DUHOVNO ŽIVLJENJE. L A V Ü O A ISP1RITUÄL LETO IX. - ŠTEV. 158 MAREC 1941 ANO IX. - NUM. 158 MARŽO 1941 SU EMINENCIA Dr. SANTIAGO LUIS COPELLO DANDO LA BEN-DICION PASTORAL "Obedeced todos al Obispo como lesucristo obedecio al Padre. y a los Sacerdoies como a los Apčstoles. Donde estd el Obispo estd alli tam-bien el pueblo, como donde estd lesucristo estd alli la Iglesia Catd-lica". (San Ignacio en el ano 107). 4. MAJA se bo vršila slovesnost SVETE BIRME. Poskrbite, da Vaši otroci ne bodo ostali brez tega zakramenta. Saj brez darov sv. Duha ne bodo mogli ostati nedolžni in v veselje in tolažbo svojim staršem. Večina bralcev je bila v mladih letih pri birmi. Nekateri pa tega zakramenta tedaj še niso prejeli. Mnogi so naprošeni, da so za botra. Ti vsi, in sploh vsak vernik naj bi o birmi bil vsaj nekoliko poučen. Trije zakramenti vtisnejo duši pečat, ki ne ugasne, neibrisno znamenje: krst, birma, mašniško posvečenje. Krst stori človeka za člana božjega kraljestva. Birma ga uvisti v bojno službo Gospodovo in ga potrdi za vojaka in borca božjega. Mašniško posvečenje ga dvigne za vodjo v božji službi. Ti trije zakramenti imajo globok pomen za Cerkev in posameznega vernika. Birma ni tako neobhodno potrebna za zveličanje kot krst. Vendar ne sme nihče zamuditi, da bi je ne prejel, ko pride priložnost. Tudi odrasli mora in sme biti birman, a ko v mladosti iz kakšnega vzroka ni mogel biti. Kaj daje birma? Že ime (confirmatio == potrjenje, okrepitev) pove, da dvigne krščenca na višjo stopinjo krščanskega življenja. Birma hoče storiti mladca za polnovrednega, zrelega kristjana. Birma posveti mladega vern ka za viteza, mučenca iv. duhovnika. Vitez: Ko gre mladec v leta, se dvignejo zoper njegovo dušo sovragi, lludič, svet in nižja natura se zarote, da ga odvrnejo od lepega življenja. A mladec ni prepuščen samemu sebi. Pri birmi je imenovan za viteza. Duh božji bo z njim. In mladec se uvrsti v vojskujočo Cerkev. Mučenec: Pred vnebohodom je dejal Kristus apostolom : 11 Priče boste meni do kraja sveta” (Apd 1,8). Priča je v grškem jeziku martyr = mučenik. Martyr je priča za Kristusa. In to moramo biti vsi. V življenju in delu moramo pričevati za Kristusa. Da višimo zapovedi, da z besedo in nastopom spoznavamo vero vanj. Višek pričevanja je mučeništvo, ki da kri in življenje za Kristusa. Nobenemu verniku ni prihranjeno večje ali manjše mučeništvo. Odkod moč za pričevanje o Kristusu pred svetom ? Sv. Duh jo daje pri birmi. Junaški mučeniški duh stare Cerkve naj tudi nas prešinja! Duhovnik: Poleg rednega duhovništva je še splošno duhovstvo, ki smo ga deležni vsi verniki. Sv. Peter piše: “Vi ste izvoljen rod, kraljevo duhovstvo” (1 Pet 2, 9). Vsak vernik je duhovnik. Svoje duhovstvo izvaja s tem, da pod vodstvom posvečenega duhovnika sme sodarovati pri sv. daritvi. Cerkev ne mara pri maši mutastih gledalcev in poslušalcev, marveč zavednih in prepričanih sodarovalcev. Vernik je duhoven, ko sodeluje pri razširjanju božjega karljestva. To duhovstvo nam je bilo dano pri birmi, ko smo bili maziljeni s krizmo. Zavedajmo sc, koliko častitost smo torej prejeli. Ker ima birma za vernikovo življenje tako globok pomen, podeli ta zakrament škof sam. Le škof ima namreč polno oblast od Kristusa. In po škofu deluje sv. Duh na poseben način. Kristjani, birmanska milost naj živi v nas celo življenje! B! dla 4. de Mayo Su Exce'.encia Mons. dr. Antonio Boca. r.dininistrarä la san ta Confirmacion para la Colectividad eslovena. cr. Av. del Čampo 1653. lisce tros anos hemos tenido igual fiesta, la que recuerda črta ilustiaciön. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer, sredah in petkih ni dom-.. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Registro de Prop. Intelectual 81190 Letna naročnina za Argentino 2 $. CERKVENI VESTNIK 2. marca maša na Paternalu za Ivana Pečenko. Molitve na Paternalu. 9. marca maša ra Avellanedi za rajne Sabotin. Molitve na Paternalu. 16. marca maša na Paternalu za Jožefa Glavič. Molitve na Aveila-nedi. 23. marca maša na Avellanedi za rajne stariše Lah. Molitve na Paternalu. 30. marca maša na Paternalu za Maksima Bovc:n Molitve na Paternalu. V postu ho popoldne sv. križev pot. Za Ivana Kerševan bo maša 2. marca ob 12 uri v cerkvi sv. Roze. Za Franca Lisjak 16. marca ob 12 uri istotam. Za rajnega č'st. Jožefa Kastelica obletna maša !>. marca ob 12 uri pri sv. Rozi. Krščeni so bili Ana Marija Volčič v San Cayetano in Marija Globokar v X. S. de Candelaria. BIRMA IN PRVO SVETO OBHAJILO čas 'niti! Da ne bo vse zadnji trenutek! Prijavite hitro otroke, da se bodo prav pripravili, da bo veselje za dušo in telo! Prvo sv. Obhajilo bo na belo nedeljo 20. aprila. Birma bo 4. maja. Najugodnejša prilika, da prijavite otroke je ob priliki popoldanske službe božje, ki je vsako nedeljo ob 16.30 uri na Paternalu (razen 16. marca) Av. del Čampo 1653. Tudi po maši je prilika za prijavo. Prav tako sprejemajo prijave šolske sestre v šoli na Paz Soldän 4924. Na Avellanedi prijavite otroke, ko je tam služba božja v Manuel Estevez 630. K sveti birmi morejo pristopiti tudi otroci, ki še ne hodijo v šolo. Tukaj ra-rost ni nič omejena. (Še torej stariši želijo, da prejmejo sveto birmo z večjimi tudi njihovi še mali otroci, se tudi to lahko zgodi. Otroci, ki imajo nad 6 let morajo biti na birmo pripravljeni tudi s spovedjo. Tisti ki so v teli letih naj se pripravijo Uidi za prvo sveto Obhajilo, če še niso bili. Zato jc treba, da jih pravi čas prijavite. KRIŽEV POT Postni čas je poseben spomin na Kristusovo trpljenje. Naša sveta vera časti Odre-šenikovo trpljenje kot svoj največji zaklad. Saj nam je z njim naš Odrešenik pridobil odpuščanje grehov in nas odkupil sužnosti hudobnega duha. Uči nas tudi prave živi jenske modrosti in nam razloži smisel človekovega trpljenja na zemlji. Križev pot bomo molili vse postne nedelje pri popoldanski molitvi in ste vsi toplo povabljeni. NOTA DE ADMINISTRACION Un asunto muy delicado de nuestra Revista es la parte econčmica. Agrade-ciendo a los que generosamente han cumplido con nosotros nos dirigimos a los que todavia no estdn al dla con el pago. Son 2 $ de abono anual. Con agra-decimiento se reciben tambien las do-naciones. —- Consigan nos suseriptores. AVISOS Nos dirigimos a nuestros leetores que colaboren consiguiendo avisos. Puesto que la Revista tiene una circu-lacičn bastante grande, los avisos ren-dirän bien al interesado. Rev. Padre Juan Hladnik, capellan es-loveno, reside en la parroguia de Santa Rosa en Pasco 431. Se lo puede ver to-das las mananas, menos miercoles; y las tardes desde las 17 horas menos miercoles y viernes. Los domingos solo hasta las 9 horas. Telefona 48-3361 y 48-0095. POSTNA POSTAVA POST OD MESA IN PRITRGANJE V JEDI je zapovedan na pepelnico in vse petke 40 dnevnega p.sta. PRITRGANJE V JUDI j 3 zapovedano vse srede v postu in na veliki četrtek. Na veliko soboto ni posta. POST OD MESA (ABSTINENCIA): se ne uživa meso, ne mesna juha ne nobena mesna jed. Ta post je obvezen za vse vernike, ki se pameti zavedaj?, če jih ne opravičuje zdravnikova odredba ali pomanjkanje. Za p:sebne slučaje je treba prositi dovoljenja pri pristojnem župniku. PRITRGANJE V JEDI: jesti le trikrat na dan; do sittga samo pri obedu, pri zajtrku in večerji pa manj kot navadno. Ta post veže vernike med 21. in 60. letom. Oproščeni so: d lavci, ki imajo teška telesna de'a in kateri potrebujejo izdatno hrano :z zdravstvenih razlogov. Postna, postava dene na preskušajo človekovo moranja vrednost. Cerkev ni postavila nad nikomur nobenih stražnikov. Vsak je sam svoj gospodar in prav zato pa naj vsak iz lastne voljo izpolni naročilo matere rv. Cerkve, ki nam naroča post kot sredstvo v boju proti neurejenim nagnenjem naše narave. V sedanjem času s- premnogi ljudje obnašajo v življenju, kot da ni po smrti ničesar več. In vendar vemo prav za gotovo, da nas čaka večnost, v kateri naš čaka tudi nagrada za 1 po življenje i» kazen za nespodobnosti. KLIC K BOJU človeška t arnva je nagnjena k slabemu. Prav luko kakor na neobdelani njivi raste le plevel in nikoli koristno zrnje, tako tudi človekovo življenje pripelje v nesrečo. če ga človek ne vodi in nadzira svojih nerednih želja. Post, zatiranje mesene želje, je eno izdatnejših sredstev pri upostavljanju iz gubljenega ravnotežja naše izprijene narave. Kdor doseže nad seboj oblast, da “e more odpovedati jedi ali p.jači po kateri močno poželi, bo dovolj močan, da se bo uprl tudi zapeljevanju svoje narave in hudobnega duha, kadar ga bo vleklo v pogubne želje. Kakor je treba divjega konja s postom ukrotiti, tako tudi svojo uporno naravo človek spravi v rod, ki bo v srečo telesu in duši, ako si pridobi oblast nad seboj s postom. Sveta cerkev dobro ve, da bo marsikateri njenih ne dovolj poučenih otrok njeno postavo zasmehoval. Podoben je bolniku, ki zametuje predpisana zdravila... v svojo lastno pogubo. Razumni verniki pa sprevidijo veliko korist tega naročila svete vere in so hvaležni, da se jim naroča telesna pokora, katera ima prav poseljen božji blagoslov za tistega, ki jo sprejme kot božje naročilo. Za telo je res v petek klobasa prav tako dobra kot v nedeljo. Toda duša, kateri ni mar božjega naročila, pade s svojo upornostjo še bolj pod oblast hudobca, ki vso naše življenje n: išče drugega kot na kak način bi človeka odtrgal od Boga in spravil v p gubo. Neposlušnost v postni postavi ima dvojno usodno posledico za človeka: je neposlušnost in zato greh, je pa tudi izgubljena bitka, v kateri je telesna poželjivost zmagala nad duhovnostjo, kar ima za posledico poživinjenje človeka... in: kdaj so bili ljudje bolj po-živinjpeni kot sedanji čas! In to prav zato, ker iščejo samo načinov, kako bi stregli telesu, za dušo so pa ne menijo. V tem kratkem življenju, ki ga nam je odmenil Bog, se bij? v vsakem človeku borba med dušo in telesom. Telo hoče zmagati s poželjivostmi; hudobni duh se poslužuje neurejenih želja, da bi človeku zvodil proč od višjega cilja, ki je človeku o imenjeri v večnosti. Hudobec človeka včasih tako zaslepi, da sploh obrne proč svoje p-gledo od večnih resnic... Takole je naročil Gospod Jezus sam: te vrste hudobcev je mogočs izgnati samo z molitvijo in postom. Nikar se torej ne norčujte, dragi rojaki, iz postne p;stave, temveč z radim srcem jo spolnite. Naj no bo nobene hiše, v kateri bi v postnih petkih jedli meso. Pa tudi glede pritrganja v jedi bodite pripravljeni in rado voljni. S tem človek zadosti za svoje grehe, pridobi več oblasti sani nad. seboj in si pridobi naklonjenost božjo Previdnosti in mnogih milosti za dušo in telo. Postni čas je pa tudi čas krščanske ljubezni. Bodite tudi velikodušni v potrebah bpžiijega IZ UPRAVE Nekateri zastali naročniki menda čakajo. da jih pride kilo osebno tir juti naročnino. Saj veste, da j? to nekaj nevšeenega! Uradnika ne moremo plačati. Jaz sam osebno pa nikakor ne morem obiti vse, zato prosim, da se potrudite in prinesite ali pošljite na moj naslov ali pa na upravo. Plačati morete tudi g. Zlohecu Pepetu in g. Laknerju in škrbecu. čTESaESS Boveonovi so prejeli iz domovine žalostno vest, da j? zapustil solzno dolino njihov drogi oče -j- MAKS BOVCON. V Gojačah na Vipavskem je stal njegov mirni dom, ki ga je zapustil 18. jan. star 65 let. Poslednje slavo je b.la žalost z.a celo vas, najbolj pa ga objokujejo otroci, ki jih je z veliko ljubeznijo vzgojil. Doma žalujejo za njim 1 sin in 4 hčere; tukaj pa so trije sinovi: Karel. Rajko in Srčku, katerim izrekamo naše sožalje. Maša za rajni ga bo na Paternalu 30. marca. Slovenski misijcn v B:ngaliji. V Indiji ob reki Ganges z?lo lepo deluje slovenski jezuitski misijon v Bošontiju. 10. okt. se jevršila tam velika slovesnost. Bila je blagoslovljena cerkvica, ki je bila največ zgrajena s slovenskimi darovi. Tuiuakj deluje misijonar Andrej Gabrič. PO ARGENTINI SEM TER TJA Temu se pa godi kot ptičku . . Marsikdo si misli tako, ko bere o mojih doživljajih po širni Argentini. Seveda ne pomisli vsak tega, da človek ne zapiše vsega, kar doživi. Posebno pa prikrijem nevšečnosti, katerih mi napravijo nekateri rojaki, ki našemu imenu prav nič časti ne delajo.... So pač taki, katerim ni nič mari! Pa vendar bi bil ogenj v strehi, če bi človek kaj zapisal na njihov račun... Pa takele dogodivščine so na dnevnem redu le v Buenosu in njegovi bližnji okolici. Kojaki, ki so šli dalje notri v deželo so nekaj več videli in stvari bolj pametno sodijo, kot tisti vsevedneži, ki se radi ponašajo s tem, da “so se jim oči odprle in da so spregledali’’... To pot sem jo spet mahnil malo bolj daleč. Saj bo že kmalu 5 let, pa še je krajev, kamor nisem stopil, da ponesem pozdrave in tudi kako dobro besedo, ki jo oni, raztreseni daleč naokoli, še manj morejo slišati. “Lahko gre, ker ima solde! Če bi pa z lopato delal kot jaz, bi bil pa doma! ” Taka mi je oni dan padla na ušesa. Tako, dobro! Mi ni treba pustiti lopate... Pa sem kar zaklenil svojo sobo in “par tisočakov v žep”... Saj ni bilo res! Tristo pesov sem pa res imel. Saj toliko bo stala sama vožnja. Za drugo bo pa že Bog dal... In je tako tudi bilo. In če bi tako ne bilo, bi Duhovno Življenje ne moglo iziti. Pa je šlo vse po sreči. Hvala Bogu. Bilo je 13 januarja. Nesrečna številka! Pa se je nisem ustrašil. Kaj še! Celo tako drzno sem si upal misliti, da se bom vozil z zrakoplovom. Nesrečno številko sem pustil pa doma na koledarju... In še pohitel sem. Že ob 5 uri sem imel mašo, kajti kmalu po šesti uri je odpihal vlak doli proti jugu. Dolga bo pot! Comodoro Bivadavia je kar 2200 km daleč od Buenosa. Do Lome N e gre bom pa tudi imel 8 ur vlaka. Treba si je torej kaj oskrbeti proti dolgočasju in za telesne potrebe. Glede prvega ni bilo teško. Kup časopisov! Vlak bo dal družbo! Glede drugega je bilo težje. Prodajalci sadja so še spali... Kmalu sem našel primerno mesto. Z Bogom Buens Aires za nekaj dni. Pognali smo se proti Temperleju in dalje. Hitro so bile za nami okajene hiše in zadihala je sveža narava polna zelenja, pomlajena po deževju zadnjih dni. Šele onstran Canuelas sem se začel zanimati za okolico. Preje je bilo treba dati Bogu, kar je božjega. Širna ravnina se ponaša z lepo obdelanim poljem na eni strani, na drugi strani pa vidiš črede cikastih ali šekastih krav, katerih mleko prodaja v Buenosu “La Martona”. Skupine eukaliptovih dreves beže mimo in le za hip vidiš skozi drevje tudi skromno kočo ali pa tudi gosposki dvorec. Sem pa tja smo zdrveli čez kak mostič, zbrzeli mimo močvirnega loga, pa se spet ustavili na postaji, da izločijo mlečne vrče, ki bodo jutri spet polni potovali nazaj v nenasitno mesto s 3 milijoni želodcev. Vsak čas je videti kaj novega in kdor ne hodi po svetu z zavezanim jezikom, tudi marsikaj novega zve. Vlak res ni bil posebno napolnjen, toda bilo je dovolj sopotnikov za besedo in tako je bilo kar hitro 11 ura, ko so nas poklicali h kosilu. VESELA DRUŽBA “Las Flores” je bilo zapisano na postaji. Pomembno železniško križišče .je to. Tam se odcepi tir za Tandil. Mi smo imeli druge opravke in se zato nismo menili za nove potnike, ki so vstopili. Po končanem kosilu sem se srečal v vozu z novimi obrazi. Bila je večja skupina deklet z znakom Katoliške Akcije. Vstopil je tudi župnik iz kraja Saladillo. Od tam so bile tudi dekleta, ki so potovala v Azul na zborovanje. Preje dosti zaspani voz je bil polen žvrgolenja in veselega smeha. Kmalu je bil cel voz ena sama družba, gospod župnik je pa imel besedo. Brezbožni ljudje menijo, da jim bi vera ubila vse njihovo veselje in zato se je boje in zato beže pred črno suknjo. Vse to pa samo zato,, ker ne vedo, da ima veliko večjo mero veselja in smeha tisti, kateri nosi z Bogom jasne in čiste račune. V njem je božji mir in božje veselje. Postali smo na postaji Caehari. Na oknu postaje je sedelo drobno dete. Oči vseh potnikov so se uprle vanj, dete se je pa tako nedolžno sladko smehljalo, kot da je njegova ne le skromna postaja temveč cela južna železnica ... Malo je bilo malčku mar, kaj je njegovega in kaj ne! Kar oba palca si je nesel v usta in bil srečen. Saj je vedel, da mamica ni daleč od njega, čeprav je nikjer nismo videli.. . Ali ni neveren človek živo nasprotje te nedolžne sličice, ker si mora na vse mogoče načine dopovedovati, zakaj se na svetu ubija in lovi za praznimi sencami... Pa kaj hočemo. Danes živimo v času, ko hočejo biti “otroci” veliki... Pa jih preveliki škornji žulijo, ker — si nikakor ne morejo razložiti stvari, o katerih menijo, da so jih “pojedli s ta veliko žlico”. Tako smo brzeli dalje. Vsak hip je prinesel kako novo resnico in novo razvedrilo. Tako smo bili v razgovoru, da bi človek ne vedel, kdaj mu je čevelj zginil z nge! Pa mi ni zginil čevelj, pač pa moj kovčeg. Ne vem kako sem prišel na misel, da sem pogledal tja, kjer bi imel biti. Pesjana vendar! Kovčeg so mi ukradli, tako sem ugotovil. Menda vendar ne? so se spogledali sopotniki. In ni ga bilo! Pa mirna Bosna! Bila je samo mala potegavščina. Nekdo izmed nav- ' zočih je nalašč napravil šalo. Jaz sem se pa le za ušesi popraskal. Bila bi prav nevšečna stvar in kdo ve kako bi me zeblo na mrzlem jugu, če bi se kdo drugi zavijal z mojim talarjem. Vsekakor pa to ni bil dogodek brez koristne vsebine, kajti več kot enkrat se je zgodilo že neprevidnemu potniku, da so ga zapleli v razgovor in ga med tem okradli. Azul! Prijazno mestece. Morda eno najlepših v deželi, zgrajeno po enotnem načrtu. Je tudi sedež škofije, važno trgovsko središče. Velika žitna skladišča, nalagališča za živino, lepo tlakane ceste so znamenja blagostanja dežele, polne plodnega polja, košatih dreves in pasoče se živine. Kmalu smo se pognali spet dalje. Še eno uro vožnje pa bomo v Olavarriji. Že so se kazala tam v dalji nekoliko dvignjena temna brda, nad katerimi je bilo že opaziti oblake dima, ki se noč in dan vali iz cementnih tovaren v Lomi Negri in Sierras Bayas. V LOMI NEGRI Iznad skupine drevja so se dvigali stolpi. Vlak je zadržal svojo brzino in že smo bili na postaji Olavarria. Potniki so se vsuli iz vlaka, a prav tako je stekla cela reka ljudi nam nasproti. Med mnogimi obrazi sem kmalu spoznal nekaj znanih. Poglej no, sem opazil Žlem-bergerjevo mamo in hčer Malči, ženo Štularjevo, in oni-le je Marko Golobic in Pezdircev Stanko. Glej no fanta, kako je zrastel. Že smo se pozdravili in seznanil sem se že tudi z novim znancem Jakobom. Pravijo da nimajo nikjer tako dobrega piva kot v Olavarriji, tako je menil Marko in bili smo kar kmalu edini, da ga pokusimo. Saj je pa tudi sonce nemilo grelo in je bil človek že kar potreben hladnega požirka. Še malo smo zavili sem in tam po mestu, ki je kaj lično z lepimi trgi in tlakanimi ulicami in ličnimi stavbami, med katerimi je tudi cerkev prav nekaj zgled- 4esa- . i , Torej v Lomo Negro! Kmalu je bilo konec tlakane ceste in zavil nas je oblak prahu. Široka je cesta, tako široka, da ne veš ali bi jo ne sodil raje za “gmajno”, ker je marsičemu bolj podobna kot cesti. Zato pa se je zgodilo preteklo zimo, ko je bilo mnogo deževja, da so avtomobile in omnibuse spravili v kraj prav tako kot po slovenskih vaseh — sanke čez poletje... Pot je bila namreč tako neprehodna, da ni šlo nobeno vozilo nekaj mesecev po njej. Tovarna ima namreč svoj železniški tir in na tovorne vlake so se utihotapili tudi tisti potniki, kateri so morali v tistem času iz Lome Negre ali vanjo. 15 km je dolga pot. Pa smo jo premerili kot misel. Šofer je tistim “gonjam” že vajen in je znal izbirati sedaj na levo in spet na desno. Kaj pa je kaj novega v Lomi Negri? Po navadi. Pred nekaj meseci smo bili že zares v skrbeh, da bomo morali “potovati”. Kazalo je da se bo delo kar ustavilo. Sedaj je pa spet bolje in imamo posla dovolj. Že je bilo videti sive strehe nizkih hišic. Od zadnjič ko sem bil tam — bilo je pred letom — je naselbina zopet narastla na dolžino in širino. Ni pa niti od daleč podobna slovenski vasi. Zastonj iščeš cerkvenega zvonika. Le tovarniški dimniki vale oblake dima v sinje nebo. Še nekaj polja, ki so ga nedavno poželi — saj so še vreče pšenice čakale na njivi — pa smo zaprašili v naselbino. Družinske hišice so nekatere kaj prikupne. Narejene so vse po določenem vzorcu, vsak pa ima še vseeno pravico, da prida hišici značilen obraz po tem, kako je uredil vrtec pred hišo in za njo. Nekateri slovenski domovi se prav v tem odlikujejo. Ustavili smo pred Štularjevim domom. On je malo preje prišel z dela. llavno prav, da nam ni bilo treba sesti k prazni mizi. Kaj pa v Buenosu? tako so se zanimali vsi. In kaj delate s Slovenskim listom ? Ali je odšel s starim letom j V novem ga še nismo videli? Hm, saj res. To mi pa še ni prišlo na misel. Saj ga res v nvem letu še ni bilo. Nikar pa ne mislite, da je shiral naš list. Ni in ne bo. In to pot tudi ni kriva uprava, če list ni izšel. V tiskarni je namreč stavka. Tiskarji hočejo več plače in tako stoji v Buenosu sedaj 4U tiskaren in z njo tudi naša. Toda v najkrajšem času bo list spet tukaj. In mohorske knjige? je pozvedoval Golobič? Le potrpimo nialo. Doma v Sloveniji morajo še večje nevšečnosti premagati. Sedaj je vojska. Toda mohorske knjige bodo že prišle. Če niso za Božič, bodo pa za pust! Sedaj pa malo na okrog, da obiščemo stare znance. Pri Pezdirčevih se je drobceno smejala mala Tončkica. Izpolnila je v družini vrzel, ki je nastala ob smrti Tončke, njene sestrice. Pri Vukšiničevih je mali Jožek pokazal, da ima tudi srčkano sestrico. Pri Žlogarju se je razgovor razvil v celo učeno debato. Kdo pa ni danes velik politik? No pa vseeno še ni zato vojske konec. Pa bi bilo kaj prav, če kmalu končajo. V Lomi Negri živi tudi nekaj družin iz Banata in -Črne gore. Na prejšnjih obiskih se z njimi nisem srečal, to pot pa sem jih našel in nekatere tudi obiskal na domu. Tako smo se zadržali okrog, da se je najbrže Žlem-bergarjeva mama jezila, da nas tako dolgo ni na večerjo. Vse bi bilo tukaj lepo. Saj smo kot doma. Je nas Slovencev dovolj za družbo. Žalostno je le to da smo tukaj kot živali. Nič božjega nimamo nikjer. Ni cerkve; gospoda vidimo pa takrat, kadar vi pridete, tako je tožila mama. Loma Negra je ena tistih številnih industrijskih naselbin, ki so bile zgrajene v prid tovarnarjem in nič več. Nič se ni pomislilo, da je človek še kaj drugega kot delaven stroj. Delo se mu plača; da se mu toliko, da more za silo živeti, a drugo pa ni bilo fabrikantom nič mari. Za gostilne in plesišča so si ljudje sami hitro poskrbeli. Dosti je tistih, ki skrbijo za zabavo. Kupiš lahke vse, kar se ti zahoče. Samo za tisto, o čemer je naš Gospod naravnost povedal, da je edino neobhodno potrebno, to je “kaj pomaga človeku če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi”... samo za tisto se pa nihče ni nič potegnil. Tovarna sicer ima pripravljen prostor tudi za cerkev, toda sama neče zrasti iz tal. Trnje in ravno tako neurejeno, kakor neobdelana njiva! modrost imajo nekateri ljudje. V Lomi Negri tega nisem slišal, drugod se pa to vsak dan ponavlja: kaj bo-mo otroka silili z vero. Kadar bo sam velik, tedaj se bo sam odločil, za kar bo hotel. .. Kakor da bi njiva rodila pšenico, ne da bi jo bilo treba sejati! Bo! Kar malo počakaj, pa boš imel osata in bodečega ščavja celo šu-mo!... samo klasja ne bo nič!.... Kako pa naj bi otrok sam iz sebe zrastel dober, če je pa človekovo srce ravn tako neurejeno, kakor neobdelana njiva! Moderno industrijsko življenje, ki je svet in sad “kulture in civilizacije” ni nič drugega kot brezobziren pohlep, ki šteje samo z denarjem m častmi. Dušo pa v človeku ubija. In vendar je ne more ubiti! Niti sam v sebi ne more zadušiti božjega klica, kdor je svojo vero tako daleč zapravil da se smatra za kulturnega zato, ker je postal brezveren. .. Morda bo pa v Lomi Negri tudi zrastel hram božji. V župnišču v Olavarriji sem slišal, da se prizadevajo in da je obljubljena znatna pomoč, če se z delom res prične. Zaenkrat pa je najbližnja cerkev v Olavarriji in tja smo se naslednji dan, 14. jan. peljali k maši. SKOZI PRINGLES V BAHIO BLANKO V Lomi Negri so svoj čas rojaki imeli tudi .jugoslovansko društvo, ki se je ponašalo z lepim imenom Bled. Tudi danes je tam naših ljudi še toliko, da bi mogli' vzdržati lastno društvo. Pravijo da mora biti samih Slovencev do sto, kar se mi zdi za polovico preti-raho; toliko je pa tudi drugih Jugoslovanov. Nanesel je ob neki priliki pogovor tudi na društveno delo. Ni dvoma, da so Slovenci pokazali veliko vneme za društvo, toda bilo je tudi takih, ki so še več storili, da je moralo društvo v jamo. “Zakopali” so ga tedaj, ko se je vršil pogreb nekoga, ki niti član ni bil, pa mu je društvo priredilo lep pogreb. Saj so hoteli dobro, toda napravili pa le niso prav... V društvenem delu se kaj takega lahko zgodi... Eden od tistih, ki je posebno glasno menil, “da med nami ni nobene skupnosti, da nismo pripravljeni za skupno delo nič žrtvovati”, eden izmed bratov na jugu, je prišel kar v zadrego, ko sem ga povprašal, če je “plaeujoči naročnik” “Naše Sloge”. Saj menda veste, da se tako imenuje srbohrvaški tednik v Buenos Airesu. Kakor da bi človek poslušal učenjaka ali iz bukev bral, tako mu je tekla beseda, dokler je druge učil!... Saj poznate ono zgodbo o raku, ki je svoje mladiče učil, da je treba hoditi vedno “naprej”, da grdo zgleda, če gre kdo “nazaj”... Pokazati jim pa le ni hotel, kako se to naredi, kar jim je priporočal. Tako v Lomi Negri nimajo društva. Pa za Slovence to ni nikaka zguba. Nimajo nobenih prepirov; nimajo nobenih novotarjev, ki bi mednje sejali neumnosti ;• nimajo nobenih razdiralcev... Najboljša vez, ki jih druži je bratska ljubezen in kadar se jim zdi, se zbero in si naredijo praznik po svojem okusu in zapojo veselo pesem. Tako se je zgodilo tudi oni večer, ko sem bil jaz doli. Naslednji dan je bilo treba dalje. Na postaji sem se srečal z duhovnikom, ki je tudi čakal na vlak. Že preje sva se videla v mestu, a prav spoznala sva se šele na vlaku. Mladi duhovnik je imel kar čisto naš obraz. Pa tudi po govorici se mu je poznalo, da ni zrastel v tej deežli. Je iz reda “Božje Besede”, ki imajo glavno hišo v Vilii Calzadi. Doma je pa iz Slovaškega. Ni nama bilo teško sporazumeti se z najino lastno domačo besedo. Saj je slovaški jezik močno podoben slovenščini in hrvaščini. Zato ga je pa tudi škofija Azul imenvala za spovednika hrvaškim sestram v Lapridi. Tam imajo namreč hrvaške usmiljenke v svojih rokah bolnico. Tja je bil prav tedaj namenjen. Kraj Laprida leži na pol pota med Ola-varrijo in Pringlesom. Mladi duhovnik ima mesto svojega duhovskega dela v Sierras Bayas, kjer je velika cementna tovarna in mnogo slovanskega delavstva. Iz Lome Negre je tja precej daleč, vendar pa ne toliko, da se ne bi mogli potruditi rojaki kdaj kdaj in pohiteli tja; Tam bi se mogli tudi po slovensko spovedati. Prijazni duhovnik mi je marsikaj zanimivega po- vedal. Našel je v S. Bayas tudi precej rojakov iz domovine. Pa pravi da ga imajo radi, če on mednje pride, kadar imajo dobro voljo pri kozarčku; brezuspešno pa je njegovo delo, da bi jih spravil tja, kjer on kot duhovnik deli “vino” božje besede... Imava precej enake kristjane... Do solz mu je bilo hudo! Saj bi tako rad ljudem dopovedal dokler je še čas, da ne bi svoje blodnje prepozno spoznali... “toda kaj, ko se mi pa smejejo”, je tožil. Pravijo, da so se jim oči odprle, ko so šli v svet! So se jim! Prav tako kot Adamu in Evi, ki sta preje vse bolje spoznala in brez strasti mirno živela, potem so se jima “oči odprle” in sta spoznala da sta naga... Vseeno pa sta morala iz raja ven v izgnanstvo solzne doline. Tako je, prijatelj dragi! Doma je vsak moral po ravni cesti, tukaj gre pa le tisti ki hoče. To je dežela v kateri se dobro preskusi, kdo je res notranje kaj vreden in notranje trden in versko dovolj izobražen. Kdor ni, tega nese veter tja, kamor piha. Ker je tukaj večina ljudi, ki so prišli v Ameriko zato, da bi hitreje obogateli, da bi po lastnih željali lahko svobodno živeli brez sitnega materinega nadzorstva, je naravno, da vsi slabiči omahnejo... Malo je tistih, kateri znajo ceniti duhovne dobrine, katerim je mar duše, ki imajo kaj časa za molitev... Nič ne■ mislijo, kako bo nerodno tedaj, kadar bodo “zgubili pravdo z Bogom”. Tako se je zatopil v svoje misli blagi duhovnik, da je pozabil na vse drugo, in ko je bilo treba izstopiti, je pograbil svojo aktovko in sva se poslovila. Spremil sem ga še nekaj korakov zunaj. “Toda, človek! sem opazil. In suknja? Vaš površnik!” “Saj res.” Pozabil ga je v vlaku in prav tako tudi brevir.... Pa mislijo nekateri, kako prijetno je življenje duhovnikovo !... Saj bi tudi ne bilo nič teškega, če bi naše duhovno delo ne imelo tako silne dolžnosti! Ko bi nam ne bilo na skrbi, kako neverne ljudi pripeljati na pravo pot, kako poštene ohraniti na pravem, kako zgubljene sinove pripeljati nazaj k Očetu... Za tistega duhovnika, ki mu ni mar drugega kot udobnosti življenja, ni njegovo delo nič teško. Oni duhovnik pa, ki se dobro zaveda silne teže njegove dolžnosti, ki se zaveda, da mora ljudem odpreti oči za spoznanje tega, kar je odločujoče za celo večnost, je pa njegovo delo dolžnost, ki ga močno teži... Kaj čuda, če človek pozabi suknjo in še kaj drugega. Kaj suknja! je ravnodušno odvrnil. Saj se je prav tako boje ljudje, kot nauka, katerega jim oznanjam!... Spet smo se pognali dalje. Po nekod med zelenimi njivami, drugod skozi zrelo pšenično polje. Kar švignili smo mimo, da sem komaj preštel konje naprežene v stroj, ki je žel in mlatil ob enem. Bilo je 5 parov konj. Na enem koncu se je še zlatilo zrelo klasje, na drugem so že čakali zašite vreče. 10 konj in 5 ljudi, pa je storjeno delo, za katero je imelo nekoč dela 100 ljudi. Spet so nas pozdravljali od daleč stolpi in visoka drevesa. Pa kmalu je "bil od zadaj tudi Pringles in smo se gnali dalje. Na obzorju so začele rasti gore “Sierras de la Ventana”. Od nekod je pritekel potok, ki je spremljal dalje našo pot. Železna eesta se vijuga ves čas nad potokom, ki živahno žubori dalje. Saj bi to bila prav naša slovenska deežla, če bi tale brda bila porastla z drevjem ali gozdom, ko bi vsaj leščevje zelenelo med rodnimi njivami. Pa je vse golo in prazno. Na bregu ne vidiš zelenega sadnega vrta in ne bete hiše med drevjem, na vrhu griča ne vidiš ne‘lipe ne cerkve. Iti ko zaviješ okrog griča, se ti na drugi struni spet pokaže prav ista slika. Tam nekje šele spet zaželeni drevje, ki ga je vsadila človeška roka in ki ga tudi zaliva. Sierra de la Ventana bereš na postaji, ko je dolgi vlak preprečkal dva mosta, pod katerimi vale vodo hudourniki, kadar se zlijejo nevihte nad pokrajino. Kraj je znan kot letovišče. Razvajeni ljubljaneani bi seveda zavihali nosove, če bi jih človek poslal tja in bi rekli: greni vaje v Kamniško Bistrico ali v Tržič ali v Kranjsko goro ali pa v Rakitno. . . Edino stvar, katero ima dobro po naravi tisti kraj je voda. Vse drugo je pričarala iz tal človeška pridnost. Dobra voda pa sama teče iz bistrega studenca in še potok se vije po dolini. Kmalu smo se nagledali vseh lepot tistega kraja in že smo zdrveli dalje. Marsikje se železna cesta zagrize med skale, drugod spet drvi po nasipih. Vsak čas pa se čuti, da so tla trdna, kajti po celi poti nikjer vlak n<- drvi s toliko brzino kakor tam, kjer jo reže skozi ona brda. Naprej je dežela spet ravna. Na zanemarjenem polju se vidi, da je manj rodovitna. Širno polje zrele pšenice zastonj čaka žetve. Najbrže se ne splača delo, ker je klasje prav klaverno in sem komaj mogel dognati, kaj je bila setev, toliko je bilo plevela. Naprej pa že ni več obdelano polje. Bodisi da zato ne, ker ne donaša, Nekateri obrazi iz Lome Negre ali pa zato, ker ga je preveč drugod. Nič več ni ne kompirja, ne sončnic, ne koruze; le črede govedi in ovac nas zvedavo pogledujejo, ko drvi vlak mimo. Kmalu opaziš tam v dalji nekaj srebrnobelega. Že razločiš oblike pristaniških žitnih skladišč, ki stojijo kot ogromni stražarji na morskem bregu v Ing. White. Na morju se razločujejo obrisi ladij. Dva morska velikana italjanske zastave sta sv zatekla tja, kjer jima je manj vroče kot zunaj na odprtem morju. Že se kažejo tudi stolpi velikega mesta Bahije Blanke. Ura bo skoraj 19. Še nekaj minut, pa bomo na postaji največjega mesta na argentinskemu jugu in najboljšega pristanišča v Argentini. (Dalje sledi.) HRVAŠKI JUBILEJ Cela Hrvaška in z njo cel slovanski jug praznuje letos 1300 letnico, odkar so zastavili brazde med hrvaškim narodom prvi krščanski blagovestniki. V 6. stoletju so osvojili svojo sedanjo domovino mladi slovanski rodovi, ki so pridrli čez Karpate. Vse od črnega pa do Jadranskega morja vse do grškega Epira so zasedli mladi narodi, ki so ostali nato gospuodarji dežele vse do danes. Naši slo-venswki predniki so očividno bili najdrznejši, ker so drli najdalje na zahod, vse do slavne Akvileje, ki je po Atilovih pu-stošenijh že zopet rastla iz razvalin. Hrvatje so svoje organizirano življenje pričeli najprej ob jadranski obali, kjer so zadeli na cvetoča mesta,o d katerih so nekatera porušili, druga so se jim pa zlepa podala. Polagoma se je red vračal v deželo. Stari prebivalci so se sprijaznili z novimi naseljenci. Prišli so Hrvatje takoj tudi v stik s krščanstvom in spoznali veličino tega božjega nauka. Dalmacija, znana iz stare rimske zgodovine, je bila kaj pomembna dežela v rimskih časih. Saj so bili od tam tudi nekateri cesarji, tako sam krvoločni Dioklecijan, ki je bil iz Solina, katerega označujejo danes le še izkopanine blizu Splita, ki je nadomestil razrušeno pogansko pre-stolico Dalmacije, Od tam so bili tudi nekateri papeži. 2. avgusta 640 je bil izvoljen za rimskega papeža dalmatinski arhidijakon Ivan, ki si je privzel ime Ivan IV, On je že dosti spoznal novodošli narod, vedel je za plemenitost značaja novih doseljencev in smatral za svojo dolžnost, aa jih privede v naročje svete Cerkve. 2. avg. 640, ko je on zasedel papeški prestol, se po pravici smatra kot najpomembnejši dan v pokristjanjenju Hrvatov. Papež Ivan IV. je poslal svetega opata Martina z nalogo, da začne misijonsko delo v Dalmaciji in Istri, da naj odkupuje sužnje in oznanja blagovest. Misijonarja so Hrvatje prav lepo spre- jeli in s tem so bili postavljeni temelji nadaljnega apostolskega dela med novim narodom, ki jepozneje v zgodovini nosil častni naslov “autemurale cristianitatis" ’ (sprednji obrambni zid krščanstva), v Ta pomembni jubilej se bo slavil v domovini z velikimi slovestnostmi. V juniju se bo vršil v Zagrebu evharistični kongres, katerega že pripravljajo po vseh deželah katoliške Jugoslavije. Svečani sprejem papeževega legata je določen za 20 junija. 21 junija je predvidena kmečka revija verskih pesmi, sprevod “Sveta Hrvaška”, zvečer pa velika procesija mož s svečami in bakljami. V nedeljo, 22. junija bo glavni dan kongresa. Tedaj bo pontifikalna sveta maša, ki jo bo daroval papeški legat, popoldne pa bo teoforična procesija po mestu z blagoslovom in zaključnimi pridigami. Posebne slovesnosti se bodo vršile tudi po dalmatinskih mestih. Sploh se bo vršila prava tekma po celi deželi, na kak način ta dogodek najveličastneje proslaviti in poživeti vero v narodu. Tudi tu v Argentini, kjer živi kakih 80.000 sinov in hčera naroda slavnih kraljev Tomislavov in Branimirov, je velino zanimanje za ta jubilej. 16. febr. se je vršila hrvatsko jubilejno romanje v San Antonio de Padua. Neugodno vreme zjutraj je znatno zmanjšalo število udeležencev. Tudi nekaj Slovencev je pohitelo, da smo tako tudi mi prisostvovali slavju. Ob 10 turi je bila slovesna sveta maša, pri kateri je govoril P. Blaž. Božjepotniki so se nato razvedrili in okrepčali ob zvokih tamburic na senčnem vrtu šolskih sester. Ob 16. uri se je vršila slavnostna prireditev v dvorani. Bogati program, se je precej zavlekel. Zadovoljni so se vrnili v mesto. Duhovniške vesti. Prezentiran je )il na župnijo Sv. Trojica v Tržišču g. Janez Jenko, župni upravitelj v Planini pri Črnomlju. Imenovani so bili: g. Frane Kek, kannik kolegialnega kapitlja v Novem mestu, za profesorja verouka na drž. realni gimnaziji v Novem mestu; g. Karel Matkovič, kaplan v Trnovem, za profesorja verouka na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani; g. Frane Frie, kaplan na Suhorju, za suplenta klasičnih jezikov na škof. klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano; g. Anton Rovtar , župnik v Motniku, za soupravitelja župnije v Špitaliču. Konkurzni izpit so dovršili: g. \ ik-tor Perko, kaplan v šmarjeti pri Novem mestu; g. Jožef Pokorn, kaplan v Leskovcu pri Krškem; g. Filip Žakelj, prefekt v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Upokojena sta bila: msgr. Ir. Ciril Ažman, profesor veronauka na drž. realni gimnaziji v Neve m mestu, in Vaclav Filer, župnik v Dolih pri Litiji. V podsredi na Štajerskem je bila odkrita velika podzemeljska jama v Železnem hribu. števerjan pri Gorici. V ščednju pri Jožetu Hledetu je domači pes izkopal izpod zidu za hlevom zakopan zaklad obstoječ iz mnogih srebrnih cesarskih goldinarjev in kron. Osek na Vipavskem. Kap je zadela 77 letnega Antona Ko- uta iz Vitovelj (Palacij). 5. okt. je bil položen k večnemu počitku obče spoštovani mož, večletni župan in načelnik hranilnice. — Poročil se je Alojzij Remec iz Malovš z Ladislave Marc iz Planine nad Vipavo. Poroka e bila v vipavskem Logu. V Šempetru deluje zavod za sirote v vojni padlih letalcev. “Tvoje je nebo — moja pa zemlja!” — Napoleon Veliki, ki je med vojaškim pohodom v Rusijo tudi sanjal o zavzetju Indije, je v svojem napuhu dal kovati kolajne z napisom: ‘‘Tvoje je nebo — moja pa zemlja!” Ruski vojaški pohod pa se je za Napoleona žalostno končal. Po hudem porazu, ki ga jedoživel, je dal zmagoviti ruski general kovati drugo kolajno. Na eni strani je iz oblaka segala roka in z bičem tepla Napoleona po hrbtu, na drugi strani pa je bil napis: ‘‘Tvoj jo hrbet — moj pa bič!” C a r n a v a 1___________ ..Dijeron pues los impios si: Corto y lleno de tedio es el tiempo de nuestra vida; no hay consuelo en el fin del hombre o despues de la muerte; ni se ha cono-cido a nadie que haya vuelto de los infiernos o del otro mundo.... Venid pues, gocemos de los bienes presentes: apre-suremonos a disfrutar de las criaturas, mientras somos jövenes. Llenemosnos de vinos exquisitos y de olorosos perfumes, y no dejemos pasar la flor de la juventud. .. . Ninguno de nosotros deje de rendir culto a la lascivia. . . Oprimamos al Justo desvalido. No perdonemos a la viuda, ni respetemos las canas ancianas. Sea nuestra fuerza la ünica ley de justicia; pues lo flaco, segrin se ve, de nada sirve..... (Libro de la sabiduria, cap. 2.) Que palabras mäs contemporäneas y sin embargo escritas ya 3.000 anos ha. Parecen sacadas de un volan-te que invita a los bailes de carnaval, pero han salido de la boca de un calavera con cual dio el sabio salomon. El Espiritu Santo no discute con esos vividores. Con cortas palabras les dava9 ‘ ‘ Asi piensan, pero estan equi-vocados; cegados de su propia malicia. Maldita la raza de ellos.....Y no entendieron los misterios de Dios, ni creyeron que hubiese galardön para el justo, ni hi-cieron caso de la gloria reservada a las almas santas. Ya vemos que la naturaleza depravada siempre tenia sus voceros y secuaces, tan fuerte es este arrastre que Dios tenia que intervenir mandando al mundo a un maestro autorizado, a su unico Hi jo, para aclarar ine-quivocadamente a la humanidad la verdadera sabiduria de la vida. Tan grande es el libertinismo en la sangre humana, que hasta a El lo quisieron eliminar y todavia siguen luchando contra El, los hi j os de las tinieblas, ciegos por sus pasiones. hambrientos de los placeres. . Carnaval. .. En su principio fue el ultimo dia antes de la cuaresma, antes del tiempo de gran ayuno. “Adios čarne” siamifica la palabra, significando oue hasta la Resurrecciön del Senor no se la comerä mas. Pero la depravacion humana otra vez sucumbio a la tentacion de sus pasiones. Desoyendo la voz de “mier-coles de ceniza”, echando de menos la palabra de “re-nunciar a si mismo, mortificar su cuerpo con ayuno y abstinencia”, quedaron deslumbrados con el ‘‘carnaval”, prolongandolo hasta el viemes santo y. . . si pu-dieran con deseos de continuarlo siempre. i Que error; No quieren entender esa voz que grita en el fondo del alma buscando la dicha verdadera. Como todas las plantas buscan la luz, asi todas las almas anhelan tras la dicha,. ; Tantos millones de seres ya quedaron defran-dados, buscändola en los placeres y diversiones!!! To-dos deben pagar sus pasos hechos en oposicion con la ley de Dios... La dicha es lo que aspiramos, pero solo existe en la union con Dios. E sta sed de la felicidad no es otra cosa que la nostalgia de los collados eternos y solo alli quedarä quieto el corazon. He aqui la voz de uno que todo el mundo creia feliz. Uno de aquellos que gozaba de todo lo que puede brin-dar los placeres y gustos carnales, el famoso escritor Anatole France. Asi escribe su secretario Brousse, que lo atendia en los Ultimos momentos: agarro mis manos tiritando. Con los oj os llenos de lägrimas me dirigio una mirada desesperada gimiendo: ‘‘No hay creatura mas desgraciada en todo el mundo; Me creian feliz; nunca lo fui ni una sola hora, ni un solo dia’”.. Asi habla uno que poseia todo lo que se le ocurrio, pero per- diö su fe v su Dios y la linica dicha que hay: la espe-ranza eterna. Carnaval.. . ; Como si hubiese salido Dios de vaca-ciones! ; Como si en este tiempo fuera todo licito! No se opone la sabiduria verdadera a diversiones honestas. Hasta nos invita el apostol: alegraos y regoci-jaos. Jesiis mismo intervino en las fiestas y participaba de la alegria comiin, Hasta hubo algunos que por eso lo calumniaban. .. ^Qui'en puede negar que la gente mas alegre y feliz en su alegria inocente son entre los mas compenetrados de las doctrinas del evangelio? No condenamos las alegrias del carnaval. Pero ese carnaval que niega ‘‘las cenizas”, que se burla de los ayunos, que desprecia la mortificacion de la naturaleza rebelde, que pone toda la dicha en placeres carnales es una fatalidad, un engano del demonio. Es el que desde el principio mantiene esa raza maldecida de los hijos de las tinieblas para enganar a la gente no bastante circumspecta. Frente a este espiritu mundano, que reniega de la ley de Dios v busca la dicha en los placeres, estä aqui la palabra clara del Maestro de los Maestros, del Hi j o de Dios: ‘‘Entrad por la puerta estrecha: porque ancha es la puerta y espacioso el camino que lleva a la perdi-ciön y muchos son los que entran por ella. Porque estrecha es la puerta y augosto el camino que lleva a la vida y pocos son los que la hallan”. Completamente contrario es eso a los halagos carnales. La inclinaciön natural sucumbe a los instintos egoistas y de placer momentaneo. Si el hombre fuese animal, tendria que seguirlos. Los animales lo hacen asi y cumplen bien con su papel. Porque el animal solo tie-ne sus instintos ordenados por el Creador. El hombre ademas de instintos tiene la razon con la cual ordena sus inclinaciones y conserva siempre la supremacia del espiritu sobre el cuerpo. Esta es la tarea, el deber de la vida humana. Las fuerzas fisicas, los miembros, crecen con el cuerpo. Las fuerzas morales debemos fomentarlas luchando contra las inclinaciones de los instintos. Es esto lo que requiere dominio v esfuerzo; y es este dominio v esta lucha lo que "nace el camino ‘ ‘ angosto y estrecha la puerta”. Mortificacion.... Ayuno. .. . Abstinencia... . La raza que no entiende eso, que no aplica sobre su cuerpo estas medicinas contra el desorden moral, estä condenada a muerte. Pero no quiere decir que esas cosas en si son lo que Dios manda. Dice San Geronimo que ‘‘no es del vientre vacio que Dios se alegra, sino del triumfo de la virtud”. Un negrito quiso dar a Jesus una prueba de su flmor. (Asi nos cuenta su historia el misionero): Para la Navidad llego una buena encomienda. Se repartieron los regalos. A todos les tocö una golosina. j Y con lo glotones que son los negros! ; Ya se sabe lo que hicieron ellos con los caramelos! Todos comentaban el gusto de las sabrosas golosinas y el fin que luego, le habian dado; y un chiquilin silencioso. . . Con muchas palabras pu-dieron arrancarle su secreto: el caramelo lo regale a Jesus en el pesebre. .. ” Pocos cristianos son canaces de hacer sus mortifica-ciones por amor a Dios. Lo que deberia hacerse. Inevitable empero es el sacrificio de sus apetitos, practicar el ayuno en la forma correspondiente, a todos aquellos que andan posesionados con aquel demonio “que no puede ser expulsado en otra forma que con la oraciön y el ayuno”. Asi nos manda Jesus que primero cumpliö la cuaresma y sin preparala con carnaval. OB MATERINEM DNEVU: Ona misli name... Ona, najlepša od vseh Evinih hčera. Ona najboljša od vseh mater — Ona, Mati Marija, misli name in tudi nate. Od prve ure mojega in tvojega življenja, do sedaj in do konca življenja misli Mati na naju. V zgodnji mladosti me je tetka vzemala s seboj, ko je s cvetjem krasila oltarje. Naj dražje mi je bilo, kadar sva se ob Lurški votlini mudili. Zakaj ? Ne vem. Tudi mala Bernardka ni vedela, zakaj jo srce vleče k prelepi Gospej v votlino. Od takrat se zavedam, da imam gori na nebu še eno Mamico, ki je še močnejša v ljubezni, ker je Mati prave Ljubezni. Mestno življenje! Ni mi ljubi Bog dal darov, s katerimi bi svet privlačila nase. Mesto s svojim bučnim življenjem mi je utrujalo dušo. Mikale so me v njem samo tri poti, vse sončne in ljube: v šolo, v gozd nad Dravo in pa v cerkev k Materi. Otrok, ki skoraj ni poznal matere, je pač pogrešal njene ljubezni in jo iskal. Našla sem Jo v tihi gotski kapeli. Gotovo ni bilo dneva, da se nisva videli. Ko je brezobzirnost človeška bičala moje preobčutljivo srce, se je še tesnejše privilo k Njenemu Srcu v Žalostni kapeli. Trpeča srca se razumejo. m • —.-"-n' Včasih je z visokega kora zadonela pesem gospe Frasove. Ah, kako lepo je pela. Gotovo še ob šmarnicah. — Oj, ko bi Ji še jaz mogla tako zapeti! Še dalje sem šla od svojih. Trdo življenje se je začelo. Ni bilo praznika. Ljudje — hudobnih jezikov, so pač dosegli, da se je tudi moja ljubezen do Boga ohladila. Saj če se je prikradla molitev na moje ustnice, sanje in delo sta jo odpodila. Ali Mati je še zmiraj mislila name. Privedla me je domov, želela je da se ji posvetim. Storila sem sicer to, ali brez notranje poglobitve. Kar tako, tetki na ljubo. Tam v domači cerkvi, ob Lurški votlini mi je obljubila, da mi bo Mati. Moje srce pa je ostalo hladno. Odpusti, Mati! In ti, ki čitaš te vrstice, kako vračaš ti ljubezen svoji Materi? Povrniva se v Njeno naročje. El 25 de Maržo se celebra en Eslovenia el ‘1 Dia de la Madre” La Madre de Dios es en quičn ban de inspirarse todas las madres y todos los hi j os. El amor desinteresado de las madres y el carino casto de las que lo serän en Ella tienen su modelo. Gnalo me je še naprej v svet. Želja ne! Ne vem pravzaprav, kaj? Božja volja, menda. S strahom sem šla, saj že vem kako trd kruh nam nudi tujina. Moja bodoča tovarišica mi je pri prihodu naredila križ na čelu: “Ne boj se življenja! Danes je sobota, Marijin dan. Kar k Njej se zateci!’’ saj res! Takoj sem obnvila posvetitev, ali bolj goreče, kakor nekdaj. življenje pa mi potem ni bilo teško. Ljubezen Materina v meni pa je rastla. Vsak dan je bila vse večja in močnejša. Tako je narastla, da mi je svojega lastnega sina dala za ženina. Dovolj hvaležna Ji ne bom nikoli! V teh dneh, ko doma slavijo Materinski dan, spomniva se tudi midva svoje ljube matere. Če se ti je že vse izbrisalo iz spomina, kar ti je bilo dragega, spomin na mater ti še gotovo ni obledel. Priporoči jo svoji nebeški Materi in poj s cigansko siroto: “Saj boljša Mati še živi Nad mano čuva zmir!” Desetnica. VERSKO ŽIVLJENJE V SOVJETU! Glasilo komunistične zveze brezbožni-kov v Sovjetiji “Brezbožnik” objavlja zanimive podatke o tem, kako se razvija versko življenje med ruskim ljudstvom. Član kar piše med drugim: Protiverska propaganda v Sovjetiji je dosedaj imela ta uspeh, da je večina cerkva zaprta. Le malo verskih hramov je še ostalo odprtih in duhovniki so že skoraj popolnoma izginili. Vkljub vsemu temu pa se versko življenje med ruskim ljudstvom razvija naprej. Namesto duhovnikov, ki se ne smejo več javno kazati in gibati, opravljajo verska opravila lajični verniki in celo ženske, člankar pravi, da so zlasti ženske pokazale zelo veliko vnemo in pogum pri opravljanju raznih cerkvenih opravil. Te ženske se gibljejo med ljudstvom v svojem okrožju in so med verniki zelo priljubljene. Verniki jih kličejo ali ‘ ‘ zakristanke “ lektorice ’ ’ ali pa tudi “matere”. Na zuna j nenosijo posebnih oblačil, vendar pa so navadno oblečene tako, da jih že na zunaj verniki spoznajo. Oblečene so priprosto in tudi enotno in njihova zunanjost najbolj spominja na obleke redovnic. Predvsem skrbe te ženske za redka sve- tišča, ki so še na razpolago vernikom. V svojem okrožju pazijo na vse, kar je potrebno vernikom in kadar j e kaj nujnega, tedaj pokličejo duhovnika, ki mora včasih priti od zelo daleč, da opravi najnujnejše versko opravilo ali pa da od časa do časa opravi sv. opravilo ali pa službo božjo. Kadar je treba kaj opraviti za ikonostasom ali pri glavnem oltarju, tedaj gotovo odkod pride duhovnik, ženske cerkvene pomočnice pa vodijo po cerkvah tista cerkvena opravila, ki ne zahtevajo ravno navzočnosti duhovnika. Člankar piše med drugim, da je v priključeni Kareliji imel priliko prisostvovati takemu tajnemu cerkvenemu opravilu, ki ga je vodila neka taka “zakristanka”. Iz ikonostasa ali pa z glavnega oltarja prineso glavni križ ali pa glavno ikono. V sredini cerkve stoje navadno dva križa in slika, okoli pa gore sveče, vse pa je v preprostem cvetju. V cerkve ali pa kapele prihajajo verniki z vseh strani in vseh starosti, v cerkvi pa okoli križev nato opravijo pobonost, ki je res nekaj posebnega in velikega po svoji vnemi in pobožnosti. “Zakristanka” poje ali čita naprej kake dele iz sv. maše ali pa iz večernic, nato pa sledi skupno petje in skupna glasna molitev. Vedno pa vodi tii- ko pobožnost ženska. Po Rusiji je mnogo farnih občestev , ki žive tako naprej, dasi ni več duhovnikov. Ker so možje preveč izpostavljeni, so ženske članice farnih odborov, ženske vodijo tisto prikrito javno delo ki je potrebno, duhovnik in možje pa ostanejo v senci. Člankar “ Brezbožnika ” zaključuje z utemeljitvijo, da je to versko življenje med verniki zelo razširjeno in poudarja predvsem dejstvo, da so ti verniki tako “pobožni kakor to ni bilo nikdar poprej”, čimbolj javno se brezbožniškn zveza bori proti veri, tem globlje in iskrenejše je versko življenje med ljudstvom. Zato opozarja člankar zvezo, da naj stori vso, da se propaganda razširi tudi proti temu načinu verskega življenja. List objavlja v isti številki še celo vrsto denuneijacij proti takim verskim občestvom in že domin vi ra ženske, ki pomagajo maloštevilnim duhovnikom ali jih pa vsaj nekoliko nadomeščajo v osamljenih in skritih cerkvah. Že 22 let preganja v Sovjetiji versko živujenjv režim: Vkljub temu pa tudi v najhujših okoliščinah verniki znova izpričujejo iz dneva v dan, da človek hrepeni po verskem življenju dokler živi in diha. La Historia de Simon el Miserable (Continuacion). El alealde golpeö la mesa con el puno de tal modo, que empezaron a temblar ambos, Simon y el escribiente. “i Trabajaste treinta anos y no pudiste ganarte el pan para los dias de la vejez, ni un rincön para morir cristianamente 1 {Acaso te lo bebiste todo? jCanalla!” Simon sonriö: “El ob vero no neeesita ahorrar para teuer niuchos dias de ayuno! Fon fronte al yünque a cualquier Santo, por ejemplo, si quieres a San Juan Baut ista, que se ali-mentö de langostas; — llega el patrön y le diee: San Juan Baptista, que te alimentas de langostas, { para que necesitas el oro y la plata? Trabaja pues sin esperar tu sueido! — No mebebia lo que ganaba, alealde, pero si vcjcaba mi sangre, que ahora estä allä, sorbida por el polvp negro de ese snelo. Cuando di la ultima gota nie dijeron: jVen! Y me eargaron... Tal es la ley de la vida. ...” Ob samotni gozdni koči. Al alealde se le ensombrecio la mirada pues esa lev lo deseoneertaba. Por ultimo suspiro y dijo: — “En verdad es extra na esa ley, pero {quien se atreveria oponersele ? Los senores la escribieron y lo lian hecho en propio provecho! Escrito estä: j que muera el hombre alli donde no viviö y que aprovche de la cari-dad alli donde no la dio! El mundo estä parado de ca-beza, nosotros no podemos pärarlo de pie. Muestrame lo En el silencio de un bosque entre las mon-tanas eslovenas. que tengas eserito, i asi sabre que hacer contigo! ’ ’ Simon deposito sobre la mesa un viejo papel. — “jEsto es cuanto tengo!” Pocas palabras habia en el palel, sin embargo el alealde leyö largo rato. — “Asi que naciste en Prisoia.... nümero noventa y nueve. ” Y se puso a meditar: “Tambiin yo naci en Prisoia, conozeo el lugar como la plama de mi mano.... pero el nümero nventa y nueve no recuerdo!” — Quedü pen-sando un tiempo todavia y luego se encaro con el escvibiente : ‘ ‘ { Acaso conoces tli, Martin, el nümero noventa y nueve?” Tambien el eseribiente quedö pensativo, levauto ntucho las cejas y movio la cabeza. — “{Como podria conocerlo, si no se donde queda ni de quien es? j “El estorbo” debiera saber donde naeio!” — “Si no conozco el lugar, jcomo puedo eonoeer esc nümero?” se miraron los tres no sabiendo que hacer. De pronto un pensamiento ilumino el semblante del arbitro: — “simon, j, die es que tu apellido es Miserable?” — “jAsi es!” — “Ahora eontesta, Martin, si vive en la jurisdic-ciön de Prisoia algün Miserable.” — “Hay muehos miserables, Miserable, ninguno.” El rostro del alealde seguia iluminändose. — “Todo me pareee, miserable Simon, que esta causa tiembla como a ti las piernas. Dime Martin, ;,-vem življenju sodelujejo. Vto spadajo nujno tudi metafizični pojmi človekove narave: izvor, cilj, vrednost človekova v razmerju do soljudi in družabni odnosi.. . Nujno potrebno je torej poznati one, ki so spodaj. Morda Vas vse to vendarle nekoliko zanima. Zato bom ponovil besede, ki jih je zapisal “Nice Lotus”: Duhovnik sem, in tako morem doznati marsikaj, kar je drugim nedoznatno o revolucionarnem duhu; kar je drugim nevidno v pogledih, nasmehu, obnašanju množita1 tistih, ki so danes naši sovražniki zato ker smo prezrli včeraj, da so naši bratje... Tudi me plaši v tej nenavadni borbi, ko vidim popolno nebrižnost premnogih, ki spadamo v vrsto dostojnih ljudi. Poli me, ko gledam kričeče nesorazmerje med nujnimi in neobhodnimi potrebami moralnimi in materialnimi, katerim je treba pomoči — in kričečim pomanjkanjem siedstcv za odpomoč. Mislim da je ni bolj trpke bolesti, kakor ona, ki muči srce, kadar gledaš bedo in bolest in ne morem pomagati. . . Prav danes mi je neka dobra duša rekla: Kadar sedem k mizi, mi da Bog to milost, da ne mislim na tiste, ki nimajo "grižljaja za lačna usta, kajti sicer bi ne mogel niti jesti. In je res tako. Zato se obračam do Vas in prosim z besedo pro-s.jakov: “Gospod, v božjem imenu in iz ljubezni do Boga : jaz bi rad, pa ne moreni, Vi pa morete, pa nočete: spreobrnite se, da boste pri volji priskočiti ubogim na pomoč in bom jaz mogel biti posrednik pri poravnavi vaših dolžnih povračil.” Pravim “povračil”! Saj sem že preje povedal, da vse kar je Vam čez potrebo, je last ubožcev. — Samo da niste tega že pozabili! Ivan, patriarh v Carigradu, je zbral škofijsko osobje ob svojem nastopu in jih poslal: Pojdite po škofiji in natančno zapišite vse tiste, ki so moji gospodarji in dobrotniki”. Niso razumeli zato jim je pojasnil: “Moji gospodarji in dobrotniki so prosjaki in ubožci, kajti prav oni mi morejo pomaagti, da dosežem božje kraljestvo”. — Naj dostavim da so temu Ivanu dali dva pridevka: “Milosrčni” in “Miloščinar”. Lepo bi se tudi Vam podal tale pridevek! Lepo bi bilo! “Žalibog je postopanje premngih katolikov zakrivilo, da so delavski sloji zgubili zaupanje v vero Jezusa Kristusa.” Tako je zapisal sveti oče. Da, Vaša dolžnost je, ljubiti delavec in ubožce: toda ne na papirju in z jezikom, temveč s praktičnimi sklepi in dejstvi! Naj Vam tudi povem motive te dolžnosti kav z besedami svetega očeta na vernike v Mehiki: “ker je življenje delavcev baš najbolj podobno življenju našega Gospoda ”, Brez ovinkov, dragi gospod! Treba se je spreobrniti. To se pravi: obrniti se na drugo stran... premeniti misli in življenje. “Dan, ko jo kdo strl vezi, v katere ga je zamotal denar, je dan njegove rešitve” je zapisal mons. Baunard. Rešitve zanj, da nekoč ne bo vržen na dno pekla kot oni bogatin iz Evangelija; pa tudi rešitve iz bede za premnoge krivično prikrajšane pri imetju radi neprave razdelitve bogastva. Sveti Franc Salezi.j kliče “da Vani je Bog izročil Vaše imetje, zato da ga prav gospodarite in da donose sadove in korist”. Nikakor se ne more dopustiti poleg Kristusovega Evangelija ubogih drug evangelij nasilnikov in bogatinov, ki oznanja zatiranje in izrabljanje jonižanih in slabotnih in daje nebrzdano oblast nad imetjem! Stavil bi, da ne uganete/ kje je najti nauk, ki ga potrebujete o pravi rabi denarja.. . Čujte! Vkovanega v papeškem denarju! Kovanci Inocenca XIM kličejo: Ut detur (zato, da ga daš). Benedikt XII naroča: Sola-cium miseris (tolažba bednim). Quis paaper? Avarus! (kdo je siromak? skopuh!) kličejo novci Klementa XI. Klement XJ1 je ukoval besede sv. Petra: Kar imam, to ti dam, Klement XL1I pa je naročal v svojih denarji!): Da nepozabiš ubožcev! Toda ni vse samo dar! Treba je tudi opustili vsak videz ponižujoče oblastnosti in očitovanja. . . Kolikor bolj bodo sami oblagodarjeni občutili kaj je duh prave ljubezni zaradi Kristusa, toliko bolj sc bodo otresli predsodkov, da je krščanstvo zapravilo svojo vrednost in da je Cerkev zaveznica tistih, ki se maste iz dela drugih, tako naroča Pij XI. Siromak pa je željan tudi ljubezni. Nikdar ne bom pozabil tegale prizora: V svojem kotičku je nemarno ležala mačka in lizala svoje mladiče. Mali sirotek ves shujšan in strt je opazoval ta prizor. Ko sem vprašal, kaj premišljuje, mi je odgovoril: Mislil sem, da je tole mače bolj srečno kot jaz, kajti jaz nimam nikogar, ki bi me rad imel... Globoko v srce se mi je vrezala ta beseda.... In koliko jih je tako kot on.. . Pa ne samo, dragi gospod, sc je treba skloniti do ubožca zato ker je potreben in zasluži, temveč tudi, ker je vaš brat, ker je Vaše družine. V žilah siromašne žene, ki je danes ob 6 uri prejela sveto Obhajilo, se pretaka ista zveličavna Kri Kristusova kot po Vaših, ki ste se obhajali ob 10 uri. Če bi kdaj stopila pred Vas vaša mati z razcapano obleko in umazanim krilom in shujšanim obrazom, ali bi zato ne bila več Vaša mati? Ali bi zato nehali ljubiti jo?... Zato ponavljam, da je siromak iz Vaše družine, iz družine Njega, ki ga vsi nazivamo: Oče naš. Še več. Da boste gotovo pravičen z njim, da ga boste razumeli, da boste z njim sočutili, morate videti v ubožcu samega Gospoda Jezusa. Ravnajte sv po naročilu Vincenca Pavelskega, ki svojim sestram naroča: “Ker je Vaša prva naloga služiti ubogim kakor Jezusu samemu, je treba to smatrati za več kot pobožne vaje same, ker je redkokdaj kaka stvar bolj važna in bogo-ljubna, kot pomagali Jezusu v osebi ubožcev. Maksim Camp, sovražnik naše vere, je odkritosrčno zapisal: “v blodnjah življenja je najbolji kažipot vendarle vera. Brez koristoljubja govorim: tega kažipota še nisem mogel zlomiti. Ko bi znal, kod vodi “pot v Damask”, bi segotovo držal pota vere. Pot v Damask? Lahko Vam ga pokažem. Ni treba iti s svetim Pavlom do Sirije. —- Dovolj je stopiti čez Riaehuelo in A v. General Paz. — Tam je Vaša pot v Damask. Oni široki rdeči obroč okrog mesta, kjer se ubija peščica gorečih duhovnikov, da bi odprli Kristusu pot do src; ki nimajo drugega kot siromašen talar in dolgove, ker ne morejo iz nič čudežev delati. . . pomagajte jim, da bodo mogli iz “nekaj kaj storiti”. To je Vaš Damask. Še to: Pavel je ostal slep. Bog ne daj tega Vam, pač pa da se Vam oči na široko odpro! Z Bogom! A. E., Ciudadela. • ‘ SLOVENSKA KRAJINA’ ’ DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431 Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCLDA Concesičn 2560. ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE i Obrnite se na • • f t SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ! t ŠTEFAN LIPIČ AR I ? f ; GUTENBERG 3360 y A vda. SAN MARTIN Tel. 50-3036 | ? f jf S $ V I M $ Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata Victor E. Clement A B O G A D O Esludio: SAN MARTIN 233, IV. I * | I I I i 'f. Ilorario: 10—12, 15—17. Telef. 33-6435; 63-3253 % e l nbok >se-.: xtx x«< x*x >ax x