Št. 103. V Mariboru, četrtek 5. septembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden vtorek četrtek in soboto, ter velja po poitl prejeman. za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 ffoM., za pol lota 5 «old za četrt leta 2 -ffoM 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol Kita 6 gold., za u'trt leta 3 gold, 28 kr. a. v. — Za oznanila »o plačuje od itethiStopite petit-vrsto 6 kr čo ao oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vaakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici liišn. štev. 220. 0 D r a v n i i t v o. na katero nai *n hlaffovoiijo pnsiiiari naročnin«-. rekiainneije. oznanila. _t. i. administrativne reči, je v ti^karniei; F. Skaza in dr., v k*>n>ćk i ulici hišu št. 229 ttliott MloveiiMkllt ii*it€»li«»* v Ijiililjitiii. Kakor v štev. 1(K) našega lista poziv slovenskim učiteljem kaže, sklicuje slovensko učiteljsko društvo vse učitelje po celi Sloveniji na zbor, ki ga bodo učitelji imeli 24. iu 25. t. m. v Ljubljani, kot v središči našega naroda. Mi, ki smo od rojstva našega lista vedno poudarjali, daje ljudska omika in ljudska šola glavna podloga naše narodne bodočnosti; mi, ki smo se za tega delj vselej potegovali za učiteljstvo in njegove koristi, imamo tudi v oči tega zbora pravico in dolžnost ob tej priliki s\ njo besedo reči. Učiteljski zbor v Ljnbljani se nam iz dveh razlogov pomenljiv zdi, zatorej naj bi se od vseli strani gledalo na to, da vredno in dostojno izpade. Pomenljiv je ta zbor, ker se prvič zbero učitelji iz cele Slovenije. Kranjsko društvo se je spremenilo v slovu usko, namesto samo kranjskih zbero se tu učitelji od povsod, kjer Slovenci bivajo. Torej, tu vidimo en važen praktičen korak do našega narodnega zedinjenja. I u posebno uči teljem je tega zedinjenja treba; po eni strani imajo duševne iu materijalne interese vsi ene in iste, po drugi pak imajo tu priliko ne samo seznaniti se osobno, temne tudi izmenjavati misli in nazore, učiti se drug od drugega. Muogi, narodno omab ljiv bode tu, videč celo falango slovenskih sosta-novcev, dobil pogum narodu ostati zvest. Uavno zdaj je med učitelji, osobito med onimi, ki so ob periferiji uaše obeeslovcnskc domovine, začel se čuden, dvomljiv duh širiti. Te naj pridobe njih lastni kolegi za narod in njegovo šolo! Drugič je zbor vseh slovenskih učiteljev, udov in neudov slovenskega učiteljskega društva, važen, ker je shod strokovnjakov ljudske šole. Se nam po Štajerskem, Koroškem, v Primorji urivajo tuj jezik v ljudske šole. Nalog učiteljev, strokovnjakov jo, da povzdignejo kolektivno svoj glas proti tem pedagogičnim nesmi>lom. Zatorej upamo, da so bodo učitelji isLjrseh slovenskih krajev v množnem številu tega shoda udeležili j upamo, da bodo narodnjaki, občine, župe, podpirali učitelje, da bodo mogli iz daljnih krajev na shod v Ljubljano. Od ljubljanskih Slovencev pak smemo pričakovati, da bodo slovenske učitelje Bprcjeli kolikor morejo lepo in podpiralo^ 1. Ker vidimo, da ec tacih zborov pri drugih narodih no udeleže BAtno učitelji ljudskih, temuč tudi učitelji srednjih šol, kateri morejo s svetom iu dejanjem svojim, če prav nižjim sopoklie-nikom v pomoč biti, pozivljemo v imenu narodne stvari tudi uaše slovenske profesorje, da se zbora in posvetovanj udeleže. Vsako aristokratično držanje je tu greh. Tu gre za omiko naroda, za šolo. Ta je prva, tu neha vsak obzir. Dopisi. IZ liramjll. 3, Pepi |lzv. dop.| Očevidno leti zdaj vse vlatbno kamenje in vsa siur deča dunajska nesnaga na Cehe, najmočnejši steber državopravne opozicije, češ, kadar pade en krat ta, se drugi lehko poderejo. Drugi člani opo zieije uživajo kolikor toliko mir in vsnk dela po svojem; Slovcuci si snujemo družtva in delamo jezove proti napadu siluih valov. Prav tako, ker v društvu jo moč ; a delajo za se ne prezirajmo noben trenutek ljute borbe na Češkem, ker grob, ki ga hočejo Nemci Cehom skopati, je tudi nam namenjen in sovražniki Cehov so tudi naši so vraž niki; ne pozabimo, da so češki časopisi vselej v naših silah in potrebah z mogočno besedo nam na pomoč prihiteli, povraćajmo jim po naših jav 11 i h glasovih njihovo prijaznost. — O zadevah tukaj š ne h r a n i 1 n i e c jo poročati, da teče ta stvar, akoravno počasi, vendar naprej. Malenkosti, za- rad katerih se je prošnja prvokrat odbila, po zdaj popravljene, prošnja se je vnovič vložila in če ne gre. v Avstriji res vse narobe, utegne dovoljenje kmalu priti. Ljubljanska hranilnica namei java sicer v Kranji poddružuieo narediti, pa to nas ne pla-ii prav nič. Itolj plašljivo je to, da se nekateri narodnjaki začetega delovauja pri hranilnici boje; jaz pa pravim, če je drugje šlo, zakaj bi v Kranji ne, samo na to je treba gledati, da bodo narodnjaki pri prihodnjih volitvah i meseca novembra) v mestni zastop zmagali in potem prevzame mestni odbor tudi hranilnico, kakor je to v drugih mestih. Delajmo tieprcstano in nepresrraSeno za korist slovenskega naroda. — Tlak našega mesta, nad katerim se je vsakdo škandaliziral, ki je imel priliko, si noge na njem pok var jati, se zdaj popravlja in sicer dobimo po izgledu poglavitnega me^ta makadam. Tudi stari most črez Kokro, ki se je bil pred več leti podrl in katerega ni bilo več sledu, se bode zopet prikazal: s tem BO bode veliki potrebi pomagalo, ker Kokrski klanec je bil vsakemu vozniku jako težaven, pa tudi nevaren. In tako se tudi pri nas svet pomiče naprej, dnino kar se šol tiče, ne gre rado: ne morem na tanko poročati, kako stoji zdaj z dekliško šolo tukaj, to pa vem, da deželni šolski svet 8 hvalevredno stanovitnostjo stoji na tem, da se naredi ta šola. Da so naši mestni očetje o šolskih zadevah zlo trdi, se tudi iz tega lahko povzame, da za majhne potrebščino iu popravljanja na tukajšnji gimnaziji nečejo ne krajcarja dati: eden naj odličniših trdovrnluikov, ineredibile dietn , je gospod dekan Keš sam. — Se ena mi leži na srci, in to težka: g. «Ju-govie, naš vrli deželni in državni poslanec itd. daje mastno službo v svojem mlinu nekemu človeku, ki je največji sovražnik vsega, kar se imenuje slovensko, ki je zoper lastnega gospodarja ob času volitev najbolj agitiral, na katerem leži opravičeni Listek. T^i-iviiisi iti Kiicclj, kneza panonskih Slovanov. (čelkl Hpisul llavelka, poslovenil prof. Karel t«lanor.) (Haljo.) Ginzel v svojoj zgodovini sv. Cirila in Metoda trdi, da ono mesto Privinovo, Mosaburk imenovano, nij bilo pri Hlateiiskcm jezeru, nego v Korotauih na severni strani od jezera vrbskega, kjer se je Še dandenes naselbina Moosburg imenovana obranila. Ginzel se opira v svojem mnenji na dva vira; eden mu je Oonversio Itagoariorum v Pcrtz Monumenta XI, II, kjer se nahajajo sledeče besede : „ Infra civitatem Privinae — eeclesiam eoustruxerunt —, in ipia Adrianus murtyr huma-tU8.M Drugi vir jc pisnto cesarja Otona, ki sol-nograškega škofa v Korutanih obdaruje, ki ima tneđ ostalim sledeče : „Mosaburg. . . . ubi sanetus Adrianus retpiieseif. „Kcr se omenja grob sv. Adri-jaua v obeh mestih,je razvideti, daste mesti spadali k občini, ki jc po prvem iincnu bila Privi nova in ki jc po drugem viru v Korutauib bila in so Moosburg imenovala. Nij tedaj dvomiti, da je imel Privina v lenu iu sicer v Korutanih mesto Moosburg imenovano, katero se jc se do denes pri vrbskem jezeru ohranilo. S tem pa še Ginzel nij dokazal, da jc to glavno mesto Privinino, ki si ga jc v Panoniji postavil. Poslednji Mosaburg zovc se tudi „eivitas" in bil je brez dvomim navadna vas, med tem ko se panonski Mosaburg, že utrjeno mesto nikjer drugače ne imenuje, kakor „muni-uien" ali „castral<. Ce dalje uvažujemo, da mesta zarad lokalnih razmer enaka imena dobivajo, se nij čuditi, da tudi v Privinovem lenu dve Platni nahajamo. Mnogo težje pa jc določiti, kako veliko je bilo Privinovo leuo iu katere krajine je obsegalo. V životopisu sv. Kleiuenta je imenuje Kocelj „Pauonia« universajo imperator" in ker vlasti po očetu podedovane razširil nij, bi mogli soditi, da jo, cela Panonija bila IVivinova. V tem viru pa dostikrat tako neverjetna sporočila nahajamo , da jim ne sinemo zaupati, iu ko bi iz „Couversio Bogoariprum ne vedeli, da je leno Privinovo samo eden del dolenje Panonije obsegalo, hi lahko raz-videli, da imenovani životopis raztezaj Pi ivini nega lena napačno uaznanuje, ker nam verjetni viri pravijo, da tisti deli dolenje Panonije, ki se razprostira med Savo iu Dravo, nikoli nijso pripadali k Privinovem lenu, nego bili so kneževina Ljude vika, Itatimirja in njih naslednikov; njegovo leno se še do gorenje Panoniji1 uij raztegalo, ker so v virih nahaja v letih S4S iu 806 \Verinher kot grof gorenje Panonije. Samo to vemo za gotovo, da se je omenjeno leuo razprostiralo samo tlo Kabe, in sicer po stanovnem pismu Koecljevim, s katerimi cerkvi sv. Emeraua nekoliko posestev pri Uabi po- deljuje ; segalo je tedaj leno na južni strani bržkone do Donave. Pa jako težko so določiti meje na zapadni strani. Po tem, da je Ptuj na Stirskcm in Mosaburg na Koroškem še k Privinovemu lenu pripadalo, sklepamo da je vsaj do teh mest segalo. Nekateri pisatelji še tudi Ni Iransko prištevajo temu lenu trdeči, da ga je moral Mojinir Pri-vini prepustiti. Po tem mnenju bi bila tedaj moč Priviuina segala črez Donavo do karpatskih gor; pa nobeden vir ne podpira tega mnenja in za Mojmirja 1. Nitransko bržkone nij bilo ločeno od Moravske. Prebivalci teh pokrajin so bili večidel Mora-vani, ki so se v te kraje, zapuščene od A v arov trumoma naselili posebno takrat, ko je. vladal tam knez jihovega roda: na zapadni strani so bivali kornhinski Slovani; tudi nemških naselnikov je bilo precej posebno iz Bavarskega, Jako važno je prašanjo, v kakih razmerah je bila ta država s Franki. Gotovo se je Privina na to navezal, da jc kot vazal svojemu gospodu, posebno Ludoviku vernost in uslušnost obljubil To dobo jc nastala vojska med Mojinir jem 1. iu Ljudo vikom "Nemškim. 0 uzrokib se nam nikjer no pripoveduje. Mogoče je da je Ljudo vik po netimo za Mojmirja žaljivem Pri vini Niiransko izpo-sloval in da se je Mojinir krepko branil proti temu, da bi izgnani Privina na mejah moravske vlasti dobil leno. V fuldenskih letopisih čitamo, da se sum, iia je kidal blato v Tagblattu (kako se to vjema \) na naš Sokol ob času izleta v Cirkljc in Loko. Da bi so ne dal ta človek nadomestiti s katerim Slovencem ? tega ne verjamem. Iz 1*1 ti jiS. 31, avg. i izv. dop.| Pretočeno sredo je zapustil naše mesto 32. bataljon loveev, kateri je tri leta tukaj v posadki bil, in šel je na svojo novo posado na Zid blizo Dunaja. Ta bataljon se je iz moravskih Cehov sestavljal; prostati nijso drugega jezika znali, nego češkega, in vendar so se s tukajŠuim prebivalstvom, posebno kar ga k ženskemu spolu prispada, na sko-rem dobro razumeli. Tresti vojaki so bili vseskozi pošteni, nikoli uij od njih nič hudega [čuti bilo. Častniki .>o bili po rodu večjidel Cehi, ali nekateri tudi Nemci, Srbi; vsi so veudar dobro češki govorili, ker nobeden nij prije častnik postal, dokler se nij češkega jezika naučil. Ž njihovo priljudnostjo so se v vseh krogih tako prikupili, da je bil pri njihovem odhodu en glas: ka si boljše posade želeti ne moremo. — 2i>. tega meseca je bila veselica tukajšne glavne šole v tako imenovan *m nIIrastji;'. pol ure za rtujim. Sola ima 4 razrede, in jo obiskujejo otroci slovenskih in nemških stariŠev ; slovenski jezik vendar skoro vsi znajo, akoravno se v šoli ne uči. En teden poprej je bi že načrt te veselice razglašen, da bode godba, dva govora šolarjev, iu sicer eden slovenski, eden pa nemški, in da se potem bodo slovenske in nemške pesmi popevalc. Naučila sta se tedaj dva šolarja primerne govore, in sicer eden nemški, eden pa slovenski. Dba sta izvrstna šolarja, in stariši kakor tovariši so se veselili, oba ta mladeuca govoriti slišati. Neke ure pred veselico je bil načrt veseliei po mestu na ogle prilepljen, vepdar poprej razglašenemu celo različen. Na kratko je bilo naznanjeno, da pri veselici bode godba svirala, da bode en nem3k govor šolarja, potem šolskega ravnatelja, iu mestnega župana, na slednjo pa se bode „Wacht am Rhein" pope* vala! Tako je v istini tudi bilo. Slovenski Solat nij več smel slovenski govoriti, pesem se nij blovcnska nobena, nemška pa tudi druga ne, kakor „\Vacht am Rbein" pela. Tako se naša mladež odgojuje. Ali to nij preziranje in razžaljenjc starišev, slovenskih šolarjev, razžaljenjc nežnega čutja mladeži/ Kdor razume nalogo ljudske šole, mora priznati, da ta v tem obstoji, nedorasli mladeži tisto stopnjo narodnega, človečauskega. iu rc-ligijpznega izobraženja dati, na katero se vsak in za vse spraviti mora. Nj. veličanstvo, naš cc-uar je pred nekimi dnevi v Olomuci proti deputaciji ućteljskega društva v kratkih in tehtnih be- jc Ljudovik leta 846 proti Moravanom napotil, hi so se hoteli od njegove države ločiti, da je brez velikih težav M.ijmirja pregnal in na moravski knežji >edež Mojmirjevcga sinovca Rostislava po* sadil. Nad tem uij (Lomiti, da je Uostislav Ludo viku i.o delo polajšal in tudi to si smem«; domiš-Ijevati, da hudi Pji vin a nij miroval nego morda iz izhodne strani na Moravsko udri. Lila je topiva in edina priložnost, se maščevati nad sovražnim Mojmirjem — a Slovan Slovanu ne odpušča rad. M >rda si je Privina takrat Nitransko takoj usvojil. Brez namena gotovo nij Ljudovik Privine postavil na stražo do pokrajin dotikajočih se Moravske, in Privina SO je skazal zanesljivega. Sam neznani pisatelj solnograški določno pripoveduje, da je bil Privina v kraljevi službi marljiv. Pa še po drugem poti seje trudil Privina hvaležnega se skazati Ludoviku prisvojivši si načelo Kar-lovcev, da se po razširjenju krščanstva posvetna moč uajkrepkejše utrjuje. Delal je vsemi močmi na to, da bi se prebivavci njegovega lena spreobrnili k veri Kristovi. DuboveustVO solnograško je že zdavnaj vspeSno delovalo, pa poznejši burni časi za bojev z Bulgari so zopet vse uničili. Še le po prizadevanji Privinovcm se je začelo krščanstvo v pokrajinah med Rabo, Dunajem iu Dravo razširjovati. Število krščanskih naselbin se je pora noževal o in Privina se je trudil za cerkveni red. Po njegovem trudu so dobili solnograški nadškofje sedah učiteljem pravi pot šole tako narisal, „ka on od učiteljev pričakuje, da bodo za narodno iz-ohraženje skrbeli, in si prizadevali, šolsko mladež za domoljubne, avstrijsko misleče državljane odgojiti". Presv. cesar nij rekel, da učitelji morajo iz šolske mladeži za Nemec ali celo Pruse vnete ustavoverne državljane napraviti, kakor se to pri nas po vseh kotih, celo nežni šolski mladeži naglasu je, ker to nije naloga šole. Kar vsako mladostno srce razveseljuje in blaži, kar prikazni vsakdanjega življenja razjasni, kar otroku zmožnost da, v djanski svet z odprtimi očmi pogledati, kar duh izobrazi, to se mora mladeži ponuditi. —* Nežno mladež že s političnimi strankami seznaniti, v mladeži politično čutje zažigati, med mladež politično razprtijo sejati, se pravi mladež ostru-piti, na njo greh delati. Nemarno mi lepe cesarske himne, kaj nas „Wacht am Uhein" briga? Take pesmi naj zmagovalei pojejo, mi že dolgo časa nemamo več uzroka, so a takimi pesmi kin čali. Ali žalibože, pri nas je že tako daleč prišlo, da se tisti, kteri „VVaeht am lthein" peti nočejo, pregreho zoper ».domovino** krive storijo. — Učitelji in šolski očetje pa so 8 takim obnašanjem tudi proti starišem zagrešijo. Otroei so že od narave sturišem in obiteljem poverjeni ; njihova, in ne države, ali šole prva skrb je odgojenje mla deži. Učitelji iu šolski očetje no smejo tedaj s šolsko mladcžjo neomejeno igrati. Otroci so jim samo poverjeni, da je odgojijo. Gotovo pa je, da ta odgoja otrok vsem starišem nije po volji, in njih volja bc ne smo prezirati. Naj imajo do naših otrok pravico učitelji, šolski sveti vsake vrste; ali uikdo nema pravice, naših otrok politični stranki Žrtvovati, ker žrtva je več vredna, kakor tisto, kar žrtvo zahteva. — Naša glavna šola je tudi šolski program izdala, se ve da v nemškem jeziku, ali o njem govoriti nije vredno, ker na jpred bi potrebno bilo, gramatične pogreške popravljati, katerih je več, kakor besedi. I z S^iiii» (pri Brežicah ,) 1. Sept, | izv. dop.] (O založnici.) Slovenci smo nekoliko po časni ter lezemo polagoma za drugimi v Osnovanj! koristnih naprav. Veselo je pa vsekako, da smo so začeli enkrat vsaj gibati in gospodarsko stanje si zboljševati. Očitna korist nas bode še bolj spodbujala, da si krepko v roke sežemo in s združenimi močmi svobodo piiborimo ter so odtrgamo nasprotne pomoči, in sami bi pomagati skušamo. Veselega srca vam poročam, da smo prvi korak k temu že storili. K shodu slov. kot. društva na Globokem, ki šteje 134 udov, so je v nedeljo 1. t. m. zbralo nad 100 udov in z vese- v dolenji Panoniji noobincjcno pravo v ccikvenih rečeh. Izvzemši solnogiaške duhovnike se nij smel nobeden tuji duhovnik več kakor ti i mesece v teh krajih zadrževati razen kadar so je mogel z listom izpričati, da je odvezao od vseh dolžnosti do svoje Škofije in da se je podredil solnograškcmu nadškofu. Privinovo mišljenje proti Nemcem in gorljiva pobožnost je bila hitro nagrajena: Ljudovik mu je dal vse krajine, ki jih je imel v leno, v last. S tem je bilo dozdajno leno panonsko povzdignem) v kneževino in Privina je bil knez imenovan. Morda se je za teh dob Privina vladar cele Panonije imenoval. Povišenje Privinovo se je zgodilo 12. okt. 848. leta po pismu v Uatisboni izdelanem, iz katerega nam je še obsežek in imena podpisanih znan. Podpisani so Liutpram solnograški nadškof, frizenski, ratisbonski in pasovski škofje, Karlman in Ludo-vik, sina Ljudovika kralja Nemškega, Arnošt, grof češke marke, Radbod, grof izhodne maikc, AVerin-ber, grof gornje Panonije in Pabo, grof korotanski. V listini je bilo napisano, da ostanejo posestva, ki jih je imel solnograški nadškof dozdaj v deželi, njegov iinetck. Kako so se s tom povišenjem Privinovcm razmere k Nemcem spremenile, se ne da določiti, samo to vemo, da Privina nij smel ob svojem nobeni cerkvi in nobenemu samostanu kako ljčm so pozdravili namen rodoljubov: n stanovi ti založnico, kar ljudstvu očitno kaže, da rodoljubi ne ljubijo z besedo, temuč tudi v dejanji. O s n o v a 1 n i odbor, enoglasno odobren od na-zočega ljudstva, je sestavljen iz naslednjih gospodov : Dr. Srebro, L Tanšek, F. MikuŠ, mestni župnik, I. DrobniČ, kaplan v Pišecah; Zevnik Martin, posestnik na Malcnivrhu; Držauič Martin, posestnik v Mihalovcah, Arnšek Franc, posestnik v Vidmu, Urck Janez, posestnik na Globokem in Cetin Jožef, posestnik iz Mosteca. Upanje, da se slovenskemu ljudstvu potrebna založnica kolikor mogoče kmalu ustanovi, je popolnoma opravičeno, kajti reč je prišla v vrle roke; vendar naj nam ho tukaj dovoljeno se enkrat prositi gospode odbornike, da se brez zamude dela lotijo, da se nam kmalu napravi založnica; druge rodoljube pa vse prisrčno vabimo in prosimo, naj podpirajo založnico sfc svojim denarjem: Prež skrbi ga bodo znmogli izročiti Br08ki založnici; dobivali bodo zvesto svoje obresti, naj lepše obresti pa bode za rodoljubna srca zavest, da seje ljudstvu v gospodarskem oz t rti izdatno pomagalo. Onemu gospodu pa, ki je pri zadnjem tukajšnjem shodu misel, ustanoviti založnico, sprožil, kličemo radostno: „Hvala in slava!" Iz 4 VlovCil. 2. sept. j Izv. dop.J Iz včerajšnje skupščine nemških učiteljev naj vam še nekaj bolj zanimivih in pikantnih reči sporočim. 0 govornikih imam to omeniti, da se je tistim najbolj ploskalo, ki so udrihali po „dunkle Miiehte" ki so sami čebe imenovali „WeltverbosscrcrM, duhovščino in slovansko narodno stranko pa „\Vc1tvorschlcchtereru in ki so borbo Slovanov avstrijskih krstili za „Nationalitatcnschvvindcl". Smešen je bil sklep lega zboia, da naj bi sc telesno kaznovanje zopet v šolo uvedlo, katero je bilo ravno od teh učiteljskih zborov odpravljeno; ne manj smešen sklep je bil ta, da naj ima vsaka poedina šola pravico zbirati si učne knjige po svoji volji. S 3 diugo večjo bedarijo je hotel ta zbor skleniti, katero jc bil nek Dunajčan na dan spravil; predlagal jc namreč, da naj bi le tisto šolske postavo zadubilo veljavo, katcio potrdi deželni učiteljski zbor. K sreči tega učiteljskega zbora so nekteri nazoči učitelji molče spoznali, da bi to bilo prcnarcjcnjc sedanje „Verfassuugc", da za to učitelji nijso kompetentni; predsodništvo jc potem to nekako zmečkalo, da omenjeni predlog nij piišel na glasovanje. Iz cele te skupščine sem posnel, da so jo vodili le dunajski učitelji, katerih puhle fraze so vsi drugi zvesto poslučali. Opozicijo nej bilo nobcuc, pa saj bi govorov v nasprotnem posestvo podariti in da jc potreboval dovoljenja od nemškega kralja, sploh si pa smemo misliti, da sc njegove dolžnosti nijso posebno pomanjšale, in daje povišenje bilo bolj formalno kot istinito. Seveda šc nij bila država Frankov takrat v laki meri kakor za Karola Velikega uredjena, razdeljena je bila zopet med Karlovce, pa le samo zarad tega, da,bi sc lože vladalo. Do te dobe pa sc to nij zgodilo, da bi kdo izmed Karlovcev tujemu knezu bil tak znamenit kos v last podaril in vsiljuje sc nam misel, da so morali biti odločni uzroki za to. Naj verjetnimi sc nam to dozdeva, da jo že takrat Lndovik Nemški častilakomnih naklepov najstaršega svojega sina Karhnana sc bati začel, tega Karhnana, ki je pozneje v zvezi z drugimi neprijatelji bc krepko svojemu očetu nasproti postavil. Morda je sprevidel Ljudovik. kaj ga čaka in si jc hotel Privino kot vernega in zanesljivega pomočnika za vsak slučaj pridobiti; morda se je z druge strani bal, da ne bi utegnil Ilostislav korakajo premišljeno po izgledu Mojnii-rovem dolenjo Panonije si usvojiti, ker jc samo Dmaj zabranjeval prehod iu ker soMoravani celo deželo posedli. Morda si je domneval, da bi knez moravskoga plemena navezan z lastnim haskoin na nemško državo najbolje mejo varoval; ker jo se vrh tega sorodnega vladarja moravskoga sovražil. To so bili uzroki, da jc bil Privina povi- smisla ne bi hoteli poslušati. Dunajski učitelji so drug druzega hvalili, vsak govornik je počastil svojega predgovornika rekoč: kako temeljito jo govoril. Včeraj popoldne bil je zbor okrajnih in krajnih šolskih svetovalcev, ki pa je tudi po večjem le prazno slamo mlatil, kajti noben govornik nij povedal nič temeljitega in jedrnatega. Pri tej priliki so največ še politiko tirali. Klerikalnost, narodno gibanje slovanskih narodov, in prejšnje mi-nisterstvo jim je bilo na poti. Tako so bih proti predlogu, da bi krajni šolski svet imel pravico, učitelje za službo predlagati. Rekli so : v okrajnem šolskem svčtn so v večjih deželah še klerikalni in narodni (slovanski) elementi, kateri bi volili „tbrt-sehrittsfeindliche" učiteljo, to je posebno poudarjal Stopper iz Radgone; kteri je tukaj mislil na slovensko gibanje po naših deželah. laz .l*i*MjV<*« *ept l'zv- dop.| Med tem kar vam nijsem nobenega dopisa poslal, so nas Čehe, kakor ste brali, zopet nekolikokrat kot popolnem tepene in uničene napovedali. Ne na nemško veselje, živimo šo vendar naprej v zdravji, Če prav ne zmerom v vesclji. Olicijozni glasi govore kakor bi bil boj s Čehi še le od Hohemvarta sem. Zakaj ne omenjajo, kako so se borili z nami absolutizem, Bach, Schmcrling, Aucrsperg 1., Taaffe, Hasner, in vsi pali, mi nc. Vi ustavoverci — pravi „Pokrok", nijste novaki v boji proti nam, mi vam moremo na las pokazati, kje imate plavo kožo, od udarcev, ki smo jih mi vam založili. Vi dobro veste, da češko opozicijo nijste pobili, čemu sami sebi lažete. —u Zdi se mi dobro navesti, kako „Pokrok", organ narodne stranke starše barve, v nedeljski številki v uvodnem članku sodi o konservativcih. „V federalističnem taboru — pravi — nij samo več narodov, temuč tudi več strank, ker ste v vsakem narodu na svetu najmenj dve politični meri ali dva pravea, eden povse konservativni, drugi bolj liberalni. Ker federalistični program hoče Avstrijo osnovati na podlogi historičnih podstav, nij nič ua-ravnejega na svetu nego to, da ž njo glasujejo oni stanovi, ki so prej edini glas imeli v historičnih dobah, zdaj upajoči, da v manjših zborih več dosežejo za svoje „stanovske" pretenzije, nego v državnem zboru na Dunaji. Mnogi iz teh konservativnih faktorjev mislijo po dobljeni zmagi igrati sami p rim, in druge odriniti. Vendar to nc pojde. Brez kompromisov in vzajemnih ustopkov med posameznimi strankami narodnimi, nc more noben narod vladati. Kako daleč potem v praksi pojdejo, tega denes nihče ne ve jasno, to bode s mi za vojvod leta H48. V sledečih letih je, Pri-vina posebno na cerkvenem polju deloval. Veliko ccikev, katerim je Pi ivina bil temelj poprej položil, je bilo dodelanih; samo blagosloviti jih je še bilo treba. Končno je 860 pride! nadškof solnngraški, Liutprain v Panonijo in je blagoslovil 24. prosinca tega leta pivo cerkev v Mosaburku, na čast in hvalo Mariji postavljeno. V sledečih letih je še Liutprain mnogo božjih hramov v drugih občinah blagoslovil; te občine pa so ali do cela zginole, ali pa so spremenile svoja imena, tako da jih z imeni, v virih najdenimi primerjati ne moremo. Samo na dveh mestih, kjer so bile takrat cerkve blagoslovljeno spoznavamo še denašnji Ptuj in Pčti-kosteli (na desnem bregu Dunave proti Bulgarskeniu). Zraven tega je Liutprain namestil pri cerkvah potrebne duhovnike in skrbel za cerkveno upravo, v čem ga je Pri vina lepo podpiral. V poslednjih letih svojega življenja se je Pri-vina posebno za to trudil, da bi v svojej kneževini cerkveni red tako utrdil, da bi se več uničiti nc mogel. S ti-in smo povedali vse, kar nam viri o Pri-viui in njegavem vladanji v Panoniji pripovedujejo. Njegovi ostali čini in delovanje dd smrti je popolnoma neznano. Kronisti tega časa obračajo vso pozornost na važne boje, ki jih je imel Rostislav z Ljudovi-koni biti. (Dalje prih.) odvisno od parlamentarnih vodjev in od zadnje zmage. Ako konservativci 8 svojimi koneksi-jami zmago dohodo, terjali bodo od liberalnejih narodnih elementov koncesij, če bodo pa narodne stranke z lastno silo zmagale, dobodo konservativci menj koncesij, ali prav malo. To so jasuc in stare pravde." — Tako Riegrov organ. In tako sodijo tu vsi narodni krogi, k večjemu da so „Nar. Listv" še radikalnejši. „Pokrok" pak na koncu stavi modri svet, naj se federalisti, konservativni in libcralnejši, med seboj ne kavsajo, ker nij primerno in vsem škodi. Zato je -— pravi „Pokr." nepolitično od konservativnih organov, če surovo zmerjajo slovanske liberale, kakor je tudi neumno konservativce pitati s „fevdali" iu „ farji" (knežouri). Tacih dečakov imamo žalibog mnogo. Ti pred odločilno bitvo z vzajemnim sovražnikom, eden drugega tepo. ,,A protez vice taktu, vlce taktu!" — več takta. Posebnih dogodkov sicer tu v zdanjem stanji nij. Narod nekako počiva, kadar bode prišel trenotek, bode zopet ves po konci. Zdaj se dela v manjših društvih in tiho. Celo afem s Skrcj-šovRkini nc dela več hrupa, kakor od početka. Preverjeni smo, da bodo konec cele stvari: — blamaža Nemcev in vlade, ki je bila naivna dovolj, misliti da bode stranko uničila, če enega vodca zapre, ki ga*dolži da je baje nekoliko novcev dolžen. \*. Diilllljtl, 3. septembra. |lzv. dop.j Nemec zna nehvaležen biti, posebno ustavoverec. Na vse štiri vetrove bi se bila nemška svojat razpršila, ko bi nc bil baratom Magjar pritekel in HohcnAvarta pomagal strmoglaviti ter posadil krivico na vladanje, kakorŠna se na krmilu tudi v ogerskem nrszagu šopiri. A slabo zahvalo si je zaslužil. Ustavovemi časopisi denes že surovo mlatijo po Magjarih. „N. fr. Pr." jih brije denes v prvem članku, jeze se, da se vtikajo v zunanjo politiko, in nasvetujoc, naj sc še — Adolf Aucrsperg vtika, t. j. naj gre kot kontrolor v Berlin, da se bode pač gotovo vbc v nemškem duhu vršilo. Isto tako drug organ ustavovcicev, „Morgcn-post" ostro zabavlja magjarski zunanji politiki. Nam je prav. Te dni bode torej žc mnogo (d)rani in ogo-vorjeni shod treh cesarjev v Berlinu. Jaz bi sodil, da nam nij treba radovednim biti nanj. Nc borno nič važnega, nič novega Hlišali. (bili bomo, kako so se mogotci po Berlinu vozili, kako je ljudstvo zijalo, kako stanujejo in jedo — vse važnejše reči pa se bodo za zaprtimi durmi vršile, nevidne za nas. Ugibali bomo mnogo, vprašanje pa je, da-li kaj ugenili. Najbrž bodo diplomati sami tudi „ugibali", ker bodo hoteli — drug drugega ukaniti. Kako so se nekdaj ustavaki srdili nad „skriv-nimi planiu 1 lohenvvartovimi ! Naglavni greh jim je bil, da nij80 videti mogli, kaj se snuje. A evo! Lasser ima tudi skrivni plan. Kako se prav za prav dela prenarejanje volilnega reda za državni zbor, namreč direktne volitve, 0 tem ži\a duša nič no izve, eden poroča to, drugi eno.Stvar je memla ta: ministerstvo ne ve kaj in kako bi, zato minister Lasser tiho in sam „grunta", kako bi Slovanom žile porezal in korenine izpodkopnl. Težak nalog, boga mi! „Tagcsprosse" prinaša pismo neeega pruskega oficirja; ta oficir pravi : „kaj se neki trudite za Avstrijo, kakor zrela gruSka padete brez boja(?!) Prusiji v žrelo, na to dela skoro vse nemško časopisje (katero je v skrivni pruski službi)." Lepe reči. To je ustavoverje! To denašnji vladni sistem? To vlado bi Slovanje hvalili? prestolnem govoru cesarjevem ne moremo imeti Sc poročil. Skrajna levica se nij udeležila otvorenja, ker nij bilo v PeŠti. Pač pak so bili nazoči Hrvati. Na Moravske in se trudi sedanje ministerstvo z vsemi močmi nemogočo storiti za vse veke zoped češko državopravno večino v deželnem zboru. V tem prizadevanji so vladi posebno češka društva na poti. Za to jih zapredoma razpušča. Ze je postala zabožnica in posojilnica v Prostejovu žrtva moravskoga c. kr. namestništva in še mnogim drugim društvom sc enaka osoda obeča. Moravsko c. kr. namestništvo je pri založnici in posoljnici v Prostevoju med drugimi grehi našlo tudi hudodelstvo, da je založnica za volitve v deželni zbor leta LS71 (pod Hohcnvvartoni) denar posojevala. Kaj so taki izgovori pri razpuščevan ji vladi nemilih društev vredni, ve ves svet. Sicer pa se poroča, da bode cela vrsta čeških društev na Moravskom „zarad seganja v politiko" ali „prestopanja pravil" itd. razpuščena. Na drugi strani pa nastajajo nova česka društva in ravnokar 80 je v Brnu česko politično društvo oživotvorilo. Iz P o z n a n j s k e ga dohajajo vedno hujša poročila o nasilnem ponemčevan ji tamošnjih poljskih občin po Prusih. Pruske oblasti skrbe, da so Poljaki očitno njihovemu nasilstvu u prej o in ko se to zgodi, zupro uradniki poljske šole, odstavijo poljske duhovnike, naganjaju poljske posestnike s njih zemljišč in dajejo potem zemljo nemškim naseljencem iz llrandenburga (nekdanjega Brani-bora) in drugih žc več vekov poncinčenih pokrajin. Denes ima ruski car v Berlin priti. Knez Gornikov jc žc tam. Jutri pride avstrijski cesar. Največ se nemški časopisi pečajo s prcincmho v bavarskem m i n i s te rs t v u. Dozdanje pru-sofilno ministerstvo bode odstopilo in Gascr, federalist ali ,,paitikularist", ima milog drugo ministerstvo sestaviti. To nemškim novinatn, ki so komaj čakale, da bi sc vse Nemško poprusilo, vsa-kako nij ugodno. Bavarski kralj je pruske prevzetnosti sit, za to pa ga Bisinarkovc novine ostro napadajo. O katoliškem vprašanji na Nemškem prinašajo ruske „llirž. Vedom." članek, v katerem kažejo nevarnosti, ki prete Nemčiji iz proganjanja katoličanov. Članek se začenja s prerokovanjem Maeaulay-cvim: „kadar bode potnik iz Nove Sce-landije na Teniso pripeljal sc pogledat porušinc ali razvaline Londona — bode šc katoliška cerkev močna stala." Proti temu prerokovanju se Bis-niark napenja. Ali bo zmagal? Ruski list meni, da se bode katolicizem V stiski vezal z interna-cijonalo. Zato naj bi Evropa ohranila v teh rečeh pumeten konservntizem. Nemčija pa na tem potu svojo edinstvo v nevarnost stavlja. Politični razgled, Minister Aucrsperg jc, kakor ofil ijozna „Bo-Oemia" piše, rekel nekemu ustavaku, da on in njegovi,z reformo direktnih volitev ,,stoji in pade" — bog daj, da p a d c. V Pragi so bili v zadevi SkrcjŠovskega šc trije sodelavci časopisa ,.Politik" zaprti. Ogerski zbor je bil včeraj v Budi odprt. O Razne stvari. * (Denarno gospodarstvo pri zavarovalni banki „Sloveniji.") Pri seji upravnega odbora „Slovenije" 1. sept. t. 1. so bili ti-le uradniki v službo vzeti. (J. T r c u c n s t c i n kot upravni direktor z letno plačo .'J.000 gld., in pri potovanji II. razred na Železnici in 10 gld. dnevnih diet; — knjigovodja g. Kaliz(?) z 2.000 gld.; — g. Drcnik 1.800 gld.; g. Kadivnik 1000 gld.; g. Zelcznikar z SOD gld. Za vsakega -I direktorjev, ki so gg: Andrej Pirnat, dr. V. Zamik, dr. A. Valonta, K. Ahčin, — se je. dogovorila mesečna plaČa 50 gld. in f> gld. za vsako sejo posebej, kar znese na leto okolo 000 gld. plače za vsakega. — Predno se je banka ustanovila, je bilo 7.688 gld. stroškov, kateri se bodo zdaj izplačali. Stroški pri vpisavanji akcij, stroški za pohištva in tiskovine in dozdanje uprave zueso vkup 28.000 gld. Pri eskomptni banki jc založeno 147.00!) gld. Akcijo-n a rje v jc 1000. * (Upornost.) Vojak, roservist Krištof, doma nekje od Poličan , je 10. avg. začel v ka snrni mariborski v pijanosti razgrajati, nij ubogal oficirjev in poživljal kakih 100 okolo stoječih tovarišev, naj pod njegovim vodstvom po- bijejo svoje predpostavljene. Za to je bil prcd-včeranjem obsojen pri vojaškej sodniji zavoljo zločina upornosti, prestopka nepokornosti in poškodovanja craričnega blaga na 2 leti teške ječe, poostreno z vsak mesec enkratno temno ječo in postom (vsak 19. dan v mesecu.) Ta sodba mu je bila brana v pričo celega regimenta. Tri vojaški sodniji sta bila kot sodnijska prisednika Slovenca: rcservc-lejtant dr. (llančnik, sicer koncipijent pri dr. Janku Srncu v Mariboru, in reserve-lejtnant dr. Josip Srne c, sicer koncipijent pri dr. Srcbrctu v Brežicah. * (I ste rs k i deželni odbor) snuje zakonske dodatke k šolski postavi za Istro. nNaša Sloga" pravi i pMi smo zahvalni slavnemu odboru što ovako lepo skrbi za naše škole i za naše uči-teljstvo; ali nm z druge strane iskreno kažemo, da sve to neće Istri pomoči, dokle nc budn istarske škole za Talijane talijanske, a za Slavene slavenske. Sto mu se varati koristi, nego neka otvori oči te predloži saborn, neka sledi zakon naravi i razuma, pak će vidjeti, kako če bit Istra u najkraće vrieme izobražena zemlja, ako i ne bude sva italijanska." * (Istrani) so imeli občinske volitve. Na nekaterih krajih so narodnjaki zmagali; to kaže da se tudi v Istri počenja narodno delovanje. Iz Pazinščinc sc tržaški „SlogiM piše: „Ja vam o tih izborih nemogu drugo reći, nego da su nam išli za rakom, kako smo sami hotjeli. Pazincah ncima u novom zastupstvu nego 10, a drugi, njih 20 na broju, su vsi izvanjski. Što smo dakle rekli, to smo i učinili. Zato i moram, da javno pohvalim naš ovudnji dični narod; jer je ovom prigodom pokazao, do se zna baš mužki držati. Da sc nepismenim biračem olahča izbor, bili su s privo-Jjom c. k. oblasti postavljeui od jedne i druge stranke javni povjerenici , koji su imali napisati dovoljan broj listićuh s imeni predloženikah iliti kandidatab svoje stranke, da sc u dan izbora na birališnu i prije porazdielc onim, koji bi god za nje pitali. Birači izvanjske stranke su sami i dobrovoljno hodili k svojim povjerenikom po listiće iliti buletinc, a protivna stranka nije imala svojih baš" komu dieliti. Ovakov narod ucinože i nečc propasti, jer gdje je sklad i sloga, tujci bla-goslav božji. Sad su videli i naši protivnici, sto možemo kad hoćemo." * (K r a nj s k a t r g o v s i n k a zbornica) jc v svoji seji 80; avgusta t. 1. sprejela sledeče predloge: 1. naj se v Ljubljani sedanjim terjatvam umetcijnc industrije primerna obrtniška šola ustanovi; 2. naj sc posebna pozornost obiača na-pravljanju zobcev (špic) v Idriji ; .'L naj se ustanovi žagarska šola v Radolici; 4. za oživljen je v nadarjenem našem narodu spečega uincteljnega nagiba naj sc utemelji akademija za umeteljnost v prospeh malarstva, modeliranja in kiparstva Profesorjem, ki v nedeljski obrtniški šoli učijo, priznale so se nagrade. * (M ed p r e d 1 o g i z a š t aj e r s k i deželni zbor.) kateri bodo po poročilu „Grazer Ztg." v letošnjem zasedanji obravnovani, nahajamo predloge o reviziji občinskega reda, o odpravljen ji gorske učiluice v Leobnu, o povišanji plač deželnih uradnikov, o odpravijenji šolnine, več predlogov o vredjenji zdravilstva, ubnžuih ustanov itd. * (Uojanska č i ta 1 n i c a) jc ravnokar dala napraviti sliko umrlega pesnika S i ni o na Jenk o tu na platno, katero bo delal naš mladi umetnik S ubio na akademiji v Bjnedkah za prav nizko ceno. Ker smo dolžni podpirati umetnistvo, zlasti pa slikarijo, vabim torej vse rodoljube, kdor si Želi lepi spominek vrlemu pesniku napraviti vsake velikosti, naj se obrne pismeno do mene. Rad bom poročal o vsaki reči. Ivan Dolinar, tajnik. * („Vipavski Sokol") napravi S. sept. ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani besedo. — Izvestje : Tombola; „Zgubljena zvezda", deklama-eija; „Starost— slabost", vesela igra v enetu dejanji; po igri ples na domačo godbo; med besedo petje. K tej veselici vse narodno občinstvo uljudno vabi „Sokolov1* odhor. * (Za tiskovno svobodo.) "V Frankfurta je bil te dni zborjuristov, ki je med drugim sklenil: Tiskarski proizvodi naj se godijo popolnem tako, kakor proizvodi drugih obrtov. Odvzetje tiskarskih pravic vsled tiskovnih pregreškov naj nc bode pripuščeno. Odpravi naj se pri političnih časopisih potrebnost koncesije, kavcija, kolek, začasno ali trajno ustavljcnjc, eddavanje dolžnostnih ekscmplarov, odtegnenje poštnega debita. Konfiskacije naj se ne pripuščajo. — Tako mislijo ne-pri stranski juristi o svobodi tiska: drugače seveda „ministerstvo juristov" v našej blaženi Cis-lajtaniji, ki konfiscira, zapira, prepoveduje, „nepri-stranske" porotnike delegira — in se^pri vsem tem drzne imenovati se „liberalno 1" * (Š tu d e nt o v h k i dom.) Vsled velike dra-gote stanovališe v Pragi, ki posebno nemilo tudi študente zadeva, misli nek podvzetnik postaviti v zlatej Pragi hišo navlašč za študente. V tej hiši bodo več inom stanovanja za posarnesnike, pa tudi stanovanja za več študentov vkup. Zraven tega bode v onej hiši restavracija, salon, čitalnica in knjižnica, katero zadnjo misli podvzetnik z darovi študentovskih prijateljev napolniti. * (Dr. Costa) jc te dni en večer v ljubljanski čitalnici po nemški (»Ipvmtjkj sc še nij naučil) vpil in sikni na „Slovenski Narod" s krasnimi izrazi „germanske sokrvice" kakor so: „das Seli an dblatt" — „Saublatt miserables" — „Lausbuben" itd. — Kdor veruje, da so ti priimki omikana replika, in da so prikladni, temu bode dr. Costa odstopil vse svoje pravice do medalje ali zlatega orden-a, za katerega jc pri slavnem sedanskem možu, Napoleona III., beračil, kakor je iz „bettelbriefov" razvidno, katere jc francoski bibliotekar Iirodicr izdal. POMltlllO. Gledališko naznanilo. Od veleslavnega deželnega odbora kranjskega jo bilo meni udano podpisanemu podeljeno Ipodvzetstvo tukajšnjega deželnega gledališča za zimsko saisono 1 1872 in 1873. Brez da In navajal hvalil na naznanila sc oslobodujem le naznanjati, da mi bode v svesti resnične volje in ncomahljivc delavnosti v korist mojega poklica, najprijctuejša dolžnost, pridobiti si udeležnost in spoštovanje eestitega p. n. občinstva in si jc obraniti. Mislim, da se smem ponašati z veselo nado, da sc pri zadostni vsestranski marljivosti ne bode odrekla meni in mojim sočla-nom ista dobrovoljna udeležnost, brez katere ne moro vspeha imeti umetnišk zavod, in tedaj za- upno pokladam svojo in svoje družbe bližno bodočnost na Vaše srce, katero naj s prizanesljivo dobroto spodbuja, kar sc mu zdi vrednega. Zatorej zaupno kličem „z bogom in Vašo naklone n o s tj o." Sledeča naznanila se ob enem objavljajo na prijazno znanje: V Četrtek 26 septembra t. 1. popoldne ob 4. uri so bodo oddajale v gledališkem poslopji tako imenovano „lože gledališkoga fonda" po dražbi največ ponujočemn. V soboto 28. t m. sc začne gledališka saisona. Za prve tri poskusne igre v okrogu igrokaza, burke in opere se izprosijo naznanila za sedeže in abo-nement na iste v četrtek 2(>. t. m. in petek 27. t. m. v stanovanji imenovanega v C. Kollmanovi hiši čt. 25 (zraven gledališča v 1. nadstropji Z visokim spoštovanjem udani .ložei* IVI. Ivockv, gledališki direktor. V Ljubljani, 1. septembra 1872. Dunajska borsa 4. septembra. Enotni drž. dolfj v kinkovcih . 66 JftU. 60 kr. Enotni drž. dolg v srtdiru . . 71 „ 40 „ Napol..........s ■ 70 , C. k. cekini.......fi , 26 , Srebro........ 107 „ '»0 , laznaiillo« Na trirazredni šoli v S m ar j i blizo JclŠ je izpraznjena služba s plačo 5Q0 goldinarjev. Prosilci naj svoja pravilno obložena in zmožnost v slovenskem jeziku dokazujoča prosila vložijo do 25. septembra 1872 pri k rajnemu šols. svetu v Smarji. Okrajno šolsko svetovalstvo v Smarji, 12. avgusta 1872. (172—2) Predsednik: A*V«r*t f-4 © $ 0 P M « > rt to m > s-. S J s « £ N o CS rt o to (3 Xi > O H TO o ca t-* 1 •a is- rt © I i 8 5 y •S rt > i; 11 •I o M s — e o g g • u o ^ 55 B © © © o M ~ trn o 5 ± J3 % j« • M a tli g 'a p rt •— n m © > Is OD B oca »I Udatelj in odgovorni uredmk Martin J c 1 o v d c k. Tiskar: F. S kaza in drugih.