XVI Satnik.	V	Gorici,	1.	deccmbra	1908.	49.	številka.
r-»^) [&)rv—
Narodnino in pa-inanila b pr oj emi upravniStvo, Oorica SemoniSka ulica St. 16. Posamezne Storilke io prodajajo » tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Joaip Verdijevem te-kaliiču nasproti mc-itnem rrtu, pri Vac-1»tu Haumgartl t Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Rir* Como) St. H. po 8 vin.
Oglasi in poslanice ■e račuiiijo po potit •tah in sicer: ie io tiska enkrat 14 v., drakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
Tiska ..Narodna Tiskariift“ t( ''kov, L. LukežiG) *
lidajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici.
iuhaja fi»kflotiti str 4. ari pop -lir Sakepisl n iin Jsjo. Hafnuikovai 9 lota m o« spi ,*nojo.
Coma Usta ica m <»io Uto i kior m p il lata I taroi la Banj prsMOI a t«lo lato B kroi ■ia pol lata K l'( /''•TiTTrn«4ijo ja cei lotu i I, u dni legala Iitob Avatri K.
Sekopistsprajac Kaiolaa tiskarni v Boilei, ulica Ti tulad It. B.
SLOVENCI SVOJEMU VLADARJU.
Dne 2. decembra t. I. bo praznovala z drugimi avstrijskimi narodi tudi Slovenija šestdesetletnico slavnega vladanja Njega Veličanstvi cesarja Franca Jožefa I. Šestdeset let drži že naš cesar slavno vladarsko žezlo nad avstrijskimi narodi. Vsikdar je to žezlo dvigal za pravičnost in mir. To smo občutili tudi mi Slovenci in drugi avstrijski Slovani, katerim je navzlic največjim zaprekam od strani drugih narodnosti pripomogel do jednakopravnosti, čeprav se moramo boriti še z največjimi težavami. Ko bodo te težave premagane in bo dobila jednakopravnost povsod svojo moč, zavladal bo mir mej vsemi avstrijskimi narodi. Po pravici se torej klanjamo Slovenci in drugi avstrijski narodje sivolasemu vladarju spominjajoč se s hvaležnostjo Njegovega šestdesetletnega delovanja in vladanja.
Cesar Franc Jožef I. se je rodil dne 18. avgusta 1830 v Schonbrunu na Dunaju. Oče mu je bil nadvojvoda Franc Karol, mati pa Sofija, hči bavarskega kralja Maksa. V mladosti je imel dobro, krščansko vzgojo, ki ga je vsposobila za vladarstvo. Mej učitelji mu je bil tudi sloveči kardinal Rauscher. Čeprav ni bil cesarjev sin, Ga je vendar Božja previdnost že zgoraj izbrala za avstrijskega vladarja. Cesar Ferdinand I. se je namreč v burnem lelu 1848 odpovedal vladarstvu. Ko se je prestolu odpovedal še oče našega cesarja nadvojvoda Franc Karol, poprijel je za habsburško slavno žezlo komaj 18 letni Franc Jožef. To se je zgodilo dne 2. decembra 1848 v Olomucu, kamor se je bila cesarska rodbina radi varnosti umaknila z Dunaja. Božja previdnost, ki nikoli se ne moti, je dala avstrijskim narodom v naj-viharnejšem času dobrega in izurjenega vladarja, ki vlada pravično in modro že šestdeseto leto.
Ob tej veliki in izredni jubilejni slavnosti se morajo vsi avstrijski narodje kot hvaležni in udani sinovi spomniti, koliko težav in britkosti je pietrpel naš dobri in pravični cesar v tej dolgi šestdesetletni dobi. Že prvo leto Njegovega vladanja je bilo viharno. Imeli smo takrat upor na Ogerskem in Laškem, kjer se je prelivala kri. Posrečilo se je sicer slavnemu vojskovodji Radeckemu, da je dvakrat uporne Italijane premagal	in sicer dne 25.	julija 1848 pri Custozzi in	dne 23.	marca 1849	pri Novari, Ogre pa
so ukrotile še le I.	1849 ruske čete.	Strašno je bilo za Avstrijo	tudi 1.	1859, ko	je	naša vojska bila pre-
magana pri Magenti in pri Solferinu v Italiji, ter smo izgubili laške dežele. Še hujše so zadele Avstrijo in cesarja velike izgube na severu v vojski proti Prusiji 1. 1866. Nič manj nevarni za Avstrijo niso bili notranji boji in upori. Največ nemirov in notranjih bojev so provzročili Ogri.
In koliko britkosti in nesreč je pretrpel naš mili cesar v cesarski rodbini! Sam je bil na Dunaju zavratno napaden,	Njegovega brata	Maksimilijana so ustrelili v	Meksiki	dne 19.	junija 18G7, nesrečno je
umrl njegov jedili	sin in prestole naslednik Rudolf dne 30. jan.	1889 in	umorjena	je	bila soproga cesarica
Elizabeta dne 10. sept. 1898.
Res, veliko je trpel naš cesar v 60 letih Svojega vladanja. Prenašal pa je vse z junaško potrpežljivostjo. Njegov plemeniti duh je ostal miren. Navzlic vsem udarcem ni omagal, ampak neumorno deloval za srečo in svobedo avstrijskih narodov. Dal jim je 1. 1867. ustavo, katera zagotavlja v temeljnih zakonih naredom in posameznim dižavljanom enakopravnost. Na te temeljne zakone se vsaki dan sklicujemo zatirani Slovenci, ko zahtevamo svojemu jeziku pravic v šolah iu v uradih. Žal, da se je morala takrat radi timoglavosti Ogrov država nzdeliti v dve državni polovici z dvema državnima zboroma-L. 1907 je cesar potidil postavo o splošni in enaki volilni pravici. Na Njegovo željo se pripravlja postava o ljudskem z a v a r o v a n j u z a bolezen, nezgode, onemoglost in starost in sicer v takšnem obsegu, v kakršnem ne obstoja v nobeni državi.
Tudi katoliški cerkvi je naš cesar izkazoval ljubezen in naklonjenost. Že I. 1855 je sklenil se sv. Stolico posebno pogodbo — konkordat, ki je bil za katoličane ugoden. Rimski papeži Pij IX., Leon XIII. in Pij X. so se ob raznih prilikah spominjali našega cesarja in mu pošiljali apostolski blagoslov.
Kot veren katoličan izpolnuje vse verske dolžnosti natančno. Ob petdesetletnici razglašenja brezmadežnega Spočetja I. 1004 je vpričo cesarske rodbine in dvora, vpričo ministrov in dostojastvenikov, vpričo neštetih katoliških društev pred kipom Brezmadežne, ki je na dvoru na Dunaju, posvetil sebe, svoje in vse cesarstvo Mariji Devici. Ko so se Mu dne 26. novembra t. 1. poklonili avstrijski škofje, naglašal je nujno potrebo vere kot edine opore za obstoj in vlado države. Javno je zatrjeval, da je in hoče ostati zvest sin cerkve in vere. Povdarjal je, da je v premnogih nesrečah in britkostih edino v veri imel tolažbo. Obljubil je vso pomoč cerkvi.
In koliko se je dobrega storilo po cesarjevem prizadevanju v šestdesetletni dobi v naši Avstriji v pomoč ljudstvu! Postavilo se je brez števila prekoristnih naprav in zavodov. Naš modri in pravični cesar je pri vseh dobrodelnih napravah sodeloval in navduševal. Reveži, bolniki, nesrečni in onemogli so imeli v Njem svojega dobrotnika. Ni ga zavoda ali društva, kateremu ne bi bil naš cesar pomagal.
S kratka: Naš cesar je deloval vsikdar za srečo, mir in blagostanje svojega ljudstva na temelju pravičnosti. Na Njem občudujemo pred vsem strogo pravičnost do vseh. V tem je dajal vsem narodom prelep zgled. Zato pa se načelo pravičnosti po Njegovem zgledu čedalje bolj vdejstvuje mej raznimi narodnostimi. Ko bo pravičnost zavladala po celi Avstriji, kakor želi naš cesar, zavladal bo mir, ponehali bodo notranji boji in konec bo krivicam.
Pravičnost habsburške vladarske hiše daje vsem avstrijskim narodom upanje v boljšo bodočnost. To upanje imamo iudi mi zatirani Slovenci I Čeprav se nam gode krivice od strani drugih narodnosti, vendar vztrajamo v neomejeni zvestobi do Njega Veličai.stva in se trdno oklepamo habsburškega žezla, ker se zanašamo na pravičnost habsburških vladarjev. Pod tem slavnim žezlom bo zasijalo solnce boljše bodočnosti tudi slovenskemu narodu. Goriški Slovenci postavljajo v prosl-vo tega veselega dogodka spomenika »Slovensko sirotišče" in .Simon Gregorčičev Dom", ki bosta še poznim rodovom pričala o zvestobi slovenskega ljudstva do vladarjeve hiše.
Te misli nas navdajajo, ko praznujemo šestdesetletnico slavne vlade cesarja Franca Jožefa 1. S takim odkritosrčnim avstrijskim domoljubjem in polni upanja v bodočnost naše narodnosti stopamo z drugimi narodi pred prestol ljubljenega vladarja in kličemo :	.
Bog ohrani, Bog ob vari nam Cesarja, Avstrijo!
Politični pregled.
Slavnostna seja poslanske zbornica ae je vršila r soboto. Predsednik dr. Weiakirchner se je t izbranih besedah spominjal cesarjevega jubileja. Potem je zbornica dovolila, da se predeestvo pokloni cesarja v imena zbornice in ma čestita k jubileja.
Poklonstvene deputacije duhovščine pri cesarju.
V	četrtek je cesar sprejel mnogoštevilno poklonitveno depatacijo avstrijskih škofjv. Kardinal Graša je v krasno® govora povdarjal izredno slovesnost, naglašal vladarjevo vero in neomah'jivo zaupanje v božjo previdnost tadi v največjih bridkostih in se zahvalil za ne-itevilna dela krščanskega usmiljenja. Ginjen je vladar odgovoril. Nsglašal je najno potrebo vere kot edino oporo za obstoj in vlado države. Jivno je zatrjeval, da je in hoče ostati zvest sin cerkve in vere. Povdarjal je, dt je v premnogih nesrečah in bridkostih edino v veri za-
jemal tolažbe. Obljubil je, naj se cerkev vedno zanaša na pravno moč države.
Združitev Jugoslovanov.
Oba jugoslovanska klnba sta inHa v sredo daljše posvetovanje o zbližanju med obema kluboma. V nZrezi južnih j Slovanov11 so vsi poslanci, tako Slovenci, kakor Hrvati, izjavili, da je pod gotovimi predpogoji želeti in tndi mogoče skupno delovanje obeh parlamentarnih organizacij. V ^Slovenskem kluba" je poslanec dr. Šaiteršič predlagal, naj se pošljejo jugoslovanski zvezi konkretni predlogi glede zblitanja. Po daljši debati se je ia predlog sprejel ter ae sklenilo, v principu glasovati za taktično združitev obeh klubov.
Pri tom se je vsestransko naglašilo, da združitev nikakor nima namena priboriti ai jugoalovanskega ministra ter tadi ni v zvezi s septemberskimi dogidki v Ljubljani, temuč se je „Slovenski klub“ odločil za združitev z ozirom na splošni notranji in zunanji politični položaj. Položaj zahteva, di zavzema vas avstrijsko jugoslovanstvo v parlamenta utrjeno stališče. Pri teh pogajanjih ata oba klnba enoglasno izjavila, da je kandidat Jugoslovanov za podpredsednika t parlamentu poslanec Pogačnik.
Avtonomija obeh klubov ae kaže t obeh predsednikih. „Narodna zveza* bo itela 37 poslancev. „Slovenski klub" je izvolil soglasno za načelnika dr. Šaiter-šiča, za nameitnika dr. Korošca.
Darovi.
Jubilejni darovi za„Slovensko Birotišče1*:
P. n. gg.: Jakob Gorkič iz Vrtojbe 2 K; omizje v Lokovcu 10 K; Josip Štrancar, župnik v Rihemberku na račun ustanovnine 20 K; Janez Rojec, župnik v Mirnu na račun ustanovnine 20 K; Josip Pavlica, župan v Rihemberku 2 K; občina Štanjel pristopila kot ustanov-uica z 200 K; v veseli družbi zbrani po* vodom svatbe pri g. J. Sokol-u na Li-bušnjem nabrali 8 K; mladenič izpod Čavna 18 let star daruje 10 K namesto za fantovščino; Devetak Ivan, Renče 51, 20 v; na ženitnini pri gospodu Josipu Stepančič Lipa-Temnica ob priliki poroke njegove hčerke Viktorije z g. Vincencijem Trampuž iz Temnice se je nabralo 9 K 09 v; Benedikt Lutman Št. Andrež 40 v; Germek Franc, Gabrovica 30 vin.; Pavlin Edvard, trgovec 1 K; gospa Ant. Hrovatin 20 K; Judita Špacapan, krčmarica 1 K; 1. Jenko, sluga na Montu 50 v; Ana Košuta, zasebnica
2	K; Cej Josip, Savnica 25 v; Frančišek Kosovelj, Zagrajce 10 v; Josip Kosovelj, Zagrajce 10 v; Cotič Josip, Vrh 20 vin. —
Bog poplačaj vsem stotero I Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Za rAlojzijevišče“: Veleč. g. Frančišek Razpet, župnik Idrija ob Bači 10 K; na ženitnini pri gosp. Josipu Stepančič, Lipa-Temnica ob priliki poroke njegove hčerke Viktorije z g. Vincencijem Trampuž iz Temnice se je nabralo 9 K 9 vin. —
Novice.
Veselica »Slovenskega slro-tisča« v proslavo GO-letnice Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. ne bo dne 6., ampak še-le dne 20. t. m.
. Cesarska odlikovanja. — Cesar je podelil tržaškemu namestniku princu H o h e n 1 o h e veliki Leopoldov red; naš prevzvišeni knez in nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej, je imenovan cesarjevim tajnim svetnikom. '
enako dunajski župan dr. Lueger; župan korminski baron L o ca tel lije dobil k o m e n d a t o r s k i križ reda Franca Josipa z zvezdo; baron B i a u c li i v Rubijah je dobil red železne krone tretje vrste; Franc Jožefov križ so dobili okr. glavar Edtnund vitez Fabiani v Trstu, primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici dr. Fratnik iu veleč, g. J. Peternel, častni kanonik iu dekan v Kobaridu. Odlikovanih je bilo še mnogo drugih oseb z visokimi redi.
Zastopniki avstrijskih dežel so | se včeraj poklonili osarja. Cesar je nagovoril deželne glavarja posamezno. Deželni podglavar goriški dr. Gregorčič, ki je nadomestoval bolnega deželnega dr. Pajer-ja je imel na cesarja nagovor, v katerem je povdarjal zveatobo prabivaloev naše dežele do IltbBburške hiie ter voddil cesarju v imenu prebivalcev goriškn-gradiičanske dežele, da bi ga Bog ohranil š» dolgo časa na prestolu avstrijske monarhije. —
C-tsar ae je [zahvalil za častitke in rekel, da ma je znana udanost našega prebivalstva do prestola, kakor tudi ljubezen katero gnji naie prebivalstvo do svoji domovine. Na to ao mu bili predstavljeni deželni odborniki in sicer: prof. Birbuč, dr. Mirani in dr. Verze-gnassi in n»mestnik Anton Klančič, katere je cesar posamezno nagovoril.
Kaj je s paralelko pri slov. pripravnici za gimnazijo? Za to iolo se je bilo oglasilo letos v začetku šolskega leta nad 80 otrok, a vsprejetih sme biti samo 40. Gospod vodja je radi tega zahteval, naj se nemudoma otvori še eden razred. OJ tedaj sta pretekla že dva meseca in pol, a rešitve še vedno ni. Ko se gre za slovenske otroke, šolske oblasti nimajo časa pečati se s takimi lapalijami. Stvar je seveda drugačna, ko se gre za ono peščico Nemcev, ki so s trebuhom za hruhom privandrali v našo lepo dežele: letos jeaezidal Sohalverein poslopje za nemško ljudsko šolo, a letos je £e sprejela «lada to iolo v svojo oskrbo. Človek akoraj ue more verjeti, da je ta vest resnična.
— Porotne obravnave. V četrtek bo je vršila pri tak. porotnem sodišča kazenska obravnava proti Avgaita Semoliču iz Brestovice. Tožen je bil zaradi puskaienega umora in ropa. Kakor smo svoječasno poročali je Avgust Semolič dne 27. janovarja t. I. pri selu Sabliči blizu Jimelj na voza napadel mlinarja Petra Farlana, na katerega je dvakrat vstrelil iz revolverja ter gi težko ranil. Semolič je	streljal	na	Farlana iz na-
mena, da bi ga umoril in oropal, kajti videl je pri njem v Plosovi gostilni v Davinu, kjer je Farlan kupoval smodke več denara, katerega je dobil za moko, katero je	dvakrat	na	teden	vozil iz
mlina v Devin, Sesljan in Nibrežino. Ker se ni Semoliču posrečilo Farlana umoriti in se mu je ta postavil v bran, je Semolič zbežil in so ga ž9 čez par dni prijeli v Vidma ter kasneje izročili naiim sodiščem. Porotniki so Semoliča spoznali za	krivega	in	sodišče	obsodilo
ga je na 5	let ječe.	Opomniti	je, da je
Semolič živel več let v Trsta ter bil tam čevljarski pomočnik in se torej tam pokvaril.
V	petek se je vršila kazenska obravnava proti 48-letnema Franceta Dra-schlerja, trgovskemu pomočnika iz Ljubljane, a stanujoč v Girici. Državno prav-dništvo ga je tožilo zaradi ponarejanja denara, pa zaradi tatrine. Draichler je bil nekaj časa v službi pri g. Rovann in potem pri tvrdki Konjed c & Zajec. 01-alovljen je bil iz službe baje zaradi tega ker je preveč pil. Iz obtožnice posnemamo, da je Draschler nekega dne kupil papirja in amodk v trafiki T. L^ban, nahajajoči nasproti Ijadtkega vrta. Plačati je hotel to z jednim goldinarjem, katerega je Leban spoznala za ponajerenega. Drugič
jn hotel Draschler plačati osminko žgaanj pri nekem Cappelli zopet s ponarejenim goldinarjem. To je dalo porod, da se je izvršila pri Draschlerju hišna preiskava. Naili so na stranišču štiri modele za ponarejanje & kronskih komadov in sicer dva za ogerske in dva za avstrijske. Iitotako so našli tam eden model za ponarejanje goldinarjev ter več raznih priprav za ponarejanje deuara. Rtvno-tako ao našli pri niem tali več železja, v vrednosti kakih 60 K, o kateremu] je trdil g. Zajec, da je njegova lastnina. Draschler pa je tajil, da bi bil ponarejal denar ter je rekel, da je najdene modele kupil kot staro železo. Iitotako je trdil, da je pri njem najdeno železje njegova last. Porotniki so Draschlerja oprostili.
Mesine novice.
Shod »Slov. kat. delavskega društva« bo prihodnjo nedeljo dne 6. t. m. in ne dne 13. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Shod se bo vršil pri Gorjancu na Kornju ob BVs pop. To bo slavnostno zborovanje v proslavo cesarjevega jubileja. Ob enem bo tudi predavanje o načrtu nove postave glede zavarovanja za bolezen, onemoglost in starost. Društvo bo ta dan slovesno izročilo svojemu blagajniku križec, ki mu ga je sv. Oče podelil v odlikovanje: Pro ecclesia el Pontelice. Vabimo na obilno udeležbo.
Shod ženskega delavskegi društva „Skalnicau se je vršil v nedeljo v prostorih „S. K. S. Z.“ ob obilni ndtležbi. Pred vsem je bilo slavnostno zborovanje v proslavo 60-letnice cesarjeve s primernim govorom. Društvo je odpoalHo kabinetni pisarni Njega Veličanstva na Da-naju brzojavko : nDruštvo slovenskih d el a v k „S k a l n i c a* poklada pred preatol Njega Veličanstva obšestdesetletniciiakrene čestitke in izraža ljubezen, neomejeno zveatobo in hvaležnost za vsa dela in postave v prid delavskemu ljudstvu". Olbor. Po slavnostnem zborovanju je duhovni voditelj dr. A. Pavlica obširno razlagal načrt nove postave o zavarovanju za bolezen, onemoglost in starost. Ob konou je dajal pojasnila na razna vprašanja. Nato je predsednica gospica Gabrijela Abram zaključila zborovanje.
m Slavnosti o priliki cesarjevega jubileja. — Danes zvečer ob 8. uri priredi vojaška godba mirozov po mesta. Obhodila bo navadne nlice ter se poda do topničarake vojašnice. V tem času se bodo na gradu spuščali umetni ognji. Rszsvetljava po mesta se začne ob 7‘/i uri zvečer.
V	sredo 2. dec. ob 7. uri zjutraj priredi vojaška godba budnico po mestu. Na grada se bo oddalo 24 atrelov a topovi.
Ob 9. uri bo slovesna sv. maša, katero bo daroval prevzv. knezonadškof. Sv. maše se udeleže vse oblasti.
Ob 101/, bo vojaška maša na Ro-jioab, katere se ndeleži cela goriška garnizija, veterani in drugi. Streljalo ae bo a topovi.
Popoladne ob 2. po slavnoBtni banket v hotela „Smbahu“, katerega ae udeleže višji uredniki, zastopniki, dostojanstveniki, vojaški prodstojniki itd.
m Jubilejna slavnost v centralnem semenišču. — Ta slavnost se je vršila v nedeljo ob lepi udeležbi čč. duhovščine in drugega odličnega občinstva. Lepo je igral domači orkester. — Tudi pevske točke so bile lepo izredene. „Bis“ - klicev ni manjkalo. Slovenski slavnostni govor je imel č. g. Remec, ki je krasno govoril.
Jubilejna veteranska slavnost se je vršila, kakor naznanjeno, r nedeljo popolndne v slavnostai drorani Pija X. t nlici Mnnicipio, katere 80 je udeležilo mnogo gospode in goriško aristokracije ter tukajšnji častniški zbor z brigadirjem 'Seibtorn. D'orana jo bila slavnostno de-korirana. Ro je polnoštevilna vojaška godba zaigrala par komadov, je društveni predsednik J>cDbi govoril slavnostni govor, v katerem je slavil našega cosarja kot uzor vladarja, očeta Bvojih narodov, trpina, ki je prebil neilevilno britkih nr. Prvikrat je nai cesar cb skal Gorico dne 18. maja 1850, drugikrat 8., 0. in 10. meja 1857, tretjikrat s cesarico K izabeto 31. marca 1862, četrtikrat dne 4. aprila 1875, petikrat 17., 18. in 19. septembra 1882 ia Sestikrat 27., 28. in 29 septembra 1900. Na konca govora so zaklicali slava Nj. Vel. cesarju. — Društvo rdečega križa je 12 voščakov, ki bo se borili pod Hidetzky em obdarilo a hraailno.knjižico b precejšnjim zneskom. Brigadir Seibt se jo zahvalil društvenemu predsednika za lepo slavnost, nakar je slavnost končala.
m Sejm sv. Andreja, ki se je vršil včeraj ob krasnem vremenu, je privabil v mesto izredno mnogo ljudstva, ki je priilo v mesto večinoma se zaba-viti. Posebno na Travniku je bila gnječa, kjer so razni kramarji prodajali svojo robo. Da je bilo pri „komedijah“ mnogo ljudstva, tega tadi ni treba posebej omenjati. Gostilne so bile natlačene ljudstva, v nekaterih ni bilo mogoče dobiti prostora. Živine je bile mnogo prignane na trg, ki je imela srednjo ceno. — Jjiški »botegarji* so govsrili včeraj vsi slovensko ; kakor pristni Slovenci so se obnašali. „Fora i scaviu se ni slišalo včeraj : pač pa „pejtega notar gospodinja 1“ Danes štejejo laški trgovci, koliko so jim »udavi1* znosili.
m Demonstracij« so bili v nedeljo zvečer v Gorici. Kakih 200 oseb se je podilo po ulicah, ter kričalo med drugim tudi „abbasso il governo“ itd. — Druge nesreče ni bilo.
Iz goriške okolice.
Tiblo k veselici, katero priredi ...Katoliško slovensko izobraževalno dru-štvo1* v Grgarju v proslavo jubilejev Njegove Svetosti papeža Pija X. in Njegovega Veličanstva Franca Jožefa I dne
6. decembra 1908 v prostorih g. Andreja Miljavec ob 4. urah popoldne s sledečim vsporedom : 1. Slavnostni govor. 2. Fr. Ser. Vilhar: „Slovenac i Hrvat*, moški zbor. 3. S. Gregorčič: „Dražba“, deklamacija. 4. „Pred sodnikom", šaljiv prizor. 5. Grum: „Venec slovenskih narodnih pesmi4*; moški zbor. 6. »Stotnik in njegov sluga Štipko**, šaljiv prizor.
7. Janez Laharnar: .Bratje v kolo se vstopimo!-*, moški zbor. 8. Langhaus: »Krčmar pod zvitem rogu“, burka v enein dejanju. Vstopnina 40 v, sedež 1. vrste 1 K, II. vrste 80 v.
K obilni udeležbi vabi — odbor.
Blamaža. — V Št. Aadreža se je vršil v nedeljo uttanovni občni zbor Slov. kat. izobraž. druitra „Nai Dom1*. Liberalci so hoteli to priliko uporabiti in napasti naše pristaše. Uže v soboto so v „Sjči“ žugali in šuntali ljudstvo na to. A izpodletelo jim je. Surovine so mislile, da se bodo n*ii ustrašili »Sočinega* in Alojzija Brajnikovega žaganja. To vemo, da za zavraten napad so sposobni, tadi za kako koštronado napraviti niso zadnji. Ko so naši zborovali v prostorih X. Paikulina, priderejo socialisti z liberalcem Lojzetom na čelu v zborovalno dvorano, kjer so začeli tuliti in žvižgati.
S tem so hoteli zborovanje preprečiti. Ali šlo ni, kakor so oni hoteli. Naši so vrata zaprli in mirno zborovali dalje. Rdeči junaki z »znanim ljudskim go-vornikoro“ Lojzetom bo pa pred dvorano
razdajali, tulili in vpili kot zbesneli. Žgalo jih je, da niso shoda razgnali. Ko niso mogli drngega doseči, so čakali konec zborovanj«. Sedaj so pokazali spet svojo divjo svobodo in napredek. Začeli so brizgati. Ali to brizganje je bil izraz njih jeze in sovraštva, ker niso na zborovanja dosegli svojega namena. Čestitamo »Soči**, da ima za svojega generala takega kričača in tako na debelo otesanega pristaša, kot je Lojze. Potem pravijo, da so svobodni. Pastile drugim svobodo, katero aami uživate. Ako ne privoščite drugim svobode, potem niite svobodomiselni, ampak aažnji Bvojih strasti, ki vas ne pripeljejo do kraja blagostanja, ampak do roba duševnega in telesnega propada. Ravno v Št. Andrežn imajo mnogo vzgledov, kam pripelje človeka ona svoboda, [katero oznnjajo niši liberalni kolovodje. V propart, v pijančevanje, v razne strasti, v družinske prepire, pretepe in upore, proti takim ciljem kora« kajo proBvitljeni .svobodomiselci**.
g Veselica druttva „Branik“ v Podgori, ki bo je vršila minolo nedeljo, je izpadla dobro. Velika žaloigra „Kapelica na gori* je privabila skoraj polno dvorano občinstva. Igralci in igralke so častno izvršili nelahke naloge. Igra je teika in čudili smo ae, da bo se Podgorci drznili stopiti s tako igro pred občinstvo. Igralci so bili aklamirani s frenetičnim ploskanjem. M >ian zbor je pel dobro. Eiako tudi g.čna deklamovalka je dekla-movalalepo. — Veselici je bila prirejena v spomin jubileja cesarjevega, kakor je g. Justin v svojem nagovoru povdarjal ter slavil vladarja kot vzor moža, ki želi svojim narodom najboljše.
g Smrtna kosa. — Danes ob 4. uri zjntraj je v Kronbergu umrl g. Ivan P o 1 e n č i č v 24. letu svoje dobe. Pogreb bo jutri pop. ob 4. nri. Uir njegovi duši!
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Šebrelj. — V nedeljo dne 29. nov. t. t. imela je »Kmečka zveza* za Gjrkljaisko javen shod v Šebreljah. Shodu je predsedoval ŠebreljBki župan Ant. R?jec, kteri je otvoril shod in dal bmedo g. dež. poslanca In župana Cerkljanskemu Ant. Kosmaču. Ta je obrazložil postopanje poslancev S. L. S. pri zadnjem zasedanju deželnega zbora in podal kot načelnik cestnega odbora poročilo o stavljenih prošnjah na deželni zbor za zgradbo mnogih cesta na cerkljanskem, koje pa so za sedaj ostale nerešene.
Obrazložil je tadi pomen novoustanovljene živinorejske zadruge v Cerknem kojemu poročilu so ndeleženci z unemo sledili.
Gosp. kaplan Kob poročal je o [delovanju deželnega zbora v zadnjih 6 letih, kaji je osnoval deželno hipotečno banko, vstanovil deželno zavarovalnico za živino, prevzel nžitnino v svojo režijo itd. Gasp. župni uprav. Irančič po-jasnoval je pomen strank; naj si ima stranka kakoršnokoli ime, mogote je le dvoje, ali je katoliška ali liberalna; na to je predlagal, naj se ir.reča zaupnica goap. Kosmaču, kar se je z odobravanjem sprejelo. Na to je bil dobroobiskorani in čez l1/, ure trajajoči shod zaklučen.
c Obrtno dihanje v Cerknem. Naš cerkljanski Raštelj, t. j. trgovsko središče, ki sega od Htjdra in Štruklja pa do Firbarja na trga, prav tista skupina lepših hiš, ki ob slavnosti dne 4. okt. raznn ene hiše ni bila izobesila nobene zastave in ni bila razsvetila nobenega okna, je dobila novo trgovino z mešanim blagom. Trgovino je otvoril g. Gabriel Bevk v hiši svojega očeta, ki ja bila dne 4. okt. razsvetljena in je bila tudi izobesila zastave. Napredek pozdravljamo in novo trgovino sl. občinstvu priporočamo.
c Smrtna kosa. U nrl je dne 26. t. m. g. Matija Knavs, oče veleč. g. dr. Knavsa, dekana v Cerknem. — Naše iskreno ttožaljo g. dekann In velespošt.
rodbini.
Iz kobariškega okraja.
kd Učitelj — tožitelj. Znani učitelj Semolič, mož dobro znan na Tolminskem, jo bil prišel v Drežnici popolnoma ob vso veljavo; zato so ga „tran8porirali* proč. On se jo pa branil na vse kriplje. Grozil je s tožbo kr. šols. svetu, g. župana in drngim osebam. Pa, ko je prišel njegov čas, je le lel ter za odhodnico vložil kar dve prav nelogični tožbi. Obravnava se je vlekla dolga čaea in sedaj je prišla razsodbB, da učitelj Semolič je padel. S tem je dobil dolgi nos, dragi pa zadoščenje. Šlo se je sa razne nazore, ki jih je učitelj razširjal med otroci v šoli. Tajil na obravnavi je vse in se zvijal, a učenci so ma dokazali resnico. Ali je to odgojitelj naie dece? Ali smemo takemu učitelju zaupati naše najdražje, našo nedolžnost, naše otroke?
Iz komenskega okraja.
Iz Temnice. — Župana novega nimamo še. Rskurz nasprotnikov ni še rešen. Našemu županu, kraikemu magnatu Stepančiču bije enajBta ura. Mož ve, da nam županil ne bo. Čas bi že bil, da bi cmoknil z žapanskega stolca, na katerega ne spada več. Za časa njegovega županovanja nam nima kaj pokazati. Praznih rok stoji pred nami. On in njegovi podžupani so delali vse kaj drngega, kakor gledali za dobrobit Občinarjev.
V	zadnjem čbbu so [hoteli ustreliti spet nekegu kozla v starešinatveni seji. Znani podžupan iz Novelov je rekel, da Renčani mečejo denar v gmajno ter škoda za denar, katerega se zabije za novo cesto iz Renč do Temnice. — Taki so torej naši občinski zastopniki. Niti spodobne ceste nam ne privoščijo. In taki možje naj bi bili če nadaljp voditelji našega županstva? Nikoli I To bo ne sme zgoditi! Proč s takimi možmi, ki se tako sramotno izražajo o tako koristni in potrebni napravi, kot je cesta Renče-Temnica. — Hjteli so, naj bb popravi cesta iz Kostanjevice v Lipo, nova cesta Ranče-Temnica jim ni tako važna. Bebci, vaak otrok ve, da tak nasvet v sedanjih razmerah ni pameten. Seveda, vse ceste bi bilo dobro, da bi se popravile; a vam ni za to, vam je le za to, da bi se cesta Renče-Temnica ne gradila. Taki možje ne spadajo več na krmilo naše občine.
Š 9 nekaj ! Spominjamo Be dobro letošnjih vojaških vaj. Vojaki so napravili po polju mnogo škode. Komisija je škodo cenila. Novelaki podžnpan je Imel pri tem veliko besedo. Posestniki smo si tega podžupana dobro zapomnili, kaj je on o tej priliki počel. Ne rečemo drugegi kakor to, da mnogi posestniki niso dobili nikake podpore ali pa male, čeravno so imeli na polja mnogo škode, nasprotno dragim se je škoda cenila nad mero. Tako se je delila pravica.
Novoizvoljeni možje starešini, dobro si zapomnite te Vaše »prijatelje*, ki Vas poznajo le za časa volitev, drugače Vas ne poznajo. Pozor pri voiitri žapana!
Domačin.
km Kobjeglava. — V naši občini se bode primerno praznovala 60. letnica Njih. Veličanstva in 50 letnica inašništva sv. Očeta s tem, da se dne 8. grudna slovesno blagoslovi- novo znamenje na cesti in podoba lurške M. B. Vaško znamenje je izdelal v prekrasnem slogu (romanskem) g. klesar Lavrenčič iz kra-škega belega kamena. Stroške za ta spomenik iu za soho M. B. je pokril naš domači dobrotnik Fran Ostranška,
trgovec v Kobjiglavi. Vse skupaj stane (kakor pravijo) nad 2000 K. V družbi s svojim f bratom Antonom nam je sezidal iz svojega novo svetišče (koro) iu zakristijo.
Dne 8. decembra ob 2. popoldne se blagoslovi kip M. B. na domu do • brotnika, se prenese v sprevodu v cerkev, kjer sc odpojo litanije in potem na pripravljeno mesto. Že naprej vsklik-neino: Hvala za velikodušni dar dobrotniku! Zahvala pa je nova prošnja. Upamo od tega dobrotnika še kak dar v teku časa za olepšavo cerkve iu sploh za čast Božjo. Ta dan pričakujemo obilne udeležbe. Tudi za fotogra-fični posnetek posameznih skupin bode preskrbljeno
Iz sežanskega kraja.
Tomaj. — Darovi za jubilejno gospodinjsko šolo šolskih sester »Eliza-betišče- v Tomaju: Nj. c. kr. visokost nadvojvodinja Marija Jožefa 50 K; blagorodni gospod Miha Zega, deželni poslanec v Kanalu 30 K; preč. gg.: Matija Sila, častni kanonik in dekan v Tomaju 20 K; Henrik Šonc, vodja semenišča v Trstu 20 K; Ivan Koruza, župnik v Klani 15 K; monsignor Josip Kragelj, č. kanonik v Tolminu 10 K; Karol Čigon, vikar v Vojščici 10 K; Ivan Tiringer, kaplan v Tomaju 10 K; Filip Abram, vikar v Pliskovici 5 K; Vinko Tomagnin, kurat v Gorici 5 K; .Josip Grašič, župnik v Beramu 5 K; Anton Notar, ekspo-zit v Štorjah 5 K; Anton Kocijančič, župnik v Mirni (Kranj.) 5 K; Matej Rebolj, župnik v Truški 5 K; Ivan Kovačič, župnik v Podmelcu 5 K; Josip Kran-čič, župnik v Repentabru 5 K; Janez Sedej, vikar v Levpi 5 K; Krist. Tomšič, kaplan v Tolminu 5 K; Ivan Kosi, župnik v Ročinu 5 K; t Julij Warto, župnik v Bazovici 4 K; Štefan Jenko, župnik v Podgradu 4 K; Anton Berlot, dekan v Kanalu 4 K; Miklavž Kocijančič, župnik v Ročah 4 K; Josip Knavs, kurat v Koprivi 4 K; Valentin Kragelj, župnik v Podbrdu 3 K; Izidor Božič, vikar v Kamnu 3 K; Josip Omers, župnik v Sežani 3 K; I. Sedej, kaplan v Podmelcu 2 K; Valentin Pirc, vikar v Oblokah 2 K; Josip Fabjan, župnik pri Sv. Luciji
2 K; Fran Črv, vikar v Grahovem 2 K in g. Peter Rože, posestnik v Tomaju
3 K. -
Bog plati vsem imenovanim in neimenovanim blagodušnim dobrotnikom, kakor tudi onim, ki so ob času pobire našim sestram pobiralkam darovali ka-koršnikoli znesek.
Ker so stroški v zavodu zelo veliki, nikakor ne zadostuje mesečnina gojenk za pokritje vseh stroškov. Radi tega smo prisiljene zopet trkati na blaga srca naših dobrotnikov s prošnjo, da se še nadalje spominjajo »Elizabetišča".
Drobtine.
Detomorilka oproščena. — V Trsta je porotno Bodišče oprostilo 23-letno Viginijo Danelatti iz Červinjana, ki je bila obtožena detomora, ker je 26. maja v luteranski cerkvi pustila novorojenčka, ki je potem nmrl v bolnišnici. Porotniki so se izretli, da je ta čin naredila v duševni zmedenosti.
V	Kožbani je naBtal požar v hiši Terezije Grndin. Požar k areči ni napravil velike škode, ker je 15 letne hči zapazila ogenj, ko ga je bilo mogoče še pogasiti.
Nadškof dr. Stadler (ajni svetnik. — Cesar jo imenoval voditelja de-putacije bosenskih katolikov, nadškofa dr. Stadlerja tajnim svetnikom.
„11 Lavoratore** — list tržaških socialnih demokratov baje preneha r kratkem izhajati. Slabe finance in slabo gospodarstro.
M«ena mizarska dela
fl rimskem in gotišhem slogu
izdeluje
V
fl. Černigoj-Gorica.
Svoji k svojim !
ŠTEFAN NOSIČ
naslednik Antona Pucelja
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni.
Svoji k svojim!
Kimtoiraf v dvorani ..CENTRAL"
Veliki električni
BIOSKOP
Internncijoimlnn gledišči1, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. I'meliiiško in tehnično vodstvo: Arhitekt n. Tscherne.
Predstavo ob delavnikih ‘2 veliki predstavi 1/27, in 8. liri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '/,4, 5,	7. in
8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. — Vsaka predstava traja čez j 1 uro.
Otvoritev
nove mesnice
v Gorici
ulica SV. IVANA St. 8
Slavnemu občinstvu in posebno goriškim gg.gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom t. 1. lastno mesnico v Gorici v sredini mesta
ulea Sv. Ivana Št. 3.
Zagotavljam točno in dobro postrežbo ter se priporočam za obilen obisk udani
Adolf Urbančič
mesar.
jv	"a.	"j
Prodajalna Katoliškega tisk. drutUva . -z »Trstu ==
pri uelilii pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. . t. d. i. t. d.
2a časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašnistva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tishouin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanem
„KatoI. tisk. društvo" TRST.
Prijateljem in znancem, globokovdan v sveto voljo Božjo, naznanjam, da je Bogu-StvarnHtu dopalo k Sebi poklicali mojega predobrega očeta, kmeta
MATIJA KNAVS,
ki je dne 2G. t. m. ob 1 uri zj„ (35 let star, na svojem domu na Hribu 41, župnije I.oški-potok na Kranjskem, previden s sv. sakra-menti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. —
Predragega pokojnika priporočam v pobožno molitev!
V	CERKNEM, ‘26. nov. 1908.
Dr. Fr. Knaus,
žk.-dekan.
^	mM." w«i . h
Najlepše fotografije
dobite
v (odlikovanem fotografskem ateljeju cM
' '	9
Ig
e&h
 Gorica — I	Trst	'
i	1	m
G'o s p o s k a ulica št. 7. j j Vria delle Poste št. 10.
I. ZORNIK
Gorica — Gorica
sedaj Gosposka ulica 11.
priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jager perilo, ovratnice, rokavice, nogavice dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi -
Loterijske številke.
2K. novembra
Dunaj
Gradec
31 47 26 55 73-
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne, vrste. Moko št. O, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */, Kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka Iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
KovodaSlo blago
— za nastopao sezona —
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
Anton Krušič
hrojašhi mojster in trgovec
v Gorici
Tekališče Josipa Verdi št. 33
in v podružni delavnici
na Tržaški cesti
v lastni hiši (v bližini g. Černigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, veleč, duhovščino in slav. občinstvo v mestu in na deželi, da je došla ravnokar velika množica raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angleških tovaren najrazličnejših kakovrsti za vsaki stan.
JVa^nanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga i, omejeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po -41 o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5' .,0i„ (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 60|0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
i
'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino (ttckfiievo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti.
Izvrna steklica tega olja na, ravnorntrn6 barve po K 140 bele barve K 2.
Trskino želemnto jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim Jodeceni.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklenice je 1 krero 40 virarjrv.
OPOMBA. Olje. katerega naročam direktno iz Korve«ije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorju predno se napolnijo stekleulee. Zato za-mofem jamčiti svojim eč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. :--------------- ■	—	---------—
Crintofolettijeva pijača iz kine in žele/.a.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ■ ■
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;