poslao je demokratski klub »Jugoslavija« dva delegata na po* greb u Ljubljanu i to g. Č. Plavši* ča, predsednika J. A. P. D.*a i g. Z. Sertiča. Nad grobom tih naših nacionalnih boraca, koji su za ide* ju našega oslobodenja i ujedinje* nia i svoje živote dali, izrazio je g. Plavšič i saučešče sa strane zagre* bačke akademske omladine, a na* kon toga održao lep govor u ime zagrebačkih studenata demokrata. Ovaj istup g. Plavšiča naišao je na opče odobravanje svih jugoslo* venskih nacionalnih elemenata, što je došlo i do izražaj a u jugo* slovenskoj štampi u Zagrebu i Ljubljani.
No našlo se, nažalost, elemena* ta na zagrebačkom universitetu, koji su izraz saučešča na* rodnim borcima za slobodu uzeli kao povod, da mogu učiniti pre* pad na jugoslovenski nacionalni karakter JAP D*a i zagrebačke akademske omladine. Na odbor* skoj sednici JAPD*a od 10. o. m. ustaje poznati šarenjak i anacio* nalni tip (jedan od stupova kiuba »Janušič«, jedan od osnivača ko* munističkog kluba »Galilej« na našem universitetu itd. itd.) g. O. Keršovani i donosi prešan pred* log, da odbor JAPD*a osudt po* stupak g. Plavšiča, što je »neovla* šteno« izrazio saučešče onima, ko* ji padoše u borbi za slobodu naše nacije. Ovakav čin, dostojan jed* nog skrajnjeg pokvarenjaka, koji ima obraza, da u sredini nacional* ne omladine ustaje protiv pošti* vanja naših nacionalnih svetinja, koji nema toliko poštivanja prema našim herojima slobode, da ih ne uvlači u borbu za udovoljene svo* je lične ambicije, ne samo, da se mora najoštrije osuditi, nego sa takovim tipovima mora naša jugo* slovenska nacionalna omladina jednom za uvek obračunati. Da* bogme, da takovo harangiranje protiv onoga, što je svakom našem jugoslovenskom nacionalisti sve* to, nailazi na oduševljeno odobra* vanje svih naših separatista, pa tako sc to pokazalo i na ovoj od* borskoj sednici JAPD*a. Infam* nost g. Keršovana naišla je na si* gurnu potporu blokaških delegata u JAPD*u, kao i ostalih vernih sa* telita g. Keršovania iz kluba »Ja* nušič«, te izglasaše jednu rezolu* ciju, koja nanosi največu sramotu našoj jugoslovenskoj akademskoj omladini. U toj rezoluciji osuduje se g. Plavšič, što se usudio »neo* vlašteno« govoriti kao predsednik
JAPD*a nad grobom I. Endlichera
i	judenburških žrtava. Zar se to može mirno gledati! Zar se može dopustiti da se na našem univer* zitetu, kojemu je udario temelj naš veliki genije J. J. Strossmayer ovako što izglaša? Ne, svi isprav* ni nacionalni elementi moraju naj* odlučnije ustati protiv te sramote! Ovom rezolucijom daje se neka vrst nepoverenja ispravnom Jugo* slovenu i nacionalisti g. Č. Plavši* ču, a otvorio bi se put do predsed* ništva JAPD*a blokašu g. Findri* ku ili možda samom g. Keršovaniu. Taj zaplotnjački i izdajnički čin ovih hermafrodita imala bi sank* cionisati glavna izvanredna skup* ština JAPD*a, čime bi se ujedno imao našem univerzitetu oduzeti karakter jugoslovenskog naciona* lizma i dati mu boju komunistič* ko*separatističku, a pod firmom »socijalnog progresa«. Da pak ru* glo bude veče, da izazov bude in* famniji, a njihov uspeh sigurniji, odredila je ta klika održavanje skupštine baš u vreme, kad gosp. Plavšiča nema u Zagrebu, naime otputovao je na Študentski kon* gres u Parad, kao delegat JAPD*a. Svakako je jedinstven slučaj i svojstven' samo račundijama iz »Janušiča«, da se sudi jednom čo* veku, koji je nemogučnosti da se brani. Ovo ruglo predstavnika kluba »Janušiča« u JAPD*u naišlo je na potpuno razumevanje u sa* mom klubu, što svedoči neki čud* ni paskvil, koji je klub »Janušič« obelodanio na svojoj univerzitet* skoj ploči kao »službenu izjavu«. Nije vredno, da govorimo o toj prostačkoj izjavi, kojom se ti »kulturtrageri« prikazuju kao mentori celokupne akademske omladine, nego želimo samo upo* zoriti sve ispravne nacionalne ele* mente na ovu infamiju kluba »Ja* nušič«, koja medutim nije jedino. Svi se dobro sečamo ispada, što ih' je ovaj klub činio samo kroz po* slednju god. dana; komunistička* blokaška*Janušičevska skupština za Keroševiča, kooperacije sa blo* kašima u odboru JAPD*a, i mizer* na uloga tadašnjeg predsednika g. Keršovania pre izbora za to društ* vo itd. Poznate su i neke veze »Ja* nušiča« s blokašima, koje ne mo* gu prikriti ni namešteni napadaji na klub »Janušič« sa Strane »Hr* vata«. Osim toga poznato je, da gospoda iz »Janušiča« sistematski delu ju svuda protiv organizacije »Orjuna« kako bi uspešnije mogli slabiti nacionalnu svest mladeži odgajajuči ih u beskičmenjaštvu. Svi ispravni nacionalni elementi a naročito organizacija »Orjune« imaju dužnost, da zgaze taj de* struktivni elemenat, koji u formi »janušičev*i z m a« podgriza zdra* ve^ temelje nacionalne svesti kod naše mladosti. Isto je tako duž* nost svih pravih nacionalnih ljudi
—	u koliko ih još ima u »Januši* ču« — da ili obore svoje anacio* nalno vodstvo ili da odmah istupe iz tih redova, jer je nemoguče da dalje podupiru ovaj izdajnički rad tih ljudi.
Nacionalisti* Akademičari.
C.
umetniško izdelane
račune, pisemski papir, moderne etikete, lepake, srečke, delnice, bančne papirje i. t. d.
Vam jih izdela najokusnejše in po najsolid-nejših cenah
Litopliia ta in dmo
Lilijana na Fiiovtu.
L
Telefon 569.
J
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
iceaoc
UU8L3ANA ! PALAČA U*KR«BNK
1
Malima - M - Konfektija
DRAGO
SCHWAB
UMU luni D In. ]
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc.
{Izdelava oblek v last- ■ nem modernem salonu. ■
itOlOlKA CESTA
ilElE Milim PECIVO
Ji
Divna lega — 3 minute od vrelcev.
Otvoritev je sredi junija!
Prvovrstna francoska in dunajska kuhinja, karlo-vevarška dijetna kuhinja.
Casino des etrangers.
Prednaznanila na sobe pri ravnateljstvu hotela.
BRZOJAVI: „IN T E R H O T E L“.
Lastnik Int. F. Kranjec. Odgov. ured. VI. I. Galzfnja
1.
MANUFAKTURA
ENGROS in DETA1L
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠT. 22
Pristopajte
k
„ORJUNI“!
s bji pumn ‘vNvnann
Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija
HAVRE — NEWYORK
Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje.
Glavno zastopstvo Slavonska banka d. d. Zagreb.
(um limi lil tinftm pojasnila dale rastopnlk
Priporoča se
delikatesna trgovina : in zajutrkovalnica:
Feliks Pučko
Maribor, Aleksandrova cesta 31
(v bližini glavnega kolodvora).
W@ MS 11 fa MS Grajski trg šS. 3
priporoča v nakup razne toaletne potrebščine, kakor mila, kolinske vode, olja za lase itd.
Nadalje nogavice, košare za potovanja in pleteno pohištvo.
Na drobno! zrzz Na debelo!
LJUBLJANA pisarna Gajeva ul. 2.
Prvovrstno termalno kopališče
Klimatično bivališče na jezeru
VOLTA
BLED
tovarna žarnic v Mariboru
Koroška cesta št. 27.
CASINO
CASINO
Izdeluje zrakoprazne žarnice s
vse atrakcije kopališč
Otvoritev 28. junija
kovina sto nitjo v vseh vrstah
Otvoritev 28. junija
in oblikah po naj nižji ceni in
najboljše, vsake tuje konkureuce
zmožne kakovosti
Avtomobile
kolesa, motorje,
pnevmatiko vseh
vrst,.o8Je, bencin in
druge potrebščine Ima vedno v zalogi
F. Florjančič
LJUBLJANA.
Tvrdka
¥@Silca zaloga
kuhinjske posode, lelss nine ln cementa po naj' nižji ceni pri
©. ZAJEC
LJDBLJJillfl, Muska ulica It. 13.
se je preselila iz Židovske ulice 5
v Stritarjevo ulico 2
v prejšnje prostore Ljubljanske kreditne banke ter se priporoča p. n. občinstvu za nadaljno naklonjenost.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 10.
CENE ZMERNEH
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa „EVANS<(. Velika zalogapneumatikeindelov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje, -,TRIBUNA' P. B L. tovarne dvokoles ln otroških vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
IVAN ZAKOTNIK S5KE*
mestni tesarski mojster Teieton stev. 87».
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ca palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Sago.	Tovarna	furnirja.
Na drobno,
CABA
SAVA
Opie osiguravajuče	VvjT//	OnuiTe ocHrypaBajylio
dioničarsko društvo	(vww|	AHOHHiapcKO apyuiTBO
ZAGREB EEJ 3ArPE5
Generalao zastopstvo za Slovenijo V LJUBLJANI
Sv. Petra cesta št, 2
Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke.
Šelenburgova ulica št. 3.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah
Zobna pasta
„Aikadont"
Ustna voda
CHARLES PRINC
Po3tni predal 124.
LJUBLJANA;
MIKLOŠIČEVA C. 36,
Sladkogorska tovarna lesovine in lepenke
ROIENBERG
MARIBOR prele D. J. FEUERLOSCHER d. z o. ir sladka gora
MARIBOR
Brzojavi: PAPIRUS. Želi. slanica: WEITERSFELD
Tovarna
Centrala
(SUssenberg.)
Slovenska ulica itev. 1
Pošt. slanica št. III
Telefon Int.: 156
d. d. v Ljubljani
■ .*	'■»».
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za
industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora
ter priporoča posebno
Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
%
NASLOV:
l
Prometni zavod za premog, d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. I5|ll.- Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
S
Aloizii Lenček nasl. sin
:IE
□E
trgovina § fel@p®r$klini iieSdiki.
kSeparstiro.
Sv. Patra sasta št. 19-
se priporoča za vsa v to
stroko spadajoča dela.
mmmmm
Posilstvo, g3Psgžr@g®, ^©steSI^a ©pransa, tapetne potre^Icg^a. €®g®kuprč® gioSraifrj® dekoracije v nalvegll Izbiri ter nalniijlh cenah.
L#
nra in preprog
m
Ha debelo!
raa drobno!
ulica ile¥. 20*
Canska fra^lcoS
$S«5!š
uu
W \6&
&>???A e c&vjr£ s&TicpfofisZ/./P&IXS‘C&£*
JI
a
5T6*Ut
r-;v>^ t«v.; jt.
firadbeno godjeue
se priporoča za vsa v to sir&fco
spadajoča dela.
9KSsn»n
Premog, oglje in drva
Podpisana tvrdka prodaja:
Trboveljski I® premog in bukovo oglje
iz svojega skladišča na južnem kolodvoru, ter
suha, trda in mehka drva
rezana v dolžino za kuhinjsko uporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah, ali en gros v celih vagonih z 10 °/0 popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki.
„IMPEX“
ekspertna in importna družba z o. z.
Ljubljana
Krekov trg št. 10, I. nadstropje.
m
f UNPERWOOPl
\ pisalni stroj //
zssfopsfvo za Slovenijo:
FRAISC iltlt, Ljubljana,	tetden 40L	'
SLATEISEA BAIKA
d. d.
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka
ZAGREB	BEOGRAD
Bjelovar, Brod n./S«, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Moncštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec,
Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFIL1ACIJE:
BUDAPEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSL A VENSKA INDUSTRIJSKA BANKA.
WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER.
Delniška glavnica in rezerve K 200,000.000.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
ašSgi^a?
•/•J »^
v,.-
P. n. občinstva se naznanja, da se vrši v kavarni Narodni dom dnevni
KOSTA VUKAŠINOVIČ
Točna postrežba
Solidne cene!
trgovina modernih čevljev in usnjatih izdelkov
(samoprodaja izdelkov tovarne PETOVIA d, d.)
LJUBLJANA MARIBOR
Dunajska c, (Palača Ljub. kred. banke) Aleksandrova c. 13.
od 8. ure, ob nedeljah od 5. ure dalje. -- Točijo se najboljša vina, vedno sveže pivo i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča AntOU TOillŠiČ
B. S. A.
Motocikli
Brzolav
Najboljše perilo, kravate, nogavice in ostalo modno blago priporo£a
modna trgovina
B. Veselinovič i Komp.
Maribor, Gosposka ulica 26.
svetovnoznani precizijski izdelki prve vrste
dospeli.
tvornice orožja in motociklov v Birminghamu, Anglija njeni zastopnici družbi Jugo-Auto v Ljubljani (v slovenskem prevodu):
„Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagrajen B. S. A. lahki motocikel z darilom industrijalcev, darilom kluba in tremi srebrnimi pokali, do sedaj nedosežen uspeh“!
Dunajska cesta štev. 38,
Halvežia zaloga
modernih okvirjev
v ovalni, okrogli in drugih oblikah vseh velikosti, kakor tudi slik (reprodukcij) svetovnozuanih umetnikov, priporoča
mmo mahtar
atelje za umetno kniigoveštvo in
izdeimnie ©kwir!aw Trgovina papirja in umetnin.
Maribor, Gosposka 24 sproti »vrne cgM
DIVADENT
antiseptična zobna krema je najbolje čistilo in osvežilno sredstvo za zobe in usta,
Glavna zaloga:
L C. KOTAR, Ljubljana
Wolfova ulica št. 3.
Telefon St. 402.
Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov,
m r—n i tt—mr—
Lfubljana, Prešernova ul. 3
priporoča
manufakturno blago
v naj večji izbiri in po najsolid-nejših cenah.
Velika izbira klobukov, perila, kravat ter vseli modnih in športnih predmetov.
aasaaBBBggBBPBBaai	a
Telefon int. 488.
Rydii© ¥ poliKbsih gmmc&žiisa&B
3 € ;	'	; <.4 d t
Z._. x4nil>A model in model „D“ Cutornl crept. ilfillll iMtlllMD naiprfprostelše, naltrpetnejie In nalceneiše DUjLuIIC ullliulllftv KRITJE STREH SEDANJOSTI. Da!ie
Ha £e!io poiUemo pepžs in ponudbe. Spretni zastopniki se st*r»ime c
[Tiska Učiteljska tiskarna y Ljubljani,