36. štev. po«mna pia^n« v gotovini. v Ljubljani, sobota 5. septembra 1925.	števni.,	vso	pin.	Let0	y
GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77.	=====
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago ===== V upravi.
Kje ste, možje!
Med samostojnimi demokrati se širi parola: jeseni bomo zopet v vladi. Tako ali tako! V vladi bomo!
To bodo že morali priznati samostojni demokrati, da v opoziciji uiso najbolj korajžni. Vse polno je gospodov, ki so bili še pred kratkim zelo samozavestnih gest, a so danes silno upognjenih hrbtenic, Četudi jim pravzaprav nihče ničesar noče. — »Jutru« sta celo tako železniški kot notranji minister zagotovila, da ostane vse pri starem. Tudi prosvetni minister je potom »Jutra« sporočil, da je gospod dr. Pestotnik mož na mestu. In vendar so samostojni demokrati nervozni kot bi stali pred vesoljnim strankinim potopom.
Že leta nam mladinski listi dopovedujejo, da so samostojni demokrati idejna stranica in da stoje s svojimi načeli trdno, kot bi bili od granita. Navzlic svoji gostobesednosti nas pa samostojni demokrati niso mogli uveriti o svoji idejni jakosti. Vsa njihova idejna moč, je bila moč vedno samo toliko časa, dokler so imeli vladine vajeti v rokah. Kakor hitro jim je pa vodstvo vladnega voza izmuznilo iz rok, so postali pohlevni, zbegani in desorijentirani. Samostojni demokrati prenehajo biti odporna stranka vedno v trenotku, ko nimajo v oblasti vladni aparat.
Slaba in na šibkih temeljili stoji stranka, ki je zvezana na življenje in smrt z vlado. Dobra in močna je le ona stranka, ki je odporna in napredujoča tudi takrat, ko je v opoziciji. V to drugo skupino strank gotovo ne spadajo samostojni de-
mokrati, ker drugače ne bi bilo mogoče danes opažati v njihovih vrstah liofratovih skrbi za položaje, katerih jim po njihovem mnenju celo nihče ne ogroža. Prav tako jim bi ne bilo treba vzdržavati svojih zbeganili vrst pred paničnim begom iz stranke s parolami:	V	jeseni	smo	zopet	v
vladi. Kajti stranka ni stranka, ki bi naj bila samo toliko časa stranka, dokler nosi vsem očitno deklaracijo vladinega obiležja.
V samostojni demokratski stranki je gotovo veiliko požrtvovalnih in delavnih mož. Čudimo se, da se ti možje puste vlačiti na politično pozoniico kot strahopetne lutke v rokah maloštevilnih ministerijalnih politikov. Ali ni med njimi nikogar, ki bi povedal svojim političnim prijateljem, da ima stranka svoj pomen tudi takrat, ko ni obdana z ministrskimi okraski? Ali ni med njimi nikogar, ki bi hotel napraviti konec z dosedanjo kšeftarsko strankino taktiko, ki je v nasprotju s svobodomiselnimi in naprednimi načeli? Ali ni nikogar, ki bi se oglasil za preorijentacijo samostojne demokratske stranke v smislu resničnih ljudskih potreb, resnične demokracije, in četudi bi ne prišle pri tem na svoj račun posamezne osebe ali družbice?
Ce bi se našli taki možje, potem bi ne bila fraza govoriti o konsolidaciji naprednih sil v Sloveniji! Potem bi ne videli v samostojni demokratski stranki družbe, ki špekulira samo na nemoralno zadrgnjenje želodcev svojih političnih .nasprotnikov zato, da ima svoje želodce prepolne!
Po drugih državah.
Politični pregled.
Kongres zemljoradnikov v Beogradu ]e
bil zelo živahen. Kongres se je ločil v dve nasprotujoči se skupini: ena je bila za sodelovanje z HSS, druga pa_odločno proti sedanji vladni kombinaciji. Sicer so se nasprotja med obema skupinama do konca zborovanja zgladila, gotovo pa ne odpravila. Sprejetih je bilo več resolucij, izmed katerih je omeniti: Resolucija o ekonomsko finančni politiki se izreka proti današnjemu davčnemu sistemu, ki je različen v raznih pokrajinah v državi in ki obremenjuje kmeta v primeri z drugimi stanovi 9:1. Resolucija se izreka proti carinski politiki, ki favorizira industrijo. Prosvetna resolucija zahteva, da se v osnovnih šolah otvorijo strokovni tečaji in ukinejo odvisne gimnazije, ki vzgajajo le intelektualni prolelarijat. Odpro se naj raje poljedelske in tehnične šole. Resolucija o agrarni politiki zahteva, da se takoj uveljavi agrarni zakon z radikalnimi reformami. Zemljo naj dobe le oni, ki jo obdelujejo. Politična resolucija se izreka proti delu vlade in proti HSS, ki ne predstavlja več sela, ker se TISS z vstopom v vlado popolnoma identificira 'L radikalno stranko. Kongres je končno ob burnem pritrjevanju pozdravil bulgar-ske zemljoradnike;
HSS in zemljoradniki. Z ozirom na zem-Ijoradniški kongres v Beogradu je HSS objavila v zagrebških listih, da ji niti na um ne pade, da bi se družila s srbskimi zemljoradniki, ko ima pa namen obdržati najiskrenejše vezi z radikali, kot najmočnejšimi predstavi-lelji srbskega dela našega naroda.
llrvatska zajednica je imela v Sisku shod, ki je zelo burno končal in je le malo manjkalo, da ni prišlo do splošnega pretepa '"ed radičevci in zajedničarji.
Svetozar Pribičevič jo sedaj na agitacij-s cm potovanju po Dalmaciji, ko je obiskal vse večje kraje v Hercegovini. Pribičevid je bil vajen drugačnih sprejemov kot se mu pa »edaj nudijo v Dalmaciji. Krog Pribičevičevih Ustašev je vedno ožji.
I> >	Radič v avdijenci pri kralju.
odhodom v Ženevo je bil Štefan Radič
*	* v ftvdijenci pri kralju na Bledu, kjer
so se o navzočnosti zunanjega ministra Nin-iiia |)0( ro no določile smernice naše politike na zasedanju ^
Jugoslovanska mU8limanska organizacija >n D«vidovi.cv. demokrati nameravaj() izve_
. ' ,Uriio- ™° sWlCUle J Sarajevu strankin
Kongres, ki se naj urefe o tem vpra5anju.
Dvomljivo pa je, če bo fuzija gladko potelda ker so že sedaj v 1M0 oglašajo vodici moije’ ki so proti fuziji z JDS in vlečejo eni k ra-dičevcem, drugi pa k radikalom.
»Menim, da je prišel čas...« (Za pre. sedlanje namreč!) Tak je naslov duhovitega '■vodnika, ki ga j® prinesel »Tabor« štev. ■■ s popolnim podpisom dr. P. Strmšeka. o je nekoč v parlamentu govoril dr. Voš-njak, pozneje poslanik v Pragi, pri letošnjih volitvah kot agitator nacijonalnega bloka, je opozoril neti kolega iz Slovenije
na Vošnjaka, ki se je pri skoro praznin klopeh zaman trudil in kričal, da bi vzbudil zanimanje za svoj govor s sledečimi besedami: »Ce hočete vedeti, kako se ne sme govoriti, poslušajte dr. Vošnjaka!« Isti nasvet bi lahko dali vsem člankarjem:	»Ce
hočete vedeti, kako se ne sme pisati, potem čitajte članke prof. dr. Strmška!« V po-četku ti mož s patetičnimi besedami pripo-. veduje, da je po 7 dolgih letih prišel čas, da se Slovenci dvignemo, gremo vase in se poboljšamo. Po tem uvodu bi vsak čitatelj pričakoval kaj pametnega — obrazlago, kako, na kakšen način? Mesto tega pride cela litanija zmešnjav in šele na koncu članka dobi radovedni čitatelj' odgovor v obliki sledeče novosti: »Ko bomo vsi vzljubili državo in se oprijeli dela za blagor celote, bo vzklila sreča tudi za posameznika. In menim, da je prišel čas, da se oklenemo tega programa.« — Tu ga imaš! Toliko tam-tania je bilo treba, da je »uvodničar« iztisnil iz sebe, kar mu je ležalo na srcu. Samo nekoliko prepozno je prišlo to spoznanje, o katerega odkritosrčnosti imamo dosti povoda dvomiti. Celih sedem let je bilo treba, predno so samostojni demokrati spoznali, da so jo treba oprijeti dela tudi za blagor celote, a no samo za blagor posameznika! (Trboveljska itd.). V tistem, ki dela samo za blagor posameznika, so šele po sedmih letih spoznali sami sebe. človek se nehote spomni na Cankarjev »original« v »Vinjetah*. Sledil mu je iz ulice v ulico, radoveden kdo je, in naposled se je pisatelju predstavil z imenom »Ivan Cankar«. Ali se godi tako tudi dr. Strmšku? Nauk o blagru celote prinašajo samostojni demokrati danes, ko niso več v vladi! Včeraj te resnice niso hoteli priznati. In uprav dr. Strmšek se je moral dvigniti, da je povedal to resnico! Mi pa si dovoljujemo vprašati gospoda profesorja in doktorja ter občinskega svetnika SLS zopet v Cankarjevem žargonu: »Kdo si mož, ki deliš altruistične nauke z visokega piedestala? Ali nisi čital naših člankov o žoltem vragu in dijaškem domu, da se čutiš poklicanega dajati lake nauke? Ali ne veš, da morajo biti besede v skladu z dej’anji?« Če je za propagando novih načel SDS najboljši med njimi dr. Strmšek, da se je moral prvi dvigniti, potem mora v taboru SDS izgledati precej žalostno. Menimo, da dr. Strmšek ne bo več pisal uvodnikov, oziroma, da jih ne bo več podpisoval — zakaj zmešnjave bo »Tabor« še vedno prinašal.
Pri občinskih volitvah v Virovitici so dobili radičevci in zajedničarji 15, starčevičan-ci 7 in radikali 7 mandatov.
liuigarska vojaška liga je nezadovoljna s kraljem Borisom, ker hoče odstraniti Can-kov režim. Vojaška liga je odločno na strani sedanje vlade. Po časopisnih vesteh je baje vojaška liga pozvala Ferdinanda Koburškega, da se vrne v Bulgarijo in zopet zasede prestol. Medtem je Boris o pasno zbolel in leži v svojem dvorcu blizu Varne. Vsekakor se pripravljajo v Buigariji nove homatije.
Trocki o zunanji politiki. Dopisniku »Vossisclie Zeitung« je podal Trocki izjave, v katerih povdarja, da Rusija še ne misli vstopiti v Zvezo narodov, ker ne pusti ma-jorizirati svojih vitalnih interesov. Besarabija je rana na našem telesu, katera nas vedno boli. Ukrajinci v Galiciji nam tudi pripadajo, vendar pa ta rana ni tako skeleča kot ona v Rumuniji. S Poljsko hočemo živeti v mirnih odnošajih. Trocki ne veruje, da preti zaenkrat kakšna nevarnost za mir od strani reakcijonarne vlade v Nemčiji.
Pangcrnianske manifestacije na Dunaju. Pred zasedanjem Zveze narodov, na katerem bodo strokovnjaki podali mnenje, da je Avstrija zmožna samostojnega življenja, so pangermani še enkrat poizkusili sprožiti
vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Na Dunaj so je pripeljalo z ladjo 30 nemških parlamentarcev s predsednikom Rajhs-taga Loebejem na čelu. Dunaj se pa ža nemške parlamentarce ni bogve kako nav duši'. Manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji ni uspela.
Poljski zemljoradniki sklicujejo svoj strankin kongres za 11. t. m. Kongresa se bo udeležilo ‘200 delegatov iz cele Poljske.
Italijanska vojna mornarica je imela pretekli teden velike vojaške manevre.
Evakuacija Poruhrja. Po dveh in pol letih je Francoska sedaj’ definitivno evakuirala Porurje, katerega je imela po svojih četah zasedenega kot garancijo za reparacije.
Painlevcjev kabinet se ima boriti vedno z večjimi težkočami. S svojo desničarsko ori-jentacijo je zadel na precejšen odpor pri so-cijalistih. Laklio mogoče je, da ne bo za Painleveja drugega izhoda kot da poda de-misija Na Francoskem se torej še hitreje vrste vlade kot pa pri nas.
Amerika posodi Belgiji 50 milijonov dolarjev. Tozadevni dogovori so že zaključeni.
Iz stranke.
Jutri, v nedeljo, 6. septembra 1925 se
vrši, kakor smo naznanili že v poslednji številki našega lista, v Celju, v pisarni Celjskega delegata, seja odseka za redakcijo novega organizacijskega reda, ki mora končati obširna dela, pa ne, kakor pomoloma stoji v zadnji sobotni številki »Nove Pravde« »občinska«, kar so cenjeni čitatelji pač sami popravili, ki daje odboru mnogo opravka in intenzivnega študija. Delegati iz Ljubljane, Maribora in Celja tokrat niso prejeli od sklicatelja posebnih vabil, kakor smo se pri zadnji seji dogovorili, zato jim naj bodo te vrstice opomin, da jutri zanesljivo pridejo v Celje s prvimi zjutrajšnjimi' vlaki, tal«) da se bo seja laliko že ob 8. uri pričla ter da pridemo do konca.
Celjsko okrožje.
Pevsko društvo »Oljka« ima vsak teden redne vaje po dvakrat v gostilniški posebni sobi na Škarpi (Breg), nakar tovariše pevce opozarjamo s prošnjo, da se teh vaj redno udeležujejo. So sicer neprilike z malo pevsko sobo, zlasti sedaj, dokler so dnevi še bolj gorki, vendar bode čimdalje bolje ter je pričakovati, da se odboru posreči dobiti za pevsko vaje bolj sposoben lokal in dober gla-Hovir. Z ozirom na službeno zaposlenost mnogih tovarišev pevcev, se dnevi za pevske vaje vsakokrat določij'o vedno za en teden
naprej in je potrebno, da se isli spreminjajo. Uospod pevovodja je požrtvovalno in hvaler vredno vedno rad na razpolago.
Krajevna organizacija v Celju, ki j'e med velikimi počitnicami prenehala z rednimi sestanki, bode z istimi v jesenski in zimski sezoni zopet nadaljevala. Potreba je zopet pregledati naše vrste in delovno moS, da ne bode zaostanka in bodemo pripravljeni, ako nas pokličejo morebiti poprej kot bi kdo pričakoval, izredni dogodki zopet na okopa Zaradi tega pozivamo vse cenj. tovariše, da uredijo, v kolikor se to še ni zgodilo, svoje obveznosti napram stranki ter poravnajo pri blagajniku še zaostali strankin davek in minimalne letne prispevke. Oboje je tako malenkostno, da Je v mesecu septembru pač za vsakega že skrajni čas, da se ne pusti za to več opominjati.
Mariborsko okrožje.
Krajevna organizacija NSS v Mariboru
sklicuje za soboto, dne 5. septembra ob 8. uri zvečer v gostilni »Rotovž« sestanek. Na dnevnem redu so važna aktualna vprašanja, med drugim politični položaj. Vabimo tovariše, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Politični klub NSS v Mariboru je imel v zadnjem času včč sej, na katerih je raz-motrival o aktualnih političnih vprašanjih.
Strokovni vestnik.
Iz strokovnega tajništva. Pozivamo vse podružnice, da se pripravljajo za jesensko in zimsko delo. Tajništvo bo te dni razposlalo okrožnico, 'ki bo vsem podružnicam dala navodilo za nadaljno delo. Vse podružnice prosimo, da nam v smislu sklepa pošiljajo redno in točno mesečna poročila. Blagajniki naj odpošljejo obračune.
Podružnica NSSZ v Ljubljani ima svojo redno sejo v sredo 9. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Radi nujnosti vsi In točno. — Tajnik.
Mesto ujedinjenja — razcep. Kakor jmsnemamo iz »Organizovanog lista«, glasila komunistične strokovne organizacije v
Beogradu, je nastal v tej organizaciji spor, ki je dovedel do razcepa. Povod sporu in razcepu je ujedinjenje strokovnih organizacij, ker se ena skupina odločno brani uje-dinjenju s socijalnimi demokrati. — O tem poročamo prihodnjič obširneje.
Poziv brezposelnimi Pozivamo vse naše brezposelne tovariše, da nam javijo, od kedaj so brez posla in kašen je njih poklic. Tudi pozivamo vse one, ki vedo za kako prosto službeno mesto, da nam to sporoče, da tako skušamo namestiti naše brezposelne tovariše. Javijo se pa tudi lahko nečlani. — Strokovno tajništvo NSSZ, Ljubljana, Narodni doni, pritličje, desno.
Premog trbOVIrnomalj8kl!
drva, koks, oglje, šlezijske brikete
d°- Iliriia« LJUBLJANA, Kralja bavl|a jjlliriJa Petra trg 8, tel. 220
Plačilo tudi na obrok«.
HOVmCE
— V. ljubljanski velesejem. V soboto 29. t. m. je bil otvorjen V. ljubljanski velesejem ob zelo obilni udeležbi. Predsednik velesejma g. Bonač je v lepem govoru obrazložil pomen ljubljanskega velesejma, na kar je v imenu vlade spregovoril minister dr. Krajač, ki je vsled stvarnosti govora zbudil občno pozornost. Priznati moramo, da dr. Krajač ni v svoj govor vpletal dnevne politike, kakor se to pri takih prilikah dostikrat dogaja, temveč je govoril samo strogo z gospodarskega vidika. Obljubil je, da bo vlada sodelovala pri vseh gospodarskih akcijah Slovenije. Na to se ]e vršil ogled celotne razstave, ki kaže prav lepo sliko kljub temu, da živimo v gospodarski krizi. Priznavamo veliki poni en ljubljanskega velesejma za gospodarski
razvoj v Sloveniji ter odobravamo požrtvovalnost prirediteljev. Vendar pa smo na žalost opazili, da so bili pri otvoritvi velesejma navzoči samo zastopniki vlade, nekaterih uradov in pridobitnih krogov, medtem ko se one, ki so vse to ustvarili, kar se razstavlja, to je naših delavcev ni povabilo tk otvoritvi, kar moramo samo obžalovati. Pričakujemo, da bo sejmski odbor v bodoče to pogreško popravil ter povabil tudi delavske institucije in organizacije. --Uprava velesejma pa to lahko še na primeren način poprali, posebno ako vpošteva nizke plače delavstva in brezposelnost, da omogoči delavstvu obisk velesejma za polovično ceno proti izkaznici strokovne organizacije.
^ V 1 T jy ^
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
— Žrtve dela. — V Washinglonu je ugledna delavska revija priobčila podatke o nesrečah in zdravstvenem stanju v ameriških industrijah. Podatki še niso zbrani iz vseh zveznih držav, vendar je pa že danes gotovo, da je število nesreč v letu 1924 naraslo za šest odstotkov v primeri z letom 1923. V ameriških premogokopih je sicer številčno manje smrtnih nesreč (leta 1924 2381 in leta 1923 2458), vendar pa je zaznamovati porast smrtnih slučajev, če sa primerja smrtne slučaje z množino izkopanega premoga. Isti slučaj kot v premogokopih je glede nesreč na železnicah. Število nesreč je nekoliko manjš, a zato v nika-kem razmerju z skrčenim prometom. V ameriških kamenolomih je bilo v letu 1924 zaposlenih 92.455 delavcev. Tekom leta je bilo v teh ubitih 143, dočim je 14.990 delavcev zadela težja ali lažja nezgoda. — Skrajno slabe zdravstvene razmere so med delavstvom v kovinski industriji. Tako n. pr. je v nekem kovaškem podjetju izmed 75 delavcev oglušelo 30. Še več oglušenj je pri izdelavi kotlov.
— Železniška direkcija v Ljubljani — za tujski promet, V nedeljo je bilo na ljubljanskem glavnem kolodvoru res precej živahno. Polno potnikov na vse strani! Priznamo, la je bilo potrebno za posebne vlake na Gorenjsko veliko voz. Toda več smisla bi železniška uprava že morala pokazati za odpravo občinstva tudi pri drugih vlakih. Tako je bil mariborski večerni osebni vlak natrpan ljudi, da je bilo groza in poleg tega so se morali ljudje še voziti v živinskih vozovih. To je pa že preveč! Tako draga vožnja — pa v živinskem vozu in še ta nabito poln. Saj se je vendar pravočasno vedelo, da bo ta dan precej osebnega prometa. Bil je to drugi sejmski dan, zlet bivših vojakov in drugo! Tako ne gre, tako se ne povzdiguje tujskega prometa!
— Davčnim uradnikom so ukinili dopuste in to v mnogih mestih v Sloveniji. — Najbrž je to kazen, ker nekateri naši davčni uradi še vedno premilo izvajajo našo kruto in brezobzirno davčno prakso. Saj tako bi se dalo sklepati iz raznih okrožnic, ki jih izdaja ljubljanska delegacija ministrstva financ svojim podrejenim uradom, v katerih žugajo gospodje z represalijami, če ne bo pel davčni bič tako, kot oni zahtevajo.
— Izterjevanje davkov. Ker ni poravnal davkov, so nekega mesarja iz ljubljanske okolice uradni organi pod asistenco orožnikov rubili kar na sejmišču. Preiskali so mu vpričo množice ljudi vse žepe ter odvzeli denar. Če je to na mestu, je drugo vprašanje.
— Shod »Zveze bivših vojakov«, ki se
je vršil 30. avgusta na Brezjah, je bila jako lepa prireditev, katere se je udeležilo nad 10.000 naših fantov in mož. Pri tej priliki je bila odkrita tudi spominska plošča, ki je vzidana v cerkvi. Cela prireditev se je izvršila v najlepšem redu in navdušenju. — Izvršil se je tudi Zvezin občni zbor, na katerem je bil izvoljen celoten sedanji odbor z g. Colaričem, majorjem v p. na čelu.
— Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je imelo pretekli teden svojo skupščino v Subotici. Ze ob pričetku skupščine se je videlo, da bo prišlo do razpora. Stankovi-čeva grupa se je odločno izrekla proti metodam Sv. Pribičeviča, dočim je posebna grupa hrvatskega učiteljstva stopila v boj za samostojne demokrate. Konec skupščine Je bil ta, da so Srbi pod vodstvom Stankoviča zapustili zborovalno dvorano, ostali zborovalci 60 pa drugi dan med zopetnimi prepiri in kričanjem izvolili novo upravo.
—Novi zakon o gozdovih je izdelan in pride v razpravo v jesenskem zasedanju narodne skupščine.
OBleke NA OBroke
O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG
Stran 2.
»NOVA PRAVDA«
štev. 36.
Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev
 ............ = se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. -
— Uradniških razlik nc bo, ker so
uradniški organi sami že tudi vrgli puško v koruzo in resignirano zatrjujejo, da so vse te nade splavale po vodi, ker tako hoče in misli gospod finančni minister. — Kavno resignacija v tako važnem vprašanju pa kaže vso trlilost, neodločnost in slabo organizacijo našili uradniških strokovnih organizacij. 'Zakaj? Ker so v rokah ljudi, ki imajo politično osmoieue roke. Zato je nujna potreba, da uradnišivo skoraj že sreča pamet ter dvigne saunavestuo glavo!
— Zakaj se ne puceni sladkor? Zalo, ker se pri nas ne gospodki i realno, ker ni kontrole glede višine dob'čka. Ako kmetica prodaja n. pr. kumaro za boro kronco dražje, bo hitro obsojena zaradi navijanja cen. Pri milijonskih podjetjih, ki imajo v rokah naše sladkorne tovarne, izvajanje verižniškega zakona ne drži. Dokaz: Tovarne no stane sladkor uiti 4 Din, ker stane isti sladkor čeških tovarn v Trstu samo Din 4.50. Ker je seveda na inozemski sladkor pri nas uvedena »zaščitna«: uvozna carina, ki znaša 4 Din pri kg, ga Cehi pod ceno 8 Din nam ne morejo prodajati ter odpade tako vsaka konkurenca. Naša podjetja pa to izrabljajo in določajo tovarniško ceno recimo s 4 Din; faktičnih stroškov za kg+100% dobička = 8 Din, kar mora plačati naš trgovec v tovarni. — Potem pa sladkorju nabijejo še 5 Din trošarine, prevoz in malo dobička, pa imamo sladkor domačega izvora po 10 Din. Tako se tolerira verižuištvo v velikem 1
— 'Trgovinska pogodba z Avstrijo jo podpisana in pričakovati je živahnejšega prometa med obema državama. Pogodba sicer v detajlih javnosti še ni znana, toda informirani krogi zatrjujejo, da bo rodila obojestransko velikjo dobrega. Revidirane so nekatere carinske postavke za industrijske proizvode in sirovine ter odpravljena uvozna carina za naše poljedelske pridelke. —
— Kurjači in strojniki bodo lahko po-sečali tečaj, ki ga bo to jesen otvorilo nad-zoriiištvo parnih kotlov v Ljubljani. Tečaj se bo vršil v večernih urah in bo trajal mesec dni. — Prijaviti se je pismeno do 15. t. m. pri uadzorništvu parnih kotlov v Ljubljani.
Ljubljana.
— Dr. Topalovič v Ljubljani. V nedeljo 30. avgusta se je ustavil v Ljubljani znani voditelj socijalnih demokratov dr. Topalovič ter je imel v salonu »pri Levu«; predavanje o marsejskem kongresu. Predavanje je bilo z ozirom na važnost razmeroma slaba obiskano, kar je treba samo obžalovati. Dr. Topalovič je v stvarnih in lepih besedah v nad enournem govoru poročal o tem kongresu ter se dotaknil vseh važnih vppašanj, o katerih se je razpravljalo. Ugotovil je, da je bil kongres pozitiven in da se je predvsem razpravljalo o miru in razorožitvi Evrope. Pripomnil je, da se Evropa umirja, medtem ko se Azija balkanizira. Podrobno se je pečal o vzrokih brezposelnosti ter kazal na politične ln ekonomične stranfi tega problema. V na-daljnih izvajanjih se je obširno pečal z razmerami v Rusiji ter pokazal vse slabe strani boljševiškega režima. Omenjal je tudi osemurni delavnjk, ki je zelo ogrožen, posebno vsled tega, ker se v Nemčiji ne izvaja več, tako kot bi se moral. Povedal je, da se bo o agrarnem vprašanju razpravljalo na prihodnjem kongresu delavske in-ternacijonale in da se bodo do takrat zbirali vsi potrebni podatki. Za svoja stvarna izvajanja je žel splošno pohvalo. Značilno je, da so se predavanja udeležili zastopniki raznih socijalnoj-demokratičnih frakcij ter sta bila med drugimi navzoča tudi Kristan in Hernol. Ako so gospodje vseh teh raznih frakcij vendar le prišli do prepričanja, da je enotnost delavskih vrst neob-hodno potrebna, bo nas narodne socijaliste samo veselilo.
— 25 letnico poroko na Triglavu je obhajal zadnje dni avgusta znani in ugledni ljubljanski trgovec g. Korenčan s svojo soprogo.
— Ljubljanski sadni trg najdražji v državi! Na to smo lahko ponosni kljub temu, da imamo pri nas doma sami dosti dobrega sadja, da je bližnja Štajerska naravnost vzor sadovnjak, da imamo lepe zveze z Be-lokrajino in Hrvatsko, ter da je pred nosom tudi solnčna Goriška in Vipava, od koder pride zbog carine sadje sicer malo dražje, vendar ne tako drago, da bi ga morale naše branjevke prodajati za take horendne cene. Seveda je prav carina ona točka, krog katere se sučejo naše tržne cene in na katero se naše branjevke tako rade sklicujejo, čeprav prodajajo domače sadje. — Opozarjali smo pred prvimi češnjami našo magistralno gospodo na vse to in jo prosili, naj takoj kaj ukrene. Pa vse zaman! Nikdo se ne zgane. In danes imamo tako pretirane cene. Konkretno: V Mariboru prodajajo češplje na drobno po 8 kron ali 2 Din kilogram, oziroma po 8 do 10 češpelj za eno kronco. Pri nas pa se prodajajo po 5 do 7 Din. Kako je to mogoče in s čim utemeljeno? —
— Utopljenka. 2. t. m. so potegnili iz Ljubljanice truplo Ivanke Ničmanove, o kateri smo poročali, da je v duševni zmedenosti 25. avgusta šla v smrt.
Maribor.
— Udiranja stanovanjskih najemniku«. V »iVlarburger Zeilung« z dne bo. avgusta čitamo na oglasni strani sledeče:	»stanovanje, obstoječe iz treh sob in komfortom, v novi hiši, se odda proti plačilu Din itl.uuu na pet let«. Ctovek bi se prijel za glavo. — Ali ne ^odseva iz tega oglasa vsa stanovanjska mizerija v Mariboru, kjer ne zidajo ne privatniki, ne država in ne stanovanjske zadruge: Ali ne odseva iz oglasa vsa amoralnost, ki se je vsled pomanjkanja stanovanj razpasla ua škodo stanovanjskih najemnikov? Pomislite, 70.00U Din naj se jilača za dobo petih let za tri sobe samo, tla se sploh pride do stanovanja! Kdor je v veliki potrebi in ima denar, bo to morda storil. Je pa bedak vsak, ki se da na ta način izkoriščati. Pomisliti je treba, da se za 70 tisoč dinarjev lahko zgradi nova hiša. — Pravzaprav pa niti treba ni toliko. Za malo hišico s tremi stanovanji zadostuje polovica te svote. C’e plačam gornjo stanarino, sem samo pet let gopodar stanovanja; če zidam hišo ali hišico, sem do' smrti njen lastnik, po smrti pa moji potomci ali sorodniki. Na ta način se tudi odpravlja stanovanjska beda, medtem ko, če bomo vedno samo stanovanjski najemniki, stanovanjska beda ne bo nikdar odpravljena, pač pa bo stanarina vedno bolj naraščala. Razni išljujte o tem, stanovanjski najemniki, in ne dajte se oslepariti, marveč ravnajte trezno in se stožite skupaj, ako en sam ne bi mogel zidati. Dolžnost občine in države pa je, da podpira tako akcijo s tem, da da na razpolago kredite. Za to se bo naroduo-socijali-stična stranka najodločneje zavzemala. Vse potrebne informacije daje tajništvo v Pran-kopatiovi ulici štev 17. Samo v zidanju je rešitev stanovanjskega vprašanja!
— V železniški delavnici in kurilnici gospodarijo Nemci, naši uradniki in delavci jia so brez poslu. Tajništvo NSS v Mariboru je z ozirom na članek, objavljen v zadnji štev. »Nove Pravde« pod naslovom »Stran, tlačitelji!« prejelo od vseh strani dopise brezposelnih, kj dokazujejo, da Je beda brezposelnih res velika. Pričakujemo, da se bo naša zahteva jio odstranitvi ino-zemcev uvaževala in da bodo mogli biti mnogi brezposelni naši državljani nameščeni v delavnici in kurilnici, drugi pa napredovati in zavzeti tista mesta, ki jih sedaj Nemci p^ krivici zavzemajo, za kar so Slovenci povsem sposobni. Dokler se ne bo napravilo redu, ne bomo mirovali, ker se zavedamo, da je povsem opravičeno, kar zahtevamo. Idite v Avstrijo in prepričati se bodete, če so tam na odločilnih mestih v državnih službah nameščeni jugoslovanski državljani. Niti med portirji jih ne dobite. Red in to čimprej, to pa zahteva naša javnost! Stran, tlačitelji!
— Zadnji shod stanovanjskih najemnikov je bil sijajno obiskani Predsednik Mohorko je med drugim grajal stanovanjske najemnike, da se tako malo brigajo za gospodarska vprašanja in se niso v večjem številu udeležili protestnega shoda NSS na Rotovškem trgu.
— 0 mestnem kopališču nam piše delavec: Enkratna kopel v mestnem kopališču v Mariboru stane z masažo in napitnino vred od 23 do 25 Din. Dnevne mezde pa so po 20 do 30 Din, tak«, da revni delavec celi dan komaj toliko zasluži, da se lahko po dokončanem dnevnem delu svojega potu očisti. Te cene bi mogoče odgovarjale velemestu, kjer obstoji zares prvovrstno kopališče s potrebnim komfortom in katerega obiskujejo materijelno močnejši sloji; ne odgovarja pa Mariboru, kjer si morajo obiskovalci kar 10 do 12 po številu položiti obleko eden vrh drugega, iqajti onih 9 od pamtiveka stoječih kabin bi odgovarjalo mogoče Hočam, nikakor pa ne mestu s trideset tisoč prebivalci. A še je mestna kopališka uprava tako hudomušna, da označi na svojih listkih to kopališče za prvovrstno. Apeliramo na g. župana in gg. občinske svetnike, da ukrenejo potrebno, da se znižajo cene v mestnem parnem kopališču, da se bodo mogli istega tudi revni Sloji vsaj za silo posluževati. Če delavski župan g. Grčar za to ni imel smisla, ni treba, da gre tudi sedanja koalicija po isti poli.
Celje.
— Oficijelni tajnik Celjske krajevne organizacije ima v kratkem položiti važen stanovski izpit, nakar bode potem posle zopet prevzel od svojega sedanjega namestnika. Želimo tovarišu najboljšega uspeha in upamo, da pojde potem po teh premaganih tež-kočali s podvojenimi močmi in eneržijo na delo, pri čemer ga bodemo po svojih močeh vsi radi vselej in povsod podpirali.
— Preselil se je iz Celja bivši predsednik krajevne organizacije dr. II. Dobovišeli in vstopil kot odvetniški koncipijent v pisarno odvetnika g. dr. Ivana Dimnik v Krškem
Zagorje.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 20. septembra t. 1. veliko veselico v kavarni Miiller ob 7. uri zvečer. Za mnogobrojni obisk se priporoča — Odbor.
ižajittstoeni morilec deklet.
(NadAlJevanJ®.)
iTed maščevalcem.
not m Ireuu je povelje izvršeno. Potem pa čuje trgovec par njemu neruzumiji-vm Oesecl. Oueja, v Katero je ona zavna njegova glava, mu je seuuj z bliskovito naglico ouvzotu z giuve; unsceca električna lazsvetljava prestrašenemu trgovcu skoro jemlje vid. Začuden se ozira okrog seoe. iviesto v roparskem brlogu, kol je John Noldan pričakoval, viua, da se juanuja v sicer ne veliki, zato pa temOoij razkošno opremljeni sobi, katere strop ima obliko krogle. Pod nogami je culi lahke stresljaje m ropot, Ki uozdevno izvira iz stroja, ki je v polnem pogonu. 'Toda vse to opazuje prestrašeni trgovec le par sekund. Liki okamenel gleua na visoko orjaško postavo moža, ki stoji pred njim z obrazom, zakritim z masko iz črne žametiiina Mimogrede opazi tudi, da sloji poleg njega nekaj mož v moruarški obleki, iz katerih resnih obrazov je Citati precejšnjo drznost.
John Noldan se je sedaj naenkrat iz-trezuil, vendar živi še v misli, da je vse-skupaj le izrodek njegove bujne domišljije. Toda ni mu treba dolgo čakati, da se prepriča, da je vse gola resnica.
»Vi ste torej John Noldan!«
Trgovec je naravno presenečen. Odkod ga pozna la zagonetni človek? Morda je vseskupaj le surova šala?
Vendar moralno tako propali človek kaj kmalu premaga prvo presenečenje. Drzno pozove nepoznanega mu moža na odgovor rekoč:
»Kako si upale me na tako zahrbtni način napasti in me semkaj privesti? Ali ne veste, kak zločin ste s tem zakrivili? Ali nimate nobene slutnje, da stoji pred vami najuglednejši liverpoolski jtrgovec? Svoje dejanje boste še bridko obžalovali!«
Mož s krinko nič ne odvrne, le svoje oči upre v lopova tako žgoče in uničujoče, da le ta ni v stanu vzdržati njegovega pogleda. Toda v svoji besnosti, katero še pou-žiga prekomerno zavžilo vino, zopet nadaljuje.
»Zahtevani, da me takoj odpeljete v mojo hišo, sicer se seznanite s policijo!«
Gozen smeh mu zadoni po ušesih kot odgovor na njegovo zahtevo To pa seveda trgovca še bolj razkači. V svoji besnosti nameri svoje korake proti zagonetnemu možu, pri čemur ima seveda občutek, da mu okovi domala onemogoča jejo kretanje.
»Takoj me razvežite, take predrznosti še nisem doživel!«
Škripajoč z zobmi poskuša oprostili se okovov, vendar zaman. — Tedaj pa naenkrat stopi pred njega mož s krinko.
»Ne trudite se, John Noldan, teh okovov ne morem razvezati in — — —«
»Prepovedujem vam tak nagovor,« zakriči trgovec ves iz sebe, »kako si upate me tako nagovoriti!«
Tajinstveni mož zgane desnico kot da namerava lopova udariti, vendar se obvlada.
»Tak lopov kot ste vi, me sploh ne more razžaliti, zato me vašu besnost pušča povsem hladnega. Kazni za vaša brezštevilna hudodelstva vendarle ne utečete.«
»Norec!« zaškriplje trgovec med zobmi, uverjen, da je padel v roke ua umu bolnemu človeku.
Toda tudi sedaj ostane mož s krinko docela miren.
»John Noldan,« izpregovori s tako strašnim glasom, da se lopov nehote zgrozi. »John Noldan,« vaši prokleti zločini so ko-nečno našli svojega maščevalca.«
»Kaj — kaj —«
Vi ste svojo soprogo, ki je prava podoba angelja, na kar najbolj nesramen način trpinčili, revico celo pretepali, vi ste premoženje obžalovanja vredne žene na sramoten način zapravili, in še več, vi ste nesrečnico prisilili, da jiodpiše' listino, ki naj ji odvzame njeno zadnjo dobro čast!
Trgovec debelo bulji vanj. Ni si na jasnem, da-li sanja — ali je pri zevisti — ali pa je vse skupaj le gola domišljija njegovih' razgretih živcev?
»Nesrečnica je podpisala listino,« nadaljuje mož s krinko, »in to je storila, da reši svojega ljubljenega brata, zadnjo svojo oporo.«
John Noldan stoji kot okamenel. Ali je ta zagonetni 'mož vsegaveden.?
»Sedaj molčite, kajpak — vi strmite, da za vse vem, toda nisem še pri kraju, jaz vem še več!«
Trgovcu se izvije sikajoč glas iz ust.
»Jaz vem,« nadaljuje mož s krinko, da ste le zato tako nesramno ravnali s svojo soprogo, ker ste že vse njeno premoženje zapravili. Sedaj ste se odločili, da poročite drugo ženo. — Gospodična Col lin se zove vaša sedanja žrtev, deklica, kateri je bila narava precej mačehovsko naklonjena, ki pa je podedovala večmilijonsko premoženje, Kajneda, John Noldan, kako zelo bi vam prav prišlo, če bi mogli razpolagati s premoženjem svoje druge žene? — Ampak tega ne bodete dosegli, topot vam je izpodletelo, podla duša!«
Še enkrat prične zvezani trgovec groziti z njemu lastno drznostjo.
»Varujte se javne oblasti. V ječi boste še bridko obžalovali svoje žaljive besede!«
Znova odmeva listi čudeji smeh.
^ «bvoje vražje načrte sle prav modro izvedli, John Noidan, tako izborno ste ravnali, da sem celo jaz nekaj trenutkov dvomil o vaši krivdi, ter smatral, da nosi vaša žena, plemenita trpinka, sama vso krivdo. Toda kaj kmalu sem uvidel svojo zmoto in sedaj naj doleti zaslužena kazen pravega krivca.«
To doni zopet tako mrklo, tako malo dobro obetajoče, da se John Noldan nehote strese. Kljub temu pa ostane še nadalje zakrknjen.
»Vašim grožnjam se morem Je smejali. Že jutri zjutraj me bodo iskali in me tudi našli, potem pa gorje vum!«
»Ni je sile na svetu, ki bi vas tukaj našla.«
»Kje pa se nahajam?«
»Pod morsko gladino 1«
'trgovec je sedaj prepričan, da je padel v roke brezumnega človeka, pod moisko gladino da se nahaja — naravnost sur Ano. Le človek, ki ni pri pravi pameti, more tako govoriti.
»Bik, zakliče mož s krinko.
Eden mož stopi naprej.
»Razveži mu desno roko in ga pelji k pisalni mizi!«
Z bliskovito naglico je ukaz izvršen. John Noldan sedi, še predno se tega jiravzaprav zave, pri pisalni mizi, zraven njega pa stoji mož s krinko, ki mu stiska pero v desnico.
»Pišite, kar vam bom narek,oval,« ukaže z osornim glasom.
»Ne — ne,« kriči ujeti trgovec v svoji razkačenosti, »tega ne storim — tako nasilje je naravnost nečuveuo!«
John Noldan hoče še naprej govoriti, toda mož s krinko da možu, katerega je malo-preje nagovoril z imenom Bill, znamenje, katero je le-la prav dobro razumel. Naenkrat zapazi John Noldan na vratu nekam čuden občutek in ko zasuče glavo, vidi prestrašen ostro bodalce, ki je lialahko zapičeno v njegovo kožo. V strahu se mu ježe lasje. Sedaj ga navda smrten strah.
- »Pomoč —- pomoč!« kriči »umor — umor!«
»Pišite!« odmeva znova grozen glas, »sicer -------—«
Brez vsakega obotavljanja prime sedaj John Noldan za pero ter tresoč se po vsem životu škili na blesteče bodalce.
»Torej — nadpis.«
Dragi Ttovvard!
Pridite	nemudoma	v	Pristaniško
ulico štev Tam čakam na Vas.
Mnogo važnega Vam imam povedati. Brata moje žene so menda videli v Liverpoolu in	jaz le radi	lega	ne	pridem
domov, ker	sem zvedel,	da	se	najbrže
skriva v tej	vili.	,
Pridite lakoj, ko prejmete to pismo, da me za nekaj časa nadomestite v pre-žauju po ujjeglem Fredu
Vaš John Noldan.
S tresočo roko je napisal trgovec te vrstice. Skoro okamenel je od strmenja in strahu kajti bodalo je še vedno zapičeno, četudi le lahko, v njegov vrat. Ali ve ta žago neten mož res za vse? Odkod '.c za ime uje-
Priporočomo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Nolcenejii nakup
nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
govega knjigovodje? Nova misel mu šine v glavo. Morda je pa mož s krinko zavrnjen častilec gospodične Coliin, ki se hoče sedaj nad njim maščevati? Mogoče je pač to.
Mož s krinko vzame sedaj pismo ter ponovno prečita njegovo vsebino. Zadovoljen prikima, vendar pa je moral skrivoma dali svojemu drugu nek migljaj, kajti desnica, katero je imel trgovec sedaj prosto, je naenkrat zopet zvezana.
Mož s krinko vtakne pismo v ovoj ter ga preda enemu svojih molčečih tovarišev.
»Na, to pismo izroči knjigovodji in sicer še danes. Ker še ni pozno, se bo nahajal še v pisarni, zlasti še, ker mu je ta-le mož obljubil, da mu še danes pove rezultat svoje snubitve pri gospodični Collin, zato se le po-žuri!«
Sedaj se mož s krinko še enkrat obrne k trgovcu. »Danes ste dobili od gospodične Collin pritrdilno izjavo, tudi to mi je znano. Saj ste se v pijanosti v klubu bahali, da kmalu postanete mož grde deklice. Ampak nekoliko prezgodaj ste se veselili svoje zmage in pozabili na — mene, ki sem vas dal opazovati, uvidetvši kaj kmalu, na kako nesramen način ste uničili jdemenito in požrtvovalno ženo!«
»Molčite,« zaškriplje trgovec, ki komaj še obvladuje svoje čute.
»Da, kaj kmalu boš molčal,« mrmra grozni mož s tihim glasom, »molčal za vedno!«
»Pustite me na prosto,« kriči John Noldan.
Mož s krinko da znamenje. Močne pesti zgrabijo lopova in ga kljub obupnemu upiranju vlečejo k vratom.
»Morilci — banditi!« kriči trgovec iz vsega grla.
(Dalje prih.)
«omoc
KOLINSKA CIKORIJAH
Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Travde«.
II
k Liljani. Manjin lig te 8
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter, jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne In šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Žaru	ilce
,Jungi	iram“
so najl	SolJSe!
Pozor, kroja!!, šivilja, nešivilja
Kai tl koristi kro) brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na željo,, ekspresno po poSti v KROJNI ŠOLI, koncesiionlrani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, šlvljc in neSivllje.
5HEZJEH5HE
Damski beli file kloBuki, kakor tudi v vseh modnih barvah v veliki zalogi in po nizkih cenah pri
Hinki Horvat
modistkl
LJUBLJANA, Stari trg 21
najboljši šivalni stroji
so edinov
Josip Petelin«
znamke
..Grltzner" In .Adler'
Večletno jamstvo. Delavnica-za popravilo
strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu PrelarnovMa spomenika *■ »odo.