Leto УШ., št. 38, („jutko» xvi., št. *хь лу Ljubljana, ponedeljek je. septembra
wjuevuui lvo. cjuoxj&na, ünarljeva unca ü. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 8126. Cnseratni oddelek: LJubljana, Selen* tmrgova UL — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. IL — Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. - Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
st. ioa
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hlži dr. Baumen rtnerla.
Ponedeljska Izdaja
„življenje In svet"
ABESINIJA JE ODREDILA SPLOŠNO
MOBILIZACIJO
Tajništvo Društva narodov je bilo uradno obveščeno, da je abesinski cesar odredil splošno mobilizacijo svoje vojske
Italijanski ukrepi proti gospodarski blokadi
Cena t Din
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teletc* fit. 3122, 3123, 3124. 3125 in 312«.
Ponedeljska l? da ja »Jutra« izhaja vsak ponedeJjeij zjutraj. Naroča se posebej m velja po pošt; prejemana Din 4.-, po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo» 6t. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tartfu
Ženeva, 29. septembra, p. Generalno tajništvo Društva narodov je bilo službeno obveščeno, da je abesinski cesar Haile Selassie odredil splošno mobilizacijo abesinske vojske. Generalno tajništvo je o tem obvestilo vse člane Društva narodov. To oficielno sporočilo je izzvalo v Ženevi veliko presenečenje. Čeprav so mobilizacijo abesinske vojske pričakovali, smatrajo splošno kot usodno, da se je abesinski cesar odločil га ta korak v sedanjem trenutku, ko še niso bili izgubljeni poslednji upi za mirno rešitev spora med Abesinijo in Italijo. Ta dogodek je pospešil aktivnost sveta Društva narodov in pričakujejo, da bo že na svoji jutrišnji seji sprejel nujne sklepe o odpošiljatvi posebne anketne komisije z letalom v Abesinijo, da Ы v poslednjem trenutku podrobno proučila dejanski položaj in skušala odstraniti vojno nevarnost. Svet Društva narodov bo zaradi kritičnega položaja ostal permanentno zbran. V Ženevi prevladuje vtis, da je vojna med Abesinijo in Italijo neizogibna, zaradi česar je pričakovati, da bo svet DN sedaj, ko je izčrpal vse možnosti za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora, mogel sklepati samo še o sankcijah, ki se naj podvzamejo proti napadalcu.
Abesinske prognože o poteku vojnih operacij
London, 29. septembra. AA. »Morning Post« poroča iz Addis Abebe: 'Ako izbruhne vojna, bodo Italijani napravili prvi napad na Abesin'jo in sicer v smeri na železniško progo. Vojne operacije Abesinije bi bile popolnoma obrambnega značaja. le pri Bali ju bi v planinah Mendebo zbrane čete krenile proti Italijanski Somaliji čez reko Vebe Šibeli in skušali prodreti do Indskega oceana pri Mogadišu. Italijani bodo na jugu brez težkoč zavzeli pokrajino Ogadon, nakar bodo udarila proti severu in severozapadu proti Addis Abebi. Tod pa bodo naleteli na močne abesinske oddelke i z Hararja № Balija. Italijani bodo lahko prodiraili proti Adui brez resnešega odpora. Abesinci bodo vodili le gverilsko vojno, da ne bi Italijani prehitro napredovali.
V severnih predelih Abesinije se Abesinci ne bodo spustili v večjo bitko. Omejili se bodo na napade iz zasede in gverilsko vojno sploh. Proti Adui je ozemlje zelo težavno. Italijansko silo v Asabu tvori kakih 15.000 mož in 400 letail. Abe-s:nci se boje, da bodo Italijani najbrž podkupili somalijska plemena, ki žive v A vsi. Verjetno je, da bodo Italijani prodrli celo do železniške proge pri Avašu.
Splošna mobilizacija tudi v Italiji ?
Pariz, 29. septembra A A. »Matinc priob-čuje poročilo iz Rima, v katerem naglasa, da v zadnjem času močno pospešujejo prevoz čet v Vzhodno Afriko. Včeraj je krenilo iz Neaplja približno 10.000 vojakov. Za danes je bil napovedan odhod vsaj enakega števila vojakov. Že deset dni pričakujejo splošno mobilizacijo vseh fašističnih sil, po vsej priliki tik pred začetkom sovražnosti v Vzhodni Afriki.
Neinteresiranost
Italije na DN
Rim, 29. septembra, d. Italija smatra ženevske sklepe, zlasti pa dejstvo, da je Ъ% zasedanja skupščine DN samo odgo-deno, ne pa zaključeno, kot povod, da se čim dalje bolj oddaljuje 0d Društva narodov. V »Giornalu d' Ita-Lia« je Gayda objavil članek, v katerem povsem jasno obeležuje italijansko zadržanje. Med drugim pravi:
Poleg sveta in novega odlbora trinajstih ее je prijavila tudi vsa skupščina Dru štva narodov, da se uvrsti po potrebi v fronto, ki jo je ustvarilo italijansko-abe-sinsko nasprotetvo. Nihče ne more prezreti, da gre za novo obliko pritiska, ki se izvaja proti Italiji s tem, da Se postavlja proti njej čim dalje boij številna, bodisi kakorkoli sestavljena kolektivnost. Toda ta pblika je povsem nedovoljena. Ne govorimo o njeni moralni strani, temveč o pravni dalekosežnosti. Uvrstitev skupščine Društva narodov v italijanskp. abesinski spor predstavlja dejansko pogodbeno kršitev v zadevi procedure Skupščina Društva narodov je izčrpala že vse teme, ki So bile na sedanjem zasedanju na dnevnem redu. Italijansko-abesin-eki spor ni bil uvrščen med nje. še vedno teče preiskovalno postopanje sveta Dru. štva narodov, ki ima v tej zadevi izključno pristojnost. Nova naloga, ki во jo sedaj naložili skupščini Društva narodov, ее zdi torej direktno nasprotna z načeli pristojnosti in formalnosti, ki во določene v paktu in statutu Društva narodov za tako del0. To dejstvo samo ugotavljamo-Oni, ki se najbolj zavzemajo za Izvrševanje pakta, se ne obotavljajo zagrešiti kršitve Pogodbe sam0. da bi mobilizirali nadaljnje sile proti Italiji.
' Dočim torej v ženevi izmenjavajo mnogo besed in pletejo intrige, da bi •Italijo onesposobili, pa ее v Abesinija resno pripravlja vojna. Abesinski cesar igra na eni
etra ni za evropsko uporabo pacifista v smislu načel Društva narodov, na drugi strani pa v svoji deželi odločnega bojevnika. Ta igra predstavlja konkretne grožuje, ki zahtevajo odkrito obrambjp. Kakšne možnosti za obrambo se morejo nuditi Italiji iz ženeve, kjer so podvzeli vse mogoče, da bi okrepili Abesinijo v njenih vojnih načrtih
Pod pritiskom, ki ga izvajajo v ženevi le predobro znane sile, odklanja Društvo narodov načelno, da bi priznalo interese in pravice Italije, ženeva ne predstavlja za Italijo nobne varnosti, temveč nasprotno ogrožanje njene varnosti. Tudi to dejstvo se mora zabeležiti, da ее pojasni stališče Italije v Društvu narodov.
Milanski iCorriere della Sera« pravi med drugim, da kaže Italija veliko potrpežljivost, toda na koncu koncev bo »morala pokazati hrbet ženevsk družbi«, бе se bo pokazalo, da je za Italijo članstvo v ženevski ustanovi samo zavora, škodljiva zanjo.
»Popolo d Italia« vprašuje, kako dolgo bo mogila Italija še ostati v ženevi, če bodlo tam delali v sedanji smeri.
»Gazzeta de.l Popolo« piše, da bo Italija na morebitne sankcije takoj odgovorila z vojno, namreč da bo napadla vsako državo, ki bi skušala izvajati sankcije, če DN želi, da Italija izstopi iz njegovega članstva, je zadosti, da nadaljuje svoje de|0 у sedanji smeri, če pa želi povzročiti evropsko vojno, kar najbrže Litvinovu in še nekaterim ne bi bilo prav nič narobe, naj Društvo narodov samo predlaga sankcije.
Rim, 29. septembra. AA. V Rimu sp prepričani, da do sankcij uikakor ne bo prišlo, ker bi države, ki bi jih izvajale, mnogo več izgubile kakor Italija. Tako je Velika Britanija 1. 1934. prodala v Italijo blaga za 702 milijona lir. Italija je že doslej ukrenila vse potrebno, da zmanjša nepotrebni uvoz iz drugih držav Tako je zmanjšala porabo bencina s povišanjem cene na drobno. Da prepreči špekulacijo z žitom, je vlada začela zbirati žito v posebnih skladiščih, da ga bo rnoela prodajati [o nizki ceni. Raz^n tega je italijansko gospodarstvo docela uravnano. Ce pride do sankcij, bo Italija pospeševala uvoz iz onih držav, ki niso članice Društva narodov, kakor Japonska, Brazilija in Nemčija- Z Brazilijo je nedavno sklenila posebno pogodbo glede uvoza zmrznjenega mesa. Ce pa bi države, članice Društva narodov, preprečile tudi ta uvoz in izvedle pravo blokado Italije, bi morala stopiti v akcijo ibalijansk;; vojna mornarica-
12 novih angleških bojnih ladij
London, 29. septembra. AA. »Daily Telegraph« priobčuje nekaj podrobnosti iz angleškega pomorskega programa za 1. 1935/36. Od 1. februarja prihodnjega leta bodo gradili 12 novih pomorskih edinic, za katere je določen kredit 10 miljon. funtov šterilingov. Pri gradnji bo zaposlenih 60.000 brezposelnih delavcev. V načrtu so gradnje dveh križark, enega rušilca, 8 tor-pedovk, 2 podmornic, 2 tovornih parnikov.
Angleški odgovor na francosko vprašanje glede sankcij v Evropi
Pariz, 29. septembra AA. Havas poroča, da bodo že nocoj objavili v Parizu in Londonu angleški odgovor ne francosko vprašanje glede* stališča Velike Britanije napram morebitnim sporom v Evropi.
Odgovor obsega 40 s strojem napisanih
strani. 2 njim bo angleška vlada izpopolnila in podrobno opredelila izjave, ki jih je dal njen zunanji minister Hoare v skupščini Društva narodov
Angleški odgovor je bil sprejet v mero-dajnih krogih zelo ugodno.
Turobna zadnja pot slovenskih rudarjev
Žalni sprevod se je vil skozi Boljevac skoro dve uri
Rtanj, 29. septembra
Tragedija v rudniku Rtnju postaja vedno večja Doslej je že 15 smrtnih žrtev, a nekateri se še bore s smrtjo, številka je fatalna: že pred šestimi eti je v tem rudniku zaradi eksplozije metana izgubilo življenje 15 rudarjev.
Po pokopu žrtev se bolj in bolj raziskuje vzrok nesreče in preiskava gre v smeri, da se dožene, ali zadene koga odgovornost, da je do nesreče prišlo. Komisijo strokovnjakov, ki preiskuje vzroke in posledice katastrofe, vodi g. Boeak, načelnik rudarskega oddelka ministrstva za šume in rudnike. Eksplozija je nastala v rovu, kjer je bilo na delu 40 rudarjev, od katerih je s pazniki vred prizadetih 35. Skoro izven dvoma je, da je katastrofo povzročil plin metan, vendar se čaijejo tudi domneve, da je eksplozija nastala z udarcem ob kakšno mino. Uprava pa odločno trdi, da so rudarji, ki so bili pred eksplozijo v rovu, užgali vse mine in da nobena ni ostala neeksplodirana.
Za devetimi krstami•••
V soboto opoldne je bilo 9 rudarjev pokopanih v Boljevcu. lin med temi deveti, mi so bili vsi Slovenci. Mestece Boljevac jim je izkazalo gostoljublje na mestnem pokopališču — zemlja nam je vsem enaka mati. Pogreb je bdi impozanten. Več sto rudarjev in drugih ljudi je spremilo mrtve tovariše od rudnika do večnega počivališča. žrtvam trdega dela pod zemljo je hilo poklonjenih mnogo vencev in svežega cvetja, žasolzile so se vse oči. Sirene rudnika so obujmo tulile mrtvim v zadnji pozdrav, v sprevod se je uvrstil prvi za krstami mrtvih rudarjev ban morav-ske banovine Dobrica Matkovič. Za njim so stopali vsi člani ministerijalne komisije, številni predstavniki krajevnih obia. stev, lastniki rudnika, potem dolga vrsta rudarjev in trume prebivalstva. Ves pogrebni sprevod se je pomikal skozi mesto Boljevac do pokopališča skoro dve uri.
Prvi je bil v grob položen paznik Jakob Oblak ,doma s Tolstega pri Laškem. Potem po vrsti njegovi tovariši pri delu in smrti: Peter Kukec. Ivan Grošelj, Karel Zidar, Anton Bračič, Franc Prašnik in drugi. Na pokopališču v Boljevcu je poseben oddelek namenjen žrtvam rtanj-skega rudnika, že dosedanje število grobov je precejšnje, zdaj se jim je pridružilo devet novih, a število se bo Se povečalo. Ti grobovi so neme priče, da smrt redno gostuje v Rtnju. Prekrižana kla-
devca označujejo več kakor sto grobov v dveh zaporednih vrstah.
Lastniki zagotavljajo pomoč družinam
Ob pokopu slovenskih rudarjev so govorili poslovilne besede: prota Nešič, zastopnik Delavske zbornice Filipovič in nato član lastništva rudnika Adolf Minh. Zagotovil je, da se bodo lastniki rudnika brigali za družine nesrečnih rudarjev. Poslednji je v imenu rudarjev izpregovo-ril v slovo rudar Svetek, ki je vzkliknil ob grobovih; «Mi rudarji smo kakor voj-ščaki na fronti, padamo, dvigamo se in gremo dalje»... Vsa pogrebna svečanost je na množico vplivala tako močno, da so mnogi zaihteli. Po pogrebu je ban Dobrica Matkovič izročil sreskemu načelniku Diniču 10.000 Din kot prvo pomoč banovine za vdove in sirote nesrečnih rudarjev. Naročil je, da se denar pravično razdeli po številu rodbine in po razmerah.
Raj bo ugotovila komisija ?
Preiskava se nadaljuje tudi od strani sodišča. Sodnik Nikola Jeftovič iz Boljev-ca je že zaslišal vse ranjene rudarje v bolnišnici. Načelnik ministrstva g. Bosak se je z ostalimi člani preiskovalne komisije po pogredu podal nazaj na rudnik, proučevat na kraju katastrofe nekatere važne okolnosti. Ker komisija v soboto popoldne še ni izrazila svoje sodbe, so se popoldne čule domneve, da se stvari kom-plicirajo in da vzrok katastrofe ni povsem enostaven. Pomirila je sicer izjava ministra za šume in rudnike D jure Jan-koviča, ki trdi, da se je nesreča zgodila po višji sili, proti kateri . so človeške moči in znanje sedaj še brez moči. Vendar pa vsa javnost napeto pričakuje, kakšno mnenje bo po vestnem proučevanju izrekla minister!j alna komisija. Komisijo tvorijo poleg načelnika Bosaka rudarski inženjer Radoje Vukčevič iz nadzornega tehničnega odseka v oddelku za rudarstvo, šef inšpektorata dela g. Savkov, inšpektor notranjega ministrstva g. Cakič in upravnik Delavske zbornice iz Beograda g. Veličkovič.
Se en rudar je umrl
Boljevac, 29. septembra, p. Ponoči je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri eksploziji v premogovniku Rtnju, še en rudar. Stanje štirih drugih rudarjev je še vedno kritično.
Dirkač Stane Seunlg je zmagal in se — ubil
Ko je pri dveh dirkah že dosegel zmago, je startal še tretjič in treščil spotoma ob brzojavni drog
Ljubljana, 29. septembra
Staneta Seuniga ni več med živimi. Bliskovito se je danes popoldne razširila po Ljubljani novica o njegovi tragični nesreči. Ponesrečil se je s svoj.im motorjem pri dirkah na Gradu. Bil je junak, bil je zmagovalec. Palma zmage mu je bila po dvakratnem vzponu na Grajsko planoto že zagotovljena, a preden so bili rezultati izračunani, je tvegal še tretjič. Nesrečna usoda pa je hotela, da je treščil ob drog in omahnil v smrt. Pokal zmage bo krasil njegovo krsto ko ga poneso — tako zgodaj, koliko prezgodaj! — med njegove drage, k staršem pri Sv. Križu.
Stane Seunig je bil tip zdravega, pogumnega slovenskega športnika. Pogum, ki se je zadnja leta tolikokrat zmagovito manifestiral pri dirkah motociklistov, je v zasebnem življenju dičiil Staneta kot plemenitega gentlemana, bil pa je zelo značilen tudi za njegovo trgovsko podjetnost V vseh ljubljanskih držbah je bil Stane Seunig močno cenjen, a v trgovskih krogih si je prav zadnje leto sam krepko utiral pot k napredku. Nesreča, ki ga je zadela, ni prva na Gradu. Že pred šestimi leti se je na isti progi po usodnem naključju ponesrečil mladi Mirko Prošek z Jezice. Stanetova katastrofa pa se je po ugotovitvah našega poročevalca, ki je zasledoval dirko in se v trenutku nesreče nahajal v bližini usodnega kraja, odigrala tako-le:
Na startu
Za dirke na Grad эо se vršile velike priprave že ves teden in vladalo je zanje ne samo med našimi dirkači, marveč tudi med Ljubljančani veliko zanimanje, saj poštenih dirk že nekaj let ni bilo na sporedu. Poleg tega ni prezreti dejstva, da se je prijavilo nad 20 dirkačev, med temi naši najboljši. Naša mo-toristika je sicer mlada, pa se vendar v zadnjih letih krepko uveljavlja. Zato ni čudno, da se je okrog 14 zbralo pri startu ob Rostoharjevi gostilni na Kar-lovški cesti več sto gledalcev, ki jih ni privabila samo radovednost, temveč tudi hrušč in trušč motorjev.
S četrturno zamudo je Starter odpustil prvega dirkača, nato pa v enomi-nutnih odmorih drugega za drugim. Tako je po vrsti startalo 20 dirkačev in med njimi je bil tudi Stane Seunig na svojem lepem in močnem stroju Har-leyu Davidsonu. Prav srečno je prevozil progo in dosegel razmeroma dober čas. Ob četrt na 4 je šel drugič na start in je prevozil 860 m dolgo progo v peklenskem tempu. Ironija usode je prav v tem, da je dosegel najboljši čas dneva
55	sekund in 2 petinki, ki ga ni nihče izboljšal v teku dneva. Njegov brat Vital je bil drugi najboljši, potreboval je
56	sekund in desetinko. Rezultate o dirki sami priobčujemo na drugem mestu.
Ker časi niso bili takoj izračunani in tudi ne razglašeni, seveda Stane ni vedel, da je že prvak in da si je priboril krasen pokal. Zato je tvegal še tretji start, do katerega je po pravilih imel pravico.
„Stane, odstopi !"
2e prvi start Seunigu ni šel povsem gladko, a tudi pri tretjem startu ni imel sreče. Na hudi strmini ga je takoj spod-neslo in je dvakrat po vrsti padel. Sploh se je vso progo lovil. Na prvem ovinku, ki je obenem najtežji, ga je spet vrglo, a naglo se je pobral in pognal na motor, ld mn je kmalu nato odpovedal. Z naporom vseh sil je znova pognal težki stroj.
Ob poti je bilo več njegovih prijateljev, ki so, videč njegovo izčrpanost, klicali: »Stane, odstopi!«
Toda športna strast je Staneta tako prevzela, da je kljubovalno ugovarjal: »Ne! Nočem, moram bita prvi!«
Dirka v smrt
«
Že takrat so videli vsi, da je zelo ne-siguren, saj se je lovil na vsej progi, motor je skoraj zanašalo s proge. Bil je tudi živčno in telesno tako izmučen, da se je na delu proge pod šancami lovil z obema nogama. S silovitim zagonom je vzel zadnjo krivuljo.
Tik preden je privozil na Grajsko planoto — samo 15 metrov mu je manjkalo do cilja — pa mu je zmanjkalo moči in motor je treščil z vso silo v brzojavni drog. Stane je odletel z motorja, ki se je povzpel kakor konj. Objel je brzojavni drog, okoli katerega ga je zasukalo. A v naslednjem trenutku je nanj zgrmel stroj z vso težo ter mn priletel naravnost na glavo. Motor se je nato zakotalil kakih 10 m po strmini. Stane pa je obležal tri, štiri metre niže od droga v nezavesti
Pretrgane žice — znamenje nesreče
Čeprav se je motor zaletel z vso silo, je močni brzojavni drog vzdržal pritisk, a žice so zanihale močno in se potrgale.
Takoj so vsi gledalci, zlasti tudi oni, ki slučajno niso bili priča strašne nesreče, zaslutili, da se je zgodilo nekaj usodnega. Kakor iz čebelnjaka so se vsuM ljudje na Jcraj nesreče, reditelji so bili mahoma odveč. Seveda so bili pa prvi tam funkcionarji prireditvenega odbora. Pobrali so nesrečnega Staneta. Pretresljiv je bil pogled nanj. Dirkalna čelada se mu je vtisnila globoko v obraz. Prihitela sta tudi zdravnika dr. Ciber in dr. Muster, ki sta opravljala službo pri Rdečem križu. Pomagala sta nesrečnemu Stanetu, kolikor je pač bilo v njuni moči, a vsi reševalci so takoj uvideli, da so njegove ure štete. Bil je v globoki nezavesti. Prenesli so ga na cesto, prišla sta tudi njegova brata Vital in Jože. Od tod so ga prepeljali z nekim zasebnim avtom do starta na Karlovški cesti in potem jadrno v Šlajmerjev dom.
Kmalu po prevozu je Stane izdihnil. Umrl je kot žrtev pretirane ljubezni do športa, ki je postala že strast še v četrtek je v veseli družbi Hermežanov pripovedoval, da bo v nedeljo prvi In ker so ga dražili, je stavil za osem vrčkov piva. Revež ni slutil, da se bo njegova napoved sicer izpolnila, a da bo vendarle — poslednja ...
Zdravnik dr. Čebohin je ugotovil, da je smrt najbrže nastopila zaradi možganske krvavitve, mogoče tudi, da je Seumigu nekoliko stisnilo prsni koš. Ker je bil obraz nekoliko posinjen, je tudi verjetno, da ga je motor ob karambolu dušiL
Cvetočih 30 let
Stane Seunig se je rodil leta 1905. Bil je sin znanega trgovca z usnjem Karla Seuniga iz Prešernove ulice, ki je L 1918. umrl. Tudi Stane sam se je izučil v usnjarski trgovini in obrti in je šele pred letom dni prevzel po svoji teti pokojni gospej Mariji Seunigovi cvetočo trgovino z usnjem na Starem trgu 7. 2e v rani mladosti je Stane vzljubil šport in telovadbo. Bil je v prvih vrstah Ljubljanskega Sokola, a za svojega člana ga je prištevala tudi SK Ilirija, kjer se je udejstvoval v sabl jaški in boksaški sefkciji, bil pa je klubu v krepko oporo zlasti tudi v prireditvenem odseku. Še posebno je seveda z njegovo smrtjo bridko prizadet SK Hermes, h katerega mladi kolesarski sekciji je pristopil lani in se je pričel že taikoj na prvih dirkah uveljavljati. Nedavno je z uspehom dirkal na Ljubelju, tekmoval je pa tudi na Pohorju.
Kdor ga je videl danes zjutraj, ko je na čelu štirih motociklistov bliskovito drvel po Florjanslri ulici proti Karlov-škemu mostu, da bi že dopoldne malo treniral, kdor ga je videl, kako je samozavestno sedel za krmilom, si pač ni mogel misliti, da ga bo smrt tako naglo iztrgala iz naše srede, ko je bil v polnem razmahu svojih 30 let. — Pokojni Stane je bil tudi izvrsten plesalec. Deset let si je po vrsti priboril prvenstvo dravske banovine in Ljubljane, večkrat tudi prvenstvo Zagreba, odnesel je častne uspehe tudi v inozemstvu. Poleg velikega kroga znancev in prijateljev, ki jih je globoko užalostila njegova tragična smrt, žalujejo za njim bratje Jože, Vital in Marjan ter poročena sestra.
Pokojni Stane Seunig počiva na svojem stanovanju nad kavarno »Evropo«, kjer bo ležal na mrtvaškem odru do pogreba v torek popoldne. Že zvečer so ga prišli kropit mnogi prijatelji
Pokal mn polože v grob
Nesrečnega Staneta so prepeljali iz Šlajmerjevega doma na dom in bo njegov pogreb v torek popoldne. Vsi moto-ciklisti ga spremijo na zadnji poti z žalnimi trakovi, a svojemu najdražjemu prijatelju polože v grob zmagovalni pokal, ki je postal zanj trofeja-smrti.
Slična nesreča pfed 6 leti
Kakor v uvodu omenjeno« je Grajska planota že zahtevala enako žrtev. Bilo je to 19. aprila 1929, ko se je МлтЦо Prošek, Ste-letov šofer in mehanik, peljal na Grad z motornim kolesom. V prikoliVi je sedel zasebni uradnik Gabriel Grünfaid. Mirko Prošek je vozil proti vrhu s precejšnjo brzino in gledalci so videli, da je hotel motor zavreti. Iskal je zavoro z nogo, pa je ni našel, ker ga je motil dim, ki je uhajal iz motorja. In že je nesreča bila tu.
Voz se je zaletel v bližnji kostanj, da je prišlo deblo drevesa baš med motor Ln prikolico. Sunek je vrgel Proška s sedla in nesrečni mladi mož je zadel z glavo naravnost v kostanj. Obležal je na mestu. Ni brlo opaziti hujših zunanjih poškodb, pač pa se mu je takoj vlila kri iz ust in iz nosa. Zaradi pretresenja možgan je ponoči izdihnil. Pokojnik, ki je dopolnil komaj 25 let, je bil simpatičen športnik, pogumen in nadarjen. Obetala se mu je še lepa bodočnost, a zla usoda ga je pahnila v rani grob.
Obisk predsednika vlade
v Sarajevu
Sarajevo, 29. septembra. Po otvoritvi državne . ceste Savnik—Žabljak—Plevlje položitvi temeljnih kamnov za železn ško positajo v Nikšiču in za realno gimnazijo «a Cetinju, po obisku Boke Kotorske in Ercegnovega. je pr spel pred edn k vlade dr. Stojadinovič včeraj preko Trebmja m Bileče v Mostar. kjer so mu prired li svečan sprejem.
Davi ob 9.30 se je predsednik vlade dr. Stojadinov č odpeljal v sprem.-tvu ministrov m bana primorske banovine iz Mo-starja v Sarajevo. Med potjo se je ustavil v Jablanci. Ostrovcu in drugih mestnih obč nah, kjer so mu povsod priredili svečane sprejeme.
Sprejem predsednika vlade dr. Stojadino-viča in ministrov v Sarajevu se je izpre-menil v veličastno manifestacijo vsega prebivalstva ne glede na veroizpoved in strankarsko pripadnost.
Pri vhodu v mesto so goste sprejele čete konjenikov v živopisnih narodnih nošah, ki so prihiteli v Sarajevo iz vsega sreza. Množice so prispele z državnimi zastavami. Ves prostor na Marijinem dvoru, ki je bil določen za sprejem predsednika vlade in njegovega spremstva je bil okrašen z zastavami in zelenjem.' Že dolgo pred njihovim pri hodom so se po ulicah in trgih zbrale ogromne množice meščanov in kmetovalcev1 iz vseh bližnjih in daljnih krajev.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je s svojim spremstvom prispel na Marijin dvor točno ob 13. V njegovem spremstvu so bili ministri dr. Behmen, inž. Bobič. Stošovič in Kaiudjerčič, ban zetske banovine Lukič, ban primorske banovine dr. Jablanovič, veliko število poslancev jn senatorjev in drugi dostojanstveniki. Ko se je pojavil avtomobil predsednika vlade, je ogromna množica priredila gostom navdušene ovacije.
Tu sta predsednika vlade in njegovo spremstvo sprejela prometni minister dr. Spaho in sarajevski načelnik je pozdravil predsednika vlade z govorom, v katerem je poudarjal veliko čast, ki je zadela Sarajevčane z njegovim obiskom in drugih članov vlade. V svojem nadaljnem govoru je naglašal, da je bilo Sarajevo vedno na braniku domovine in da je pripravljeno doprinesti nove žrtve za kralja in domovino.
Po njegovem govoru je godba zaigrala državno himno. Zopet so se ponovile dolgotrajne ovacije kralju, kraljevskemu domu, miri. predsedniku in vladi.
Ko se je vihar navdušenja polegel, je povzel besedo predsednik vlade dr. Stoja- j dinovič, ki je izjavil;
če je kje mesto, kjer so se križale poti Srbov in Hrvatov, katoličanov, muslimanov in pravoslavnih, spada med taka div. na in najlepša vsekakor Sarajevo. Pravoslavni, muslimani in katoličani, Hrvati in Srbi lahko tu kakor nikjer drugod čutijo in m «rajo čutiti, da so duša ene duše in kri iste krvi. Težki in burni so bili ne le dnevi, meseci in leta, marveč cela stoletja naše preteklosti, ko je močni sovražnik ziomil prvo in najstarejšo državo Jugoslavije in ko je naš narod padel v suženjstvo. Tuje vladavine so stoletja mučile naš narod vseh treh plemen, ga vodile v siromaštvo, mu vsiljevale celo svoj tuji jezik, običaje in zakone ter razen tega zaorale globoke brazde, ki jih mora celo sedanjost zdraviti in izzdraviti. Le na podlagi ogromne življenjske sile našega naroda smo lahko prišli do tega, da se želje, delo in stremljenje naših sovražnikov, ki so si ga postavili z nalogo, da nas uničijo .niso izpolnile. V težkih in burnih dneh naše zgodovine so se porajali in so neustrašno delali za dobro in veličino naroda naši narodni velikani iz vseh plemen Jugoslavije Ako sežem daleč v našo preteklost, lahko vprašam; Ali more kdo zanikati Mehmeda pašo Sokoloviča, velikega vezirja, tedaj vsemogočnega turškega cesarstva, da ni delal kot- pravi sin našega naroda ? Za njegove dobe je srbsko-hrvatski jezik zavzemal prvo mesto na sultanovem dvoru, patrijaršija v Peči pa se je ohranjala skozi stoletja našega trpljenja in muk na podlagi njegove močne pobude in listine, ki jo je sam sestavil in izdal.
Pojdimo bliže in povejmo, da so bili Ka_ radjordje, Njegoš, dr. Krek in Strossmayer istih misli in istih stremljenj. In tudi bosanski frančiškani s svojo knjigo «Ugodni razgovori naroda slovenskoga» in srbski duhovniki z evangelijem v eni roki in z mečem v drugi roki, so delali za isti cilj: Za osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, za zed;njenje v skupno močno državo Kljub tem velikim stremljenjem in delu naših veleumov in narodnih delavcev se maramo zavedati, da so tež-koče zapustile globoke praznine celo med posameznimi deli taistega plemena, kaj šele med tremi našimi plemeni Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Zato je nas v&eh sveta dolžnost, da stare brazde izravnamo, da stare rane iztočimo in da tako ozdravljenemu in okrepljenemu organizmu naše države vlijemo novega duha brez vzd'ha in pritožb, ker je kraljevina Jugoslavija delo skupnih naporov vseh treh plemen in ki mora biti skupno ognjišč" vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev Ljubiti jih mora z. istim žarom, greti z istim plamenom in hraniti z isto hrano: «Ni po. babu ni po stričevima, več po pravdi Boge istinogab
Jugoslavija ne sme biti udobni pristan' samo enega plemena ali'samo enega dela našega naroda Nočemo nobene posebne nadoblasti, marveč hočemo oblast in na-dobiast vsen:
Ves >ugos'ovenski narod se je boril ш Si ?e priboril svojo svobodo Zaradi te svobode imamo doižnost, da jo skupaj varu enno orez irem? m brez vsakega pridržka Ns prvem mestu svobodo kraljevine na «mal, я. tudi svobodo na «notrav-Jugosloveni se niso borili za svojo svo-
Po končanem banketu se je predsednik vlade odpeljal v poslopje sreskega načel-stva, kjer je do odhoda vlaka sprejemal de-pu taci je.
bodo, da bi kasneje v tej svobodi robovali komurkoli.
Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, pravoslavni, katoličani in muslimani morajo imeti enake pravice in enake dolžnosti. Jugoslovenski državljani morajo biti vsi enaki pred zakonom, svobodni državljani v svobodni državi. Takšen je cilj in takšno je pojmovanje vlade, ki ji imam čast predsedovati.
Sarajevo je bilo vedno ponosno na svoj gospodarski in trgovski pomen, kakor tudi na svoje veličastne zgradbe in na lepoto svojega položaja. Njegovo bogastvo in krasote opevajo pesmi, o njegovem sijaju pripovedujejo književniki. Sarajevo pomeni križišče vzhoda in zapada. To daje temu mestu ob Miljacki svoj posebni čar in pestrost. Zaradi svoje sloge v verskem in plemenskem pogledu čaka Sarajevo v našem nacionalnem življenju vloga končnega zbližanja in premostitve vseh razlik, ki so med nami nastale zaradi posebnih zgodovinskih razlik. Zaradi svoje tradicije in svojih možnosti bo moglo Sarajevo premostiti vsa nasprotja ln s tem nadaljevati tradicije svoje vodilne vloge med našimi mesti.
Vaš današnji pozdrav, ki sem ga pravkar doživel, in sijajni sprejem, ki mi ga je priredilo tisoče in tisoče Sarajevčanov, tisoče in tisoče meščanov in kmetov iz bližnje in daljne okolice, sta najboljše upanje in vera, da bo Sarajevo svojo novo zgodovinsko poslanstvo v naši veliki državi s ponosom in v celoti izpolnilo.
Opoldne je mestna občina priredila v hotelu »Evropi« svečan banket predsedniku vlade. Navzoči so b h gg. predsednik in njegova gospa, ministri inž. Bobič, dr. Spa-ho, Stošovič, Behmen, Kaludžerčič, župan Bikadžič, Lu.kič s soprogo, nadškof Sarič, predstavniki ostalih veroizpovedi, generala Tomič in Mutadžč in večje število uglednih sarajevskih meščanov.
Sarajevski načelnik Bikadžič je pozdravil g. predsednika vlade v daljšem govoru. Navajal je, da je navdala Sarajevčane velika radost zaradi prihoda predsednika vlade in ostalih gg. ministrov v Sarajevo, ki je sedež ponosne Bosne. V borbi za naoonailno in osebno svobodo si je steklo Sarajevo velike zasluge. Sarajevo veruje v srečno bodočnost naše velike kraljevine pod modrim sodstvom mladega kralja iz narodne dinastije Karadjordjevičev, ki je najtrdnejši čuvar позе svobode in napredka vsega jugoslovenskega ' naroda. Sarajevčani so odpravljeni žrtvovati vse za svojega mladega kralja in za našo veliko domov no.
Prisotni so sprejeli te besede z viharnimi ovacijami Nj. Vel. kralju Petru II. in^ kraljevskemu domu. Godba je zaigrala državno himno, ki so jo prisotni poslušali stoje.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odgovoril:
»Ko sem davi prispel v Sarajevo, me je neki prijatelj pozdravil izven mesta in mi med pogovorom rekel tole: Prepotovali ste Sandžak, Črno goro, Bosno in Hercegovino in ste dali Sandžaku mostove in ceste Črni gori železnce, Hercegovini gimnazijo. Kaj pa boste dali nam Sarajevčanom? Bojim se, da ste že vse razdali, kar ste imeli, vsakemu po nekaj, za nas pa ni ostalo ničesar.
Kaj Vam bi mogel prinesti? Vi imate kakor vsi mnoga stremljenja in želje. A tudi jaz imam željo, ki bi Vam jo najrajši prinesel. To naj bo popolna sloga in popolno bratstvo Sarajevčanov, popolne jkrra in popolno bratstvo med pravoslavnimi, muslimani in katoličani. Želel bi prinesti Vam to ne le radi Vas samih, temveč tudii radi države kot take. nase Širne Jugoslavije.
Lepo ste rekli, da je Sarajevo Jugoslavija v miniaturi, kjer ee spajajo plemena in Цјег se mešajo veroizpovedi. Kakor majo d«rugi dogodki v Sarajevu svoj odjek, tako naj velja tudi obratno: Sarajevo lahko pred-njači s svojim primerom vsej državi. To versko slogo in strpnost smo že 'meii. Bla je trdno, da je ni bilo mogoče omajati. To se je zgodilo šele v zadnjem času. Našli so se ljudje, ki so se na vsakem koraku, vsak dan in tudi po večkrat na dan tolkli na prša in govorili: Mi smo aa državno in narodno, edinstvo. Toda ti, ki so to vsak dan ponavljali, so v zadnjem času dosegli tu v Bosni, da so razdvojili pravoslavne in muslimane, ki so desetletja živeli v zajednici. Videli ste, kako so ti integralni Jugoslovem\ kako je «ku.pina pogorelcev, pa-rdon, Pohorcev imela tu svoj sestanek. Videli wte. kako poj-muieio državno in narodno edinstvo Razdvojili so. kar je desetletja bilo združeno in kar je šlo skupaj in delalo ramo ob rami.
Moj prijatelj, vaš odlični someščan, minister dr. Spaho in jaz sva storila korak, da bi vsaj tod ne bilo več korakanja nazaj U-st varila sva nekaj, da morejo muslimani in pravoslavni v Bosni sedaj in za vedno korakati ramo ob rami, da napravijo sV go, ki jih nikoli več ne bo ločila. Moja ie-lia je, naj bi se ta sloga razširila tudi na druge brate, ki do sedaj še niso v tem kolu Upam. da samo začasno nismo ž njimi Ko bomo to dosegli, potem bomo rešili tudi druga težka vprašanja, ljudske šole.^ gimnazije in tudi vprašanje nedograjenega* poslopja, ki sem ga videl pri vhodu v Sarajevo in ki ga ti integralni Jugoslovenl niso. mogli dokončati, čeprav ie že dolgo pod krovom Mislim tudi tisto, kar je omenil gospod predsednik občine, kajti če kaj služi edinstvul potem je »o normalna proga iz Beograda do Sarajeva, ki jo ti integralni J\igo?loveni niso mogli izvesti.
Ko bomo izvedli svojo narodno slogo, se bomo lahko posvetili tudi velikim gospodarskim in finančnim vprašanjem in jih za-. dovoljivo rešili
Ko je v starih Časih neki francoski kralj vprašal «svojega finančnega ministra, zakaj so finance slabe in zakaj gospodarstvo ne uspeva, ie ta odvrnil- Dajte mi dobro politiko. pa Vam bom lahko dal dobro gospodarstvo fn dobre finance.
Potruditi se moramo, da dobimo v svoji državi dobro politiko, dobra pa je tista, ki i se opira na ljudstvo in ki dela za ljudstvo Mislim da homo mogli s to dobro polit'ko rp5ifj vsa gospodarska in finančna vprašanje in Hrdi ta. ki jih je g. predsednik Va-15e občine malo prej navedel
S to ?pljo. in za to slogo, za ta sporazum z» splošni narodni sporazum, za ta dogovor ki; hišo gradi dvigam svojo čašo in Vam kličem: »Živeli 1 Hvala Vam!«
Zahteve združene opozicije
Ruma, 29. septembra, p. Danes je bilo tukaj dobro obiskano zborovanje združene opozicije. Poleg drugih sta govorila narodni poslanec dr. Milan Kostič in delegat dr. Mačka dr. Sigismund Kajkovac, ki je naglašal odločno zahtevo dr. Mačka, naj sedanja Narodna skupščina razpusti, uveljavi pravičen volilni zakon in razpišejo na njegovi podlagi svobodne volitve, pri katerih bi bili izvoljeni pravi narodni zastopniki, ki naj bi zadovoljili vse potrebe in želje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govoril
je tudi bivši narodni poslanec VečesJav Vil-- , • • •, -. v . j - - , \ » ■ J
Kongres jugoslovenskih zdravnikov svečano сtvor j ей
Beograd, 29. septembra, р. V prostorih fiziološkega zavoda je bil danes otvorjen XVII. kongres jugoslovenskih zdravnikov. Na kongresu je zastopal Nj. Vel. kralja kapetan Pavlic, prisotni pa so bili tudi bolgarski in češkoslovaški poslanik, zastopniki univerzitetnih oblastev, predsedniki bolgarskih, češkoslovaških in rumunskih zdravnikov, kakor tudi veliko število delegatov iz vse države. Po odobritvi pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju Petru II. in počastitvi spomina Vitešikega kralja so pozdravili udeležence kongresa zastopniki naših oblastev in tujih delegacij, nakar so se pričele strokovne razprave, ki bodo trajale dva dneva.
Ob grobu ravnatelja Frana Matejčiča v Pazinu
Zadnja »Istra« je objavila obširen živ ljenjepis odličnega in prezaslužnega profesorja, ravnatelja m dež. šolskega nad zornika Frana Matejčiča, ki je umrl v Pa zinu. Obširnemu življenjepisu ni mnogo dodati. Samo nekaj, česar tamkaj ni.
Matejčič je bil res profesor na koper. skem učiteljskem izobraževališču že od leta 1875. do konca šoisfiega leta 187У, ko jie prišel na frančiškansko gimnazijo v Pazinu. že v Kopru je bil med ustanovite lji »Slovanske čitalnice«, ki so jo -jeseni 1879. ustanovili slovenski in hrvatski profesorji- Malo pozneje je bil med ustanovitelji profesorske posojilnice. Ni si mo goče misiiti bolj priljubljenega in »bože. vanega učitelja, kakor je bil pokojnik. On je razumel mlade duše in bil jim je vzoren vodnik v življenje. Pri tem vzgojnem dedu pa je bil čista slovanska in narodna duša, ki je neizmerno vzgojno vplival na svoje dijake. Bolelo ga je le, da more le tako malo hrvatskih dijakov spraviti v Koper. Saj jih za njegove dobe ni mogel nikdar imeti nad — štiri. Za nje je bil vendar poseben hrvatski oddelek.
Jeseni 1879 je prišel v Pazin na gim naziijo »kranjskih coklarjev« kakor je »La Provincia« vedno imenovaila frančiškane. — 2e leta 18'64. je poslanec in škof DobriLa zahteval, naj dobi ta zavod hr vatsfci učni jezik. — Leta 1868. je pazin-6ka občina zahtevala zavod z italijanskim učnim jezikom — Leta 1873. je poslanec Anton Spinčič zahteval: gimnazijo s slovanskim učnim jezikom v Pazinu aH kjer koli.
V Istri, skoraj enako na Goriškem in v tržaški okolici je bila letina 1879. silno slaba. V srednji Istri je nastala prava lakota. Matejčič je bil takrat na gimna ziji v Pazinu in je skupno z drugim profesorjem Ivanom Berbučem Vipavcem, od leta 1872. do povojne dobe na Goriškem ustanovil odbor za stradajoče v Istri. Na biral je po vsem slovenskem darove in ži vež, vse zemeljske pridelke so lahko lju. d je brezplačno pošiljali na njegov nasio.v
v	Pazin.
Tržaški Slovenci so priredili za be'dn'e •letrane prvi veliki koncert s plesom v pro stornem amfiteatru »Fenice« 31. јапиавја 1880. Nad'3000 ljudi je napolnilo to veliko gledališče. Sploh so prišli Slovenci ta krat prvič v kako tržaško gledališče Koncert je uspel moralno in gmotno pre senetljivo za vse. Italijansko časopisje je začudeno vprašalo: Odkod so se naenkrat vzeli Slovenci v takem številu in v taki kvaliteti, v «Izvajanju takega programa. Na sporedu so bile tudi pesmi: Zajčev »U boj!«, Hajdrihovo »Jadransko morje«, Jenkova »Sta čutiš Srbine tužni?« ln Za j. čeva »Banovska«. Igrali so »V Ljubljano jo dajmo!«. — Čistega dohodka je bilo skoraj 600 gld, za takratne čase izredno lepa vsota.
Matejčičevo življenje v Pazinu je bilo Posvečeno edino le našemu narodu v vsej bližini Pazina in v Istri sploh. V Pazinu je vodil vse delovanje »Dijaškega podpor nega društva«. — In ko je bila ta giinna zija Po mnogih bojih Spinčlča, Laginje In Mandiča res spremenjena leta 1899. v hr vateki zavod, Je postal Matejčič njen pr
vi	ravnatelj. Leta 1902. Je šel deželni šol. ski nadzornik Anton Klodlč — Sablado ski v pokoj, in na njegovo mesto je bil Imenovan naš Matejčič. Tu je ostal do konca vojne Upokojil ga je novi režim ln od takrat je živel v svojem ljubljenem Pazinu do 22. tm., ko je v visoki starosti »5 let Izdihnil svojo rodoljubno dušo. Ves čas Pokoja je ostal tih voditelj sv0jes?a ljudstva. Pokopali so ga na pazinskem pokopališču, kjer Je shranjen tudd njegov slovenski naslednik — ravnatelj Ivan Kos Tam blizu počiva tudi hrvatski pesnik in prošt Ante Kalac. V grobove legajo zgo do vinski buditelji ln vodniki našega naro da, katerim ni naslednika. Naj počiva v miru!	— X. Y. —
Bolgarski letalci
na Poljskem
Var5ava, 29 septembra AA Semkaj je prispelo odposlanstvo bolgarskega letel . stva Bolgarsk gost' so obiskali državne I letalske tehniške zavode
ELITNI KINO MATICA
Danes ob 4., 7*4 in 0*4 uri se predvaja vesela komedija
HO-RUX
v kateri sodelujeta slavna komika VOSKOVEC in WERICH. FIlm se predvaja na hrezkonku renčni aparaturi Western Electric
Učiteljski dom otvorjen
Slovesna blagoslovitev ob navzočnosti številnih pred-
. s ta volkov
tako jaka sila. Nočem razglabljati, kaj je vzrok, da je moralo miniti 40 let, da smo dobili svoj dom. Prežalostna in pretrpka je pot, ki je za nami. V stremljenju po osamosvojitvi in sprostitvi od tujih vplivov, je slovensko učiteljstvo prenehalo z besednim žonglerstvom ter pristopilo k ustvarjanju in razširitvi lastnih gospodarskih institucij na temelju stanovske sloge, ki edina lahko prepreči, da nas življenje ne bo na žive in mrtve premetavalo zdaj na levo zdaj na desno, da bomo v državni zajednici res upoštevan in enakovreden činitelj z drugimi stanovi vred. Dolgoletno stremljenje po postavitvi Učiteljskega doma je bil klic po osamosvojitvi. Zato reprezentira ta dom voljo in stremljenje vsega učiteljstva dravske banovine. Naj kot tak služi v zatočišče vsemu učiteljstvu, obenem pa naj bo dom učiteljskih otrok, študirajočih v Ljubljani. Internat hoče nuditi dijakom vso oskrbo za časa študija, primerno nadzorstvo in pomoč pri učenju, dati mladini na razpolago snažne in zračne prostore ter nuditi zdravo, tečno in zadostno prehrano.
Z uresničenjem cilja pa ni še prenehalo delo, temveč se je le pomnožilo. Dom je kupljen, prebresti bo pa še treba težave, da bo dom res hiša učiteljskega dela. S posebno hvaležnostjo se spominjamo кт. banske uprave, Učiteljske samopomoči in sreskega učiteljskega društva v Ljubljani za prispevke po 5.000 Din. Njih imena hoče učiteljski dom ovekovečiti na marmorni plošči v vestibulu poslopja. Slovensko učiteljstvo pa dolguje neizmerno zahvalo tudi svojemu največjemu učitelju in voditelju blagopokojmemu Viteškemu kralju. V dokaz naše iskrene zahvale in da za večno počastimo spomin Njega, smo zaprosili na najvišjem mestu za dovoljenje, da sme dom nositi ponosno ime «Učiteljski dom kralja Aleksandra I.».
čestitke
Po govoru je šišenski župnik oče Modest z dvema tovarišema blagoslovil dom-Nato so čestitali po vrst; predstavniki raz nih oblasti in strokovnih organizacij, ki smo jih zgoraj navedli. Naposled je načelnik Učiteljskega doma v Mariboru g. Hren sporočil tople pozdrave s severne meje, upokojeni šolski upravitelj g. Legat je zlasti apeliral na zadruge, naj prispevajo za dom, a vrsto govornikov je zaključil načelnik Učiteljske samopomoči g. Kocjančič. V zahvali je podnačelnik Mihler še posebej pozdravil enega prvih pionirjev za novi učiteljski dom, vpokoje-nega šolskega nadzornika Gaberška. Ta se je za pozdrav gin j en zahvalil in izra-z'l željo, naj bi dom sprejel pod svoje okrilje zlasti deco umrlih učiteljev. Vsi gostje so si nato ogledali lepo poslopje, se na dvorišču fotografirali, potem pa so bili prijazno in gostoljubno pogoščeni.
Ljubljana, 29. septebra. Samotna Zibcrtova ul'ca v Spodnji Šiški je danes popoldne nenavadno oživela. Okrog 15. so se začeli zbirati predstavniki učiteljskega stanu in zastopniki ob'a-stev, da prisostvujejo pomebnemu slavju: otvortvi novega učiteljskega doma, ki je bil preurejen in adaptiran iz bivš h prostorov konsumnega društva in nekdanjega Schulvereina. S poslopja, ki je nekoč služilo ponemčevanju dece. je danes pla-polaila jugoslovenska trobojka, pročelje je bilo ozaljšano z zelenjem.
Gostje so se zbrali v mal učilnici v priti čju. Namesto zadržanega predsednika Y'rhovca jih je pozdravil podnačelnik g. Mihler. Zlasti je veljal njegov pozdrav zastopniku g. bana in bonovinskemu nadzorniku g Štruklju, dr. Sanku Gogali kot zastopn ku profesorskega društva, ravnatelju Hočevarju za meščanske šole, podpredsedniku JUU Todoru Dimitrijeviču, pozdravil je nadalje gospo Završanovo in tajnika sekciie g. Kumra, predstavnike naših stanovsk h organizacij, za CMD g. Skulja, za Učiteljsko tiskarno Engelberta Gangla predsednika sreskega učiteljskega društva Vekoslava Mlekuža.. zastopnike t:ska, inž. Stanka Damnika in arhitekta Huga Shella. Pomen nove uč teljske pridobitve je g. Mihler takole opisal v svojem govoru:
40 let dela in borb
Gospoda! 40 let je minilo odkar se je rodila v učiteljskih vrstah ideja za zgradi-, tev Učiteljskega doma. Bila je dolga, tr-njeva in borbena pot, polna upov in hrepenenj, pa tudi trpkih presenečenj in ponižanj. S postavitvijo doma pa je naše či-tateljstvo dokumentiralo svojo voljo in vero v lastno moč, obenem pa trdno stanovsko zavednost in požrtvovalnost. Z vinarji in kronami so položili naši idealni predniki pred 40 leti temelje, z dinarji in parami si je sedanja generacija osvojila stavbo.
Misel po ustvaritvi doma je sprožil blago-pokojmi Jakob Dimnik. Kmalu se je okoii njega zbralo dovolj resnih nesebičnih in idealnih mož. Slava in hvala vsem umrlim ustanovnikom, pa tudi vsem živim prvo-boriteljem, od katerih so posetili današnjo otvoritev doma gg. Rojina Frančišek, To-man Janko, Gaberšek Franc, Skulj Franc, Furlan Jakob in Stiasni Ljudevit.
Sin blagopokojnega Jakoba inž. Stanko Dimnik, je z arh. Schellom izdelal načrt za praktično preureditev doma in dajal nasvete in navodila ter vodil vse delo brezplačno. Mnogo potov in truda ima nedvomno pa tudi sedanji upravnik doma Josip Kobal. Tudi njemu gre iskrena zahvala!
Kdor je zadnjih 40 let sledil borbi slovenskega učiteljstva za stanovske in človeške pravice, se mora čuditi velikemu uspehu idealizma in požrtvovalnosti, ker so to uspehi, ki slone na poštenih življenjskih osnovah, ki jih ne bo mogla zlahka podreti še
Atašeji na manevrih
Včeraj so prispeli k ogledu naših manevrov vojaški zastopniki skoro vseh evropskih držav
Beograd, 29. septembra, p. Dopoldne so odpotovali s posebnim vlakom iz Beograda vsi tuji vojaški atašeji, da prisostvujejo velikim manevrom naše vojske pri Brčkem.
Bijelina, 29. septembra. AA. Vojaškim odposlancem tujih držav, ki so prispeli semkaj, da prisostvujejo velikim vojaškim manevrom naše vojske, so priredili v Bije-lini izredno svečan sprejem. Vse mesto je v zastavah. Ob 13 uri je je bil v njihovo čast banket v Oficirskem domu, ki je potekel nad vse prijetno.
Ob 16. se je v občinskem domu vršila svečana seja. Zbrane vojaške odposlance
tujih držav je pozdravil župan Miličevič. V imenu vojaških odposlancev se je za pozdrav in sprejem v Bijelini zahvalil njihov doyen rumunski podpolkovnik Crecu-lesco.
V Bijelini so zbrani frocoski, angleški, ameriški, italijanski, poriki, španski, švicarski, turški, grški, rumunski, češkoslovaški madžarski, avstrijski, nemški odpo. slanec in pomočnik francoskega vojaškega odposlanca.
Jutri zarana bodo tuji vojaški odposlanci prisostvovali prehodu severne vojske čez Savo.
Iz mariborske kronike
Maribor, 29. septembra.
Jubilejno zborovanje mariborskih gozdovnikov je bilo ob 10. dopoldne v deški meščanski šoli. Z U. rednim občnim zborom so go-zdovn ki združili proslavo 10 letnega tihega, skromnega, toda vzornega in požrtvovalnega delovanja. Glavar mariborskih gozdovnikov Franjo Klojčnik ee je spomnil v toplih besedah mučeniške smrti kralja Uedin tel ja. Sledile so poročila posameznih funkcionarjev družina šteje preko 1C0 članov. Pri volitvah je bilo v glavnem izvoljeno dosedanje vodstvo, za starešino pa je izvoljen zdravnik dr. Vilko M*rin, ki ima za razvoj mariborske gozdovniške druž ne obilo zaslug
Mrtev novorojenček najden na pokopaliiču Na mestnem pokopališču v Pobrežju so našli pod listjem skrit omot. V omotu je bilo trupelce novoroienčka. ki ga je bila mati izložila na pokopališču 'n nato pobe gnila. Komisija bo dognala a Ii je otrok umrl naravne smrti. Za neznano materjo se vršijo poizvedbe
Krvava obračunavanja PreužHkar Matija Samperl je bil zaposlen v svojem vinogradu v Cagoni. Nenadoma so se proti mraku pojavili v vno-gradu trije moški, ki so s koli navalili nanj, ga pobil na tla in premikastili Prizadejal' so mu hude робк'ИЬе po vsem telesu Samperl je ob nastopu napadalcev • pričel klicati na pomoč. Ko so se iz da- '
ljave slišali koraki ' V.jpč;h se ljudi, so jo napadalci odcvrli proti bližnjemu -zdu. Občutno ranjenega Šamnerla pa po sosedje odpremili dom ;v. — Na cesti sta napadla dva moška hlapca SlavV.a Samca iz Vukovja. Obtolkla sta ga s paiicania in nekim topim predmetom ter mu priz -dejala po glavi n telesu takšne роько. da je Samec obleža' nezavesten sred'i ste. — S koli je navalilo neksj fantov r Nedeljici na spečega Štefana Титпегја. je dobil poškodbe po telesu. Ko se e iz spanja prebudil .in vide] položaj, je pričel klicati na pomoč, napadalci niso gli pravočasno pobegniti in so jih Тит. f-jevi pomagači po dolgotrajnem tepežu pošteno premikastili.
Svojevrsten atentat
so izvrš:Ii še neizsledeni zlikovci na brzojavnih drogovih ob meji pri St И ju in v Ranči ter pobili celo kopico porcelanastih izolatorjev na brzojavnh drogovih. Skoda je precejšnja, za »atentatorji« pa poizvedujejo orožniki.
Rdeči petelin je spet zapel
v Slovenskih goricah Plameni so objeli hišo posestn ka Ivana Domitra pri Sv. Barbari nad Mariborom. Domačini in «sosedje so hitro reševali živino in pr čeli z gašenjem in tudi marljivi gasile' so bili hitro na .mestu požara, tako. da se je posrečilo preprečiti nretečo požarno katastrofo Posestn ku Domitru k; trn;' nrecei-šn jo škodo. je zgorela vsa pšenica ter ostali pridelek.
Spet samo ena točka
• • t
Včeraj je Primorje Igralo kvalifikacijsko tekmo z Gradjanskim, ki je precej po zaslugi sodnika ostala neodločena — Ilirija je v Zagrebu pustila obe točki
Ljubljana, 29. septembra.
Današnja nedelja je v nogometu spet potekla v znamenju kvalifikacijskih in prvenstvenih tekem v vseh skupinah in podsavezih. Za nas domače natrijote sta bili danes v peti skupini na sporedu dve tekmi, in sicer med Primorjem in Gradjanskim v Ljubljani ter Ilirijo in Haškom v Zagrebu.
Celotni izkupiček teh dveh tekem je яа ljubljanska kluba — ena točka, kar je zelo malo, če se ve, da so v skupini samo štirje kandidati in bo kvalifikacij-
skega plesa prekmalu konec. Da je Ilirija v Zagrebu pustila obe točki, je bilo več ali manj v računih, toda škoda je one tretje, ki sc jo belo-črni tako poceni, brez potrebe in po nesrečnih okoliščinah pustili »purgerjem«.
Tabelica kvalifikacijskih tekem v naši skupini je do prihodnje nedeljö tale:
Gradjanski Нг-šk Primorje Ilirija
2 2
1 1
2 0
1 0
0
1
0
1 2 1
8:3 8:8 3:3 3:8
3 2 2 1
Primorfe : Gradjanski г : 2 (1: 0)
Kaj takega še ne. Saj smo pn na,s ven dar po-nievni in si s-iue z nami kdorKoli marsiKaj dovodu. Типа so g^jLove meje, preko katewn ne bi öiu.ei tu^i как Bilac, ki oiUčajiLo p;'iue v паье beuo me>sto Po miiioejLi m tvenLueiUo rav-ишп арогшш generalov iz pie-st^mce. Morau smo pre boit'H ze тахыкаьего nevšečnost, m se j« sramežljivo ь к rivala za »оиилц^у oc-*-ten siao iian«. An aa eino doživeli pnzo re z delanjem rezuivata, snio morali uea. kati se Lckllio mumije — u-radjansm.
Kaju treua je naravnost poVbuttu, ua je rezultat naredil	\ prvem рш
času je njegovo »fc.oj^nje« še ne кат šio. Oskoaovai je uomat-c z nekateiinii na. pacmini	<.. umi v кгшсЛјд iieüotKin
—	taK.u žvižg oiaiua Ursacu, ki je »tal v regularni öiwu poziciji — giavno delo si je primarni, za arugo poJovico igre. Nje Sove intervencije v tgn гнэ bne take, aa So d^pceia upi a vic-enu razDurile sicer po hj.ev±xo ijuw^cOiiSKo owji^ätvo, ki je коп сет tekme priredilo а^ашки o-diiodnioo, кал-ršnp je a svojim nerom zasiuzu. Kes ne "gie o^obravan deaiuuöiracij na igri. bou., treba pa je o^rociio pcv&aau, da se z nami tuoii и с sme p0'uw„ctu na ljubo nekim mater ia.üim speKinacijann v našem športu; tolik:J je nastop oucinstva tojn eem igre, če t-e ne uP^av^čiijiv, pa vsaj ra zumijriv. Ce nas ne marajo med jugoslo. vensko по-гошешо »eui-,p«, tlaj to odkrito povedo, pa če bom0 umaknili in mirna Bosna!
Črno — beli.
Črno — beli so postavo nekoliko spre-menui in s0 igran; btarec — nas si, jug
—	Kukanja, iiiamic, boncelj — Janežic, Pupo> bcrconee^j -a, Bert^n^elj I, Uršič.
Tudi ta postava ni oua najoolj srečno e&sLaviijfcna. i>ve izraziti mknja sui büi v параии: ooe zvezi. Stanko ni ual v napadu niu poi muza, ze zaeetüa je igrai Uolj v sreonji iTniju, pr0ti Koncu pa je zlezel inea Ьи^лшсе, na svoje mesm. Tam je bii včasin uoij v napoto ii.pt v korist, v na. paau pa je zevaia praznma. i~npo je bii PoCcts-cj. ыс©г je za pr\i gol proaucirai nco,uieajno ^jKieuiost in hladnokrvnost, v Po-ju pa ш uid и napauu v p^aeuiio korist. Napadalno delo se je tako pmejilo na Pepoka m ou-e krili, ia и so uau, kar &0 mugu, n^sprjtno £/bramDo so precej za Pobiili. -fepctK. se je mnogo trudil, bil je tako aa sta imeni aovoij prilike za po pa osamljen, na kriü je razdelil mnogkj fcirečene poteze m za _ pogrešite. Dooiu je zaigrala sieanja vrsta, v kateri se je Kukanja od zaunje necia.je izdatno puooij. ša!, Slamič je igral mirno, zato uspešno, le Bonclju je njegovo krii^j e priiicn,0 lan koto ugajalo- Uoram&a, v Kateri jo bil še najzanesljivejši Ha&sl, je ime.a momente močne slabosti, v glavnem pa jo borbo uspešnp prestala. Moštvo je taktično pre cej grešilo, tako pusebno v drugem polčasu, ko je bilo pri stanju 2:u pategnib) ekoro vise moči v pbrambo in dovolila, aa je nasprotnik še izravnal. Zakaj pa j« po izravnanju uspevala ofenzivna igra, iz katere bi se bilo dalo pri malo več odločnosti m srečo izbiu zmago? Poleg tega manj ka celim delom moštva, tako napadu, starta in pregleda o ign. ln tisto neprestano dviganje žoge v napadu, ki dajo nasprotni obrambi toliko ugodnolti za uspešne obrambne akcije! Po tolikih težkih tekmah bi se moral že pokazati v moštvu napredek glede pametne in smotrne uporabo eil!
Modri
iz Zagreba so postavili to enajstorico: Bratulič — Hügl, Rajkovič — Pogačnik, Premrl, Šinkovič — Žalont, Novosel, 1З0-kor Antolkovič. Marinčič. To ni vse. s ferner se lahko zagrebška spurgarija« postavi, toda trenutno so na novo nabavljene moči še pod karenco Moštvo P i mogio s svojo igro nikogar prepričati o neM su periornosti Rezultat, ki ga it !o moštvo doseglo minulo nec'eljo nad Haškom. t* zdel kar nekam nemogoč Priznati jim ј-г treba premoč v starti; toda vprašanje ie. koliko j!ш ie do te premoči pomagal sodnik. Koüko so si dovolili prikritih in kar cčitnib toulov ne da bi bil sodnik pose«.' -i vmes! In kolikokrat ie sodnik domače prekinjal s proct'itii streli zd mnogo manjše pregre,-	ti pravilom igre Polet mo-
drih v .ми delu igre se da v veliki meri r. mine'i -:!то v zvezi z veliko sodniko-v ia. .'Naklonjenostjo, ki ie naše fante po-vsfm ubila:
' ostalem je v moštvu imponirala ožja •nba Branilski par Hiigl — Rajkovič domačim и napadu često zadnja, toda
.■remaaljiva ovira, za Bratuliča se ne da rpči, koliko more dati od sebe. bil je par-brat zelo nezanesljiv, in čeprav dveh golov ni mo^el držati bi bila. večja odločnost nasprotnikovega napada pred aoioui 12 njegovih ponesrečenih akcij г lahkoto ustvarila tudi dru» rezultat V srednji vrsti je domini m i ^tarr in rutini rani Premrl, enako priden kot brezobziren Desni krilec je bil izrazito slab. kljub temu je ta srednja vrsta v celih prpdHih prvega ponaša dirigirala igro v naoadu ni po odhodu obf»h popularnih igrnlcev več individualno močnih sil Ž.qlont še dolgo ne bo Sipoš. pa je bil obenem 7 Marinčičem f menda Koko-tovičem) dob^r napadalec. ot>a vsekakor boljša od notranje napadalne trojice.
Kako so tekli dogodki.
Igro otvori Gr. proti soncu. Ze prve poteze pokažejo umerjeno >n mirno igro domačih, ki potisnejo v krepkem naletu nasprotnika v obrambo Prvo šanso si izd^ia črno-beli napad, toda Uršič pošlje z glavo ргзко, mesto v cilj Napad črno-belih je ves v akciji lepo in koristno prihaja naprej in mnogo strelja, dasi ne nevarno Od 6. minute dalje je Bratulič pod stalnim ob streljevaniem in končno se v 8 minuti iz-cimi iz vsega prvi kot Janežič ga bije precizno, toda žogo odbijejo do Slanuča; ta jo poda lepo po tleh pred gol. Pupo stopa z eno nogo, z drugo bliskovito sune iz nejM>sredne bližine neubranljivo v mrežo.
Primorje vodi 1 0 Velik aplavz' in potem po starem načinu krepko bodrenie. Toda igra se kmalu vnese, še par minut izrednega pritiska domačih, potem prihajajo gostje počeši do I e-sede in prenesejo igro v drugo polovico igrišča. Oba napada se trudita s kombinacijami, uspevata vse do obramb, preko katerih ne moreta. Sredi polčasa je igra zelo mlačna, dolgčas se zgrne nad vsem početjem na travniku Proti koncu polčasa je Primorje motno popustilo, igra semtertja s prodori po krilih, ki sta za take akcije mnogo prepočasni, sicer pa kombinira Gr. po sredi igrišča in ne prihaja v nevarne bližine domačega gola.
Drugi polčas prinese domačim že v prvi minuti uspeh; Pepček izredno lepo dostavi Janežiču. ki je zaradi krilčeve nepazljivosti čisto sam, pred golom prenese in Uršič je tokrat na mestu: skoro s črte potrese mrežo,
Primorje vodi že 2 : 0
Ta polet je trajal še manj kot v prvem polčasu Gr. začne zopet zbirati raztresene in presenečene ude in jih povezovati v kompaktno mašinerijo. V 12. min. je izredno opasno pred Staričevim golom, Hassl še v poslednjem hipu prestriže pot žogi v nezavarovano mrežo. Nekaj trenutkov nato, se Pr. osvobodi pritiska, Pepček pošlje Urši-ča v čisti poziciji naprej, pa sodnik ustavi z nepravilno piskanim ofsidom. Pr. se čedalje bolj omejuje na obrambo, kar je pri stanju stvari očitno narobe, v 15. min se Slamič spusti v igračkanje z driblingom in neposredno za tem zagreši Hassl roko v kazenskem prostoru; enajstmetrovko pretvori Antolkovič v prvi gol za Gr.
Primorje vodi samo še 2 M. Igra je vedno bolj ostra in sirova Sodnik foulov Gr. ne vidi, domači se dajo zavesti
in tudi ne igrajo z rokavicami, toda njihove pogreške sodnik Venomer piska- V 25. min bije Žalont s kota zelo precizno, pred Starcem nastane gneča; pravijo da si je Pogačnik stopal žogo z roko in jo nato potisnil v mrežo; sodnik je zgoditek priznal in stanje je
z 2 :2 izenačeno.
Zdaj Črno-beli odprejo igro, proti koncu preidejo celo v krepak napad- v 39 min bi bilo skoro prišlo do zmagonosnega kjola, vendar se je Bratuliču še v zadnjem hipu posrečilo stvar preprečiti in poslednja šan-sa je splavala po vodi
Po končanem pisku je imela policija polne roke dela, da je napravila sodniku pot pod streho
Hašk: Ilfcja 7 s 2
(4:1)
Zagreb, 29. septembra
Pred 2000 gledalci je bila danes na Ha škoveir igrišču odigrana kvalifikacijska tekma med ljubljansko Ilirijo in Haškom, ki jo je Ilirija izgubila z visoko razliko Ljubljančani niso igrali tako slabo, kakor bi se dalo sklepati po rezultatu, temveč so posebne po odmoru bili dolgo v premoči, pri vsem tem pa niso mogli izbiti več kot samo dva gola. Posebno dober vtis je napravilo na občinstvo dejstvo, da so igrali belo-zeleni iz Ljubljane nadvse fair in gentlemansko Zagrebška kritika priznava, da se moštvu pozna solidna in dobra šola tn stremljenje, da si hoče svojo pozicijo v državnih prvenstvenih tekmah priboriti samo z znanjem.
O poteku igre bi bilo omeniti najprej, da je Ilirija že v 2. min. po kotu za Hadk z avtogolom pomagala Hašku do vodstva. Situacije so se potem v odprti igri hitro menjavale in Ilirija je v 18. min. po lepi kombinaciji izravnala rezultat. Veselje ni trajalo dolgo, kajti že minuto pozneje je Horvat zvišal na 2 :1 za Hašk. Haškovci so imeli zdaj več od igre, v Iliriji pa se je z veliko požrtvovalnostjo borila ožja obramba. Kljub temu ni mogla preprečiti, da je Horvat v 27. min. povišal na 3 :1. Situacija je bila zdaj za goste že precej mučna, toda Hašk je pritiskal dalje in v 35. min. po Sramu povišal še na 4:1. Zadnji del prvega polčasa je potekel v vidni premoči domačih.
V drugem polčasu so ее belo-zeleni izdatno popravili in krepko dominirali na polju. Ilirija bi bila v tem delu igre zaslužila izdaten popravek rezultata, toda prišlo je baš obratno. Vidovič je v 27. min. povišal na 5:1. To stanje je držalo 10 minut, dokler ni levo krilo Ilirije zmanjšalo razlike na 5:2, kar pa ni trajalo prav dolgo kajti Sram je takoj nato nadoknadil dobljeni gol na svoji strani. Dve minuti pozneje je Horvat postavil končni rezultat. Hašk je z današnjo zmago nekoliko zabrisal mučen vtis po zadnjem neu. spehu proti Gradjanskemu.
Tekmo je sodil g. Popovič dobro.
P EU ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
oHr„d„. Franz Josefove ^
Registrirano od ministrstva za eoc. politiko m nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Za pMsavezne točke
Maribor. 29. septembra
Igrišče v Ljudskem vrtu je bilo danes popoldne prizorišče mariborskega nogometnega .derbvja', na katerem je bilo okoli 600 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Maribor: Koren, Domicelj, Kurent, Kon-čar, Kirbiiš, Berlek, Miloš, Rasko. Gomol. Najžar, Jurgec.
Rapid: Pelko, Barlovič, Flack, Fučkar, Laoker, Vidovič, Schreiner, Heller, Princič. RaeumeJ, Križanec.
Mariber : Rapid 4 :1 (2 : i)
Po porazu Maribora v Čakovcu pač ni r i л ее slutil, da bodo črno-beli tako prepričevalno odpravili današnjega nasprotnika. Maribor pa je tudi danes kljub oslabljeni postavi res zaigral tako kot v svojih boljših časih. Lepa povezanost med poedi-nimi deli moštva je omogočila, da je Maribor v polju stalno dominira.l in je bila njegova premoč zlasti v drugem polčasu tako očitna, da je moral Rapid skoraj vse sile zaposliti v obrambi. Maribor je imel najboljšo formacijo v ožji obrambi, v kateri se je zlasti odlikoval branilec Domicelj, ki je bil tudi najboljši mož na polju Tudi krilci so biili odlični in gotovo za razred boljši od nasprotnikovih. V napadu je bila nekoliko bolj?a desna stran, vsi igralci pa so se odlikovali z elanom in požrtvovalnostjo, v startu pa so bili nekoliko šibkejši.
Rapid je postavil danes moštvo, ki je zatajilo na vsej črti To velja zlasti za napad, ki je igral zelo raztrga.no in se ni mogel zbrati za nobeno smiselno akcijo Krilska vrsta ni pokazala nobenega razumevanja za podpiranje napada, tako da so bili napadal-i navezani le bolj sami nase Tudi obramba je bila precej nesigurna. dober pa je bil vratar Pelko. ki je branil nekatere stvari v lepem stilu.
I$ra je bila kljub prvenstvenemu značaju | fair, vseskozi napeta in je nudila tudi za
oko lep nogomet Po poteku igre je bila zmaga Maribora popolnoma zaslužena da bila bi lahko še večja, če bi «mariborski» napadalci ne bili zastreljali nekaj zrelih pozicij. Gole so zabili v 8. min. Najžar, v
19	je izravnal Heller iz prostega srtrela na kazenski črti. v 27. pa je Rasko iz enajstmetrovke postavil rezultat prvega polčasa. Po odmoru sta bila strelca Rasiko v 19. in Miloš v 31 minuti.
Sodnik g Schneller je bil strog in objektiven vodja.
V	predtekmi rezerva Maribora v prvenstveni tekmi premagala rezervo Rapida 2:1 (1:1).
Atletik : SK Celje 3 s 2
(2 s 2)
Celje 29 septembra.
Na igrišču pri Skalni kleti je bila popoldne v navzočnosti 600 gledalcev odigrana podsavezna prvenstvena tekma med Atlet ki in Celjem, ki se je končala s tesno toda zasluženo zmago Atletikov. Zmagovale so b;li nekoliko boljši v tehniki in kombinaciji Celje pa je nastopilo s srednjo garnituro, ki je pokazala mnogo dama. njen napad pa si ie pokvaril mnogo zrelih šans pred golom. Tekma je bila tipična borba za točke 'n zato za pogled ni bila prijetna.
Celjmci so imeli sprva več od igre in so celo vodili z 2:0. v zadnjih minutah pa eo pritisnili Atlet k in izravnali. Po odmoru je Celje močno popustilo in tako so Atletiki zabili svoj zmagonosn; gol.
Tekmo so v spomin na soustanovitelja Atlet-kov pokojnega g. Rebeuerheega v
20	min. prek'nili za eno minuto, v odmoru pa so triie igralci Celja slavili igralske jubileje, pr* kateri priliki iim je klubovo vodstvo čestitalo in izročilo lepa darila.
V	predtekmi je rezerva Atletikov zmagala nad rezervo Celja s 4:1
Dopoldne je brla odigrana drugorazred- i na prvenstvena tekma med Jugoslavijo in I
NI PRIJETNO
KO ZIMA ki PRIHAJA, A TOPLINA
UHAJA
Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata
A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20
Šoštanjem, ki ю )e Jugoslavija s 4:2 (2:0) zasluženo dobila zase.
V predtekmi je mladna Olimpa porazila mlad no Jugoslavije z 2:1.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: (L razred: Siovin—Mars 5:1 (3:0), Svoboda—Jadran 3:2 (2:0, Grafika —Sloga 5:2 (3:1), Reka—Korofan 5:1 (0:1). — Junior j1: Korotan—Ilirije 2:1 (0:0), Reka—Jadran 4:0 (0:0), Mladika—Svoboda 2:0 (1:0), Hermes—P-rimorje 0.4), Mare— Slavija 3:0 (1Ю).
Dunaj: Prvenstvene tekme: Favoritner АС : WAC 2:1, Libertas : Austria 4:2, Vienna : Rapid 2:1, FAC : FC Wien 3:1, Wacker : Sportklub 2:1.
Budimpešta: Madžarsko prv. Kispest : Budai 11 2:1, Hungaria : Ferencvaros 3:2 Soroksar : III. okraj 2:0, Szeged : Bocskay 1:0, Ujpest : Budafok 4:1.
Rim: Italijansko pvenstvo. Napulj : Bre-
scia 1:0, Genova : Rim 2:1, Turin : Juventus 2:2, Lazio : Triestina 3:2, Alessandria : Sampierdarena 1:1, Bologna ; Florenca 1:0, Ambrosiana : Milan 1:1, Palermo : Bari 2:1.
Praga: Pokalni turnir. Bohemians : Sparta 2:1 (1:1)!!! Slavia : Cechie Karlin 9:1. Prvenstvene tekme: Židenice : Viktorija Plzen 2:0, ASK Kolin : DFC 2:2, Bratislava 2atec 5:2.
Kvalif kacijske tekme
Zagreb: Concordia : Krajišnik (Banja-luka) 1:0 (0:0).
Sarajevo-. Hajduk (Split) : Hajduk 6:1 (3:0).
Beograd: BSK : G-adianski (Niš) 9:0; Jugoslavija : Slavja (Osijck) 4:1.
VI. balkanske Igre
Tik pred zaključkom — Končani še niso skoki ob palici — vodi Grčija s 148 pred Jugoslavijo s 123 točkami
Slab teren, slabi rezultati
Carigrad, 29. septembra
V Carigradu, kjer so se danes skoraj kon; čavale letošnje balkanske igre, je zadnje dni nepretrgoma deževalo, tako da so bile vse naprave na stadionu za te tekme razmočene in v zelo slabem stanju. Glede naše reprezentance je treba razen tega še poseoej povedati, da so imeli nekateri njeni člani prav pred odločilnimi dogodki smolo s poškodbami. Poškodovan je bil Kangler v teku na 10 km. ki ga je neki Grk sunil s teka-lišča, pa zato ni bil niti diskvalificiran, Pri troskoku sta bila oba naša tekmovalca poškodovana, tako da sploh nista skakala do zadnjega. Na 1500 m pa ni nastopil Gor-šek, ker se je dopoldne s steklom ranil v hotelu.
Podrobni rezultati so naslednji:
100 m z zaprekami: 1. predtek: 1. Faceas (G) 16, 2. Ehrlich (J) 17, 3. Majesan (R) 17, II. predtek: 1. Skiades (G) 16.2, 2. Faig (T) 16.8, 3. Begru (R) 16-5, 4. Hanžekovič (J) je izpadel, ker je na preniokrem terenu padel.
Finale: 1. Faceas (G) 15.4, 2. Skiades (G) 15.8, 3. Ehrlich (J) 16.2.
Tek na 400 m: L predtek: 1. Misaleidis (G) 57, 2. Jordanov (B) 57.1, 3. Hof er (J) 57.4. II. predtek: 1. Mantikas (G) 57.2, 2. Nemeš (R) 57.9, 3. Banščag (J) 58.4.
FinaJe: 1. Mantikas (G), 2. Nemeš (R), 3. Banščag (J), 4. Hofer (J). __
Met krogle: 1. Kovačevič (J) 14.43, (nov balkanski rekord), 2. Irfan (T) 13.72, 3. dr. Narančič (J) 13.68, 4. Floros (G) 1332,
5.	Marian (R) 13.06, 6. Ibrahim (T) 12.82. Tek na 1500 m: L Jordakopoulos (G) 4:23.5
2. Manea (R) 4:25.3, 3. Galib (T) 4:26.5, 4. Adamidis (G) 4:35.5, 5. Medžeb (T) 6. Czurda (J).
Troskok: 1. Lambrakis (G) 14.19, 2 Puly-os (T) 14.09, 3. Zeki (T) 14.06, 4. Mdokovič (J) 13.99, 5. Paterakis (G) 13-51, 6. Mikič (J) 13.50.
Tek na 10.000 m: 1. Bručan (J) 36.06, 2. Vlahos (G) 36:18, 3. Dinu Cristea (R) 36:33, 4. Riza (T) 36:53, 5. Motiš (G), 6. Coma-nescu (R).
Met kladiva: 1. Goič (J) 45:57, 2. Ste-pišnik (J) 45.46, 3. Petropoulos (G) 43.30, 4. Dimitropoulos (G) 42.57, 5. Irfan (T) 6. Marian (R).
Štafeta 4x100 m: 1. Gršika 45.1, 2. Turčija 45.6, 3. Jugoslavija (Dreonil, Mazizi, Steva-novič, Bauer) 45.8, 4. Rumunija, 5. Bolgarija
6.	Albanija.
Skok ob padici bo zaključen jutri. 360 cm so preskočili naš Bakov in oba Grka, 350 cm pa Turka Haidar in Tefik.
Stanje točk po današnjem dnevu je: Grška 148, Jugoslavija 123, Rumunija 85, Turčija 72, ter Bolgarija in Albanija po 5.
Motorji na Gradu
Med 27 dirkači je dosegel najboljši čas dneva član Hermesa Stane Seunig (55^/s), ki se je po tretjem startu smrtno ponesrečil. — Veliko zanimanje med občin-
stvom in vozači.
Ljubljana, 29. septembra
ŽSK Hermes je priredil danes popoldne prve motorne dirke na ljubljanski Grad kot gorske dirke, na katerih so nastopil' številni že znam dirkači člani Hermesa, Ilirije in drugih klubov, skupno 27. Cesta, ki vodi na Grad kot dovozna pot s Karlovške ceste do Grajske planote, je b.la pred dnev komisijonalno preg.edana in so zastopniki kr. banske uprave. рЛ с-je m prireditelji Hermesa ugotov li. ia je v takem stanju, da se dirke morejo in smejo vršiti. Cesta ima takoj v začetku precejšen vzpon, je na prvem ovinku precej usločena, na ostalih pa manj in !«* °'la v splošnem v dobrem stanju. Na pobočjih Grajske planote se je zbralo že precej pred napovedanem pričetkom
več tisoč radovednih gledalcev, od katerih so mnogi prvič v življenju videli slične dirke. Organizacija je bla v rokah posebne tehnične komisije in so skoraj vsi tekmovaloi nastopil' po dvakrat Tako so imeb možnost, da morebitne slabe uspehe prve dirke naknadno popravijo Splošno ie bilo videti že v začetku dirke, da se bo vrš la borba za nrva mesta med bratoma Seumgoma in inž. Luck-manom ter ostalimi Ilirijani. da pa se bo tekma končala tako tragično. tega pač nihče n- pričakoval. V svojem tretjem nastopu, potem ko je že dosegel najboljši čas dneva in srebrn pokal pokrovitelja g-dr. Ravniharja. je znani diirkač Stane Seunig ponovno startal. toda to pot že močno utrujen. Takoj po startu je večkrat padel, kasneje je baš radi živčne in telesne utrujenost zadel v brzojavni drog in se tako močno poškodoval, da ie kasneje podlegel. (Podrobno poročilo prinašamo na drugem mestu.)
Prireditev so posetili med drug;m pokrovitelj predsedmk občine U. dr. Ravnihar z gospo soprogo, podpolkovnik Jaklič kot zastopnik komandanta dravske divizje gen. Nedeljkoviča za Motoklub Ilirijo predsednik Touring kluba g. inž Bartl g načelnik žel direkcije dr Fatur kot zastopnik žel. direktorja Cugmusa za avtomobilski klub gg. Rado Hribar in Urbas ter številn drugi.
Uspehi doseženi na naši najkrajši gorski dirkaVri progi — 869 m so naslednj":
V skupini kolesarjev je zmagal ^tefan-čič (Ljubljanica) 21 sek. 2. Gartnar (Ljub.) Kačič (Herrn.) 1n Žerjal (Prim.).
Motorje so razdelili po kubaturi v naslednje grupe:
Turni do 350 cm: 1 Puc (H) Puch. 1:00 ena petinka, 2. Skaberne Peter (H) Puch 1:04 2 pet., 3 Stariha (H) Puch 1:06 2 pet.
Turni do 500 ccm: 1. Prešern (H) Puch 1:02. 2. Rudolf (H) Puch 1:02 4 pet., 3-Z-alaznik (MK II.) Mcrtosacoche 1:03 2 pet.
Turni do 1000 ccm: 1. Seunig Stane (H) Harley 55. 2 pet., najboljši čas dneva, 2. inž. Luckmann (MK L) 56.2 pet., 3. Prešern (H) Puch 1:01.
Športni do 250 ccm: 1. Seunig Vital (H) Rudge 56.1 pet., drugi najboljši čas dneva, 2. Poljšak (H) JAP 1:04 1 pet.,.
Športni do 350 ccm: 1. Seunig Vital (H) Rudge 56.2 pet., 2. Jenko Boris (MKI) BSA 57.4 pet., 3. Zaur (MK Mar bor, Po-khorje) Velocette 582 pet.,
Športni do 500 ccm: 1. Skopec (H) Rudge 57.4 pe|„ 2. Jenko (MKI) BSA. 58.4 pet., 3. Jelovčan (H) BSA 59.3 pet.,
Soortni do 1000 ccm: 1. inž Luckmann (MKI) Indian 56.3 pet., tretji najboljši čas dneva. 2. Skopec (H) Rudge 58.1 pet-, 3 Zelinka (H) xMotosacoche 58.4 pet.
Dirka je v ostalem potekla v redu, re-diteljstvo so zaupali vojakom kolesarskega bataljona in članom prVeditelja. Sa-maritanski oddelek, ki običajno nima nobenega posla, je imel tokrat žalostno nalogo, posebej še ker je radovedna publika zelo ovirala reševanje ponesrečenega Seuniga. Ra.d;o napovedovalec g. Aljanč:č svoji ne baš težk; nalogi ni bil kos, ker mu manjka rutine.
*
ŽSK Hermes — moto sekc'ja. Članstvo se nuino naproša, da se udeleži važnega sestanka, ki bo drevi ob 20. v restavraciji Keršič. Važno: dogovor glede pogreba našega tragično preminulega člana Staneta Seuniga.
Combos pri Hitlerju
Berlin, 29. septembra. Pruski ministrski predsednik general Göring in madžarski] ministrski predsednik Gömbös sta že včeraj popoldne proti pričakovanju prispela v Berlin z letalom iz Insterburga. (Vest, da se je predsednik Gömbös vrnil direktno v Budimpešto. ie bila netočna. Op. ur.) Tudi dr žavni kancelar Hitler, ki: si je včeraj dopoldne ogledal Kruppove tvornice v Essenu, se je vrnil v Berlin. Gömbös se je danes opoldne eeetal e kancelarjem Hitlerjem, jutri pa bo obiskal ministra za gospodarstvo dr. Schachta Popoldne se bo odpeljal v Göringov lovski dvorec pri Schorfheide. 6 km deleg od Berlina, kjer ее bo udeležil lova. v Budimpešto pa se bo vrnil bržkone v torek.
Notranje posojilo v Angliji
London, 29. septembra, n. 'Angleška vlada se po informacijah lista »Dailv Express« bavi z načrtom notranjega posojila, ki naj bi se porabilo za ojačenje angleške vojaške sile na kopnem in v zraku.
Točrib plačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
»ЛГГОО« panedeljsfca izdajla
rPonedeljek, 30. septembra 1935=
Novi filmi za Ljubljano
Kaj je znamenitega ustvaril Paramount ?
Filmska eez<>na je v poJnem razmahu. Reklama kinomatografov je v Ljubljani lotos izredno obsežna in intenzivna. Kjer Popravljajo palače v osrčju mesta, povsod во aa deskah nalepljeni veliki plakati, ki vabijo k predstavam. Po cestah ee je zadnje dni marsikdo izpotaknil, zakaj vsepovsod na tlaku se blešči prečudni napis: »Ho — ruik« ... Izbira filmov je za Ljubljančane zelo velika, v kolikor seveda ne gre za reprize, marveč res za. novitete, ki jih je Ljubljana željna. Premiere ee naglo vrstijo. Da izpopolnimo repertoar, ki smo ga na tem mestu že obravnavali, naj navedemo nekatere filme, ki jih je za letošnjo eezono pripravil Paramount.
Parampunt je nedvomno največja, ne samo ameriška, marveč svetovna vele tvrdka Samo ime jamči za uspeh. Res je, da ta ali oni film ne ugaja prav vsemu pb-öinstvu, ker noče biti šlagerski.
Zato pa je gotovo, da so vsi filmi na dostojni umetniški višini in da pravi lju. bi te lj kino-gledališča pri Paramountjpvih filmih ni nikdar razočaran. Letošnjo produkcijo Paramounta ei je poleg zvočnega tednika, ki je vedno najboljši in najaktualnejši, zagotovil Elitni kino Matica. Dve
lepi stvarci шо že videli: Ljubko Shirley Temple in pa film »Ce ženska poveljuje« z Eiiiso Landi v glavni vlpgi. Kden največ, jih filmov letošnje sezone pa bpdo »Križarji^ najnovejša mojstrovina slovitega režiserja Cecila de Millea. To je veličasten film ljubezni in borbe za Kristusov grob.
Jan Kiepura se bo predstavil v »Pesmi na Nilu«. Silvija Sydney bo nastopila v ljubkem filmu »Slasti mladosti«. Naaalj-nji njen film so »Gang^terji«, takisto poln lepote in mladosti, svežine in duhovito sti.
Po več letih nas bo spet enkrat temeljito zabaval Harold Lloyd. Tispč dovtipov je v njegovem filmu »Harold kot mlekar«. Njegov tovariš je Adolf Menjou. V Ameriki pravijo, da je ta film komedija vseh komedij.
Iz letalskega 6veta prinaša Paramount mogočen film »Krila v temi«. Podvigi in veščine letalcev, njihovi ljuibavni in profesionalni doživljaji, tovarištvo in zvestoba — to so vrline, ki jih pričujoči film sijajno ilustrira.
Izmed eksotičnih filmov naj navedemo »Indijanko«, v kateri spet nastopi Silvija .Sydney kot poldivja lndijanka v družbi oholih milijonarjev. Iz indijanskega šoto-rišča preide v razkošno palačo, — lahKo si predstavljate, kakšni šaljivi in resni razpleti se tu vrstijo.
»Pogon< je film, ki bo zlasti ugajal tistim, ki ljubijo napete prizore. To je film. ska senzacija, kakršne &e ni bilo. Junak filma je Fred Mac Murray. Film kaže, v kakšne vratolomne«;ti se spuščajo ameriški gangsterji. Vrtoglav tempo in dobro zamišljena efekti bodo osvojili vsakogar. Izvrstno je uporabljen radio v službi a-meriške policije. »Pomlad v Parizu« je film, ki priča, kako raznolika je produkcija Paramounta. To je razkošna opereta, ljubavna pesem Pariza, nočno življenje metropole. Film je čarobno opremijenj igralci so prv0vr. stni.
Je še cela vrsta filmov Paramounta, ki pridejo letošnjo sezono na vrsto v Elitnem kinu Matici. Izpregovorili bomo krat. ko o njih p prvi priliki. Za danes naj bo sanijO še povedano, da pride v kratkem na vrsto »Karneval v Španiji«, najnovejši in največji film Marlene Diebrichove. In tudi film'»Bengali« je že na poti-v Ljubljano. To je p,oleg »Križarjev« največje letošnje delo Paramounta.
Brigita Helm v glavni vlogi filma »Knez Voroncev«
Danes dve predstavi ZKD. Na splošao željo se bo film ».Remo—Satan« predvajal danes ob pol 15. in zvečer točno ob 18. Po. setniki teh pred. naj se blagovolijo točno držati ure in naj si zaradi navala preskrbe vstopnice že v predprodajl.
Žena ¥ sodobnem svetu
. Omeljčenkova: Moji vtisi iz Jugoslavije
Naše žene se še spominjajo na pisateljico Marijo Omeljčenkovo, saj je bivala lansko leto več časa med nami z namenom, da spozna našo ženo, njeno kulturno in socialno delovanje ter vobče razmere, v katerih živi in dela. Prav kakor slovenske, je prepotovala tudi hrvatske in srb. ske pokrajine. Sedaj pa živi med Bulgar-kami z enakim namenom. Svoje izsledke namerava izdati v posebni knjigi »Slovanska žena«. To publikacijo napoveduje v svoji predhodni brošuri, kjer poroča o splošnih utisih iz Jugoslavije. (Praga 1936) Knjižica predstavlja potopisne spomine s Posebnim ozirom na razmere žen ter na osebe s katerimi je prišla v stik. V kul turnih središčih, kjer se je mudila več časa, ee je seznanila z delovanjem ženskih društev, v kolikor je bilo to mogoče med počitnicami, ko je tudi za društveno delo mrtva sezona. S posebnim navdušenjem govori o našem Jadranu, čegar obalo je prepotovala Po svojem bivanju v Ljubljani. V tem pogledu ima knjižica vrednost . za našo tujsko—prometno propagando- I
V svojem pr0glavju o Zagrebu nam predstavi prvo jugoslovansko navinarko Zagorko in se dosti obširno bavi z ure. ditvijo in delom društev, ki imajo socio-alno tendenco. Največji del knjižice je posvečen Beogradu in Srbiji. Tu jo zanimajo poleg kulturnega dela žen tudi narodne šege in običaji,, kar je razumljivo spričo namena njenega potovanja.
Poleg žen in njihovega dela zanimajo pisateljico zlasti pokrajine naše zemlje. S sličicami, ki jih je zbrala na svojem Potovanju je okrasila svoje delce, в čemer pridobi na zanimivosti. Tudi slike nekate rih žen, bolj ali manj pomembnih v kulturnem prizadevanju ženskega gibanja v Jugoslaviji, prinaša knjižica.
■Informativnim ß vrh am prav primeren je pregled ženskega tiska v Jugoslaviji, ki ga je pisateljica dodala knjižici. Iz tega je razvidno, da naš slovenski žens£i tisk po kvaliteti in kvantiteti znatno nad. kriljiuje srbski in hrvatski del. Knjiga je zaključena z avtoričino bibliografijo. Do_ biya se v upravi »ženskega sveta«.
Julija Malinova
Tudi »ioveuKam znana ukrajinska fedaj mudi v Bolgariji kjer proučuje ženin položaj. Za naš list, je napisala o eni največjih javnih delavk med Bolgarkami naslednji članek: Julija Malinova je danes častna predsednica bolgarske ženske zveze. Rodila se je 1.1870. v Kijevu. Ker takrat žene še niso smele na kijevsko vseučilišče, je šla mlada Julija po dovršeni srednji šoli v Paris in se vpisala na zebozdravniškj oddelek ine-dic'nske fakultete na Sorbonni, kjer je dosegla naslov zobozdravnice. Vrnila se je v Kijev in se hotela samostojno preživljati ter širiti prosveto med narodom. Bila je pristašinja takratnih revolucionarjev in se je z vso vnemo posvetila d&lu za ljudstvo. Takrat pa je vzkipela reakcija, carska vlada je kruto zatirala katerikoli pojav demokracije in svobodne misli. Mlada Julija je zopet odšla iz domovine in se nastanila v Švici, deželi svobode. V tisti dobi je živel v Švici ukrajinski kulturni delavec in učenjak Mihajlo Dragomanov in Julija je kmalu stopila v stike z visoko izobraženo družino Dragomanovo. Ko so Dragomanovu ponudili profesorsko mesto v Sofiji, je odšla z njegovo družino tudi Julija v Bolgarijo. Ondi se je seznanila z znamenitim politikom Aleksandrom Malinovim, ki je til prav tako kakor ona prežet z demokratičnimi in ljudsko-prosvetnimi idejami, in sta se kmalu poročila. Njun zakon je bii idealna združitev dveh pravih tovarišev, Julija Malinova je vzljubila narod svoiega moža se zanimala za položaj bolgarske žene in razumela, da more samo izobražena žena priti do popolne enakopravnosti z možem. Sklenila je organizirati bolgarsko ženstvo v Sofiji in tako ustanoviti ženski pokret- Do takrat je bi'o na Bolgarskem že precej ženskih društev, kulturno-dobrodelnih organizacij, ki so delovala že več desetletij v veliko korist vsemu narodu. Juliia Malinova je prinesla v naše društveno življenje mnogo novih id«-.j-veliko je storila za emancipacijo naše žene, združila je okoli sebe mlado, ter navduše-
no bolgarsko ženstvo v Sofiji,» pravi o njej odlična bolgarska Dimitrana Ivanova. Julija Malinova se je živo udeleževala političnega in kulturnega življenja v Sofiji; s svojimi somišljenicami, mladimi patriot-kami in ustanoviteljicami bolgarskega feminizma, je ustanovila društvo sSoznanje« (Zavednost). Takret je bil glavni namen bolgarskega naprednega ženstva, dvigniti izobrazto žene na višjo stopnjo, zato je »Soznanje« predvsem ustanavljalo razne ženske šole in tečaje. Da bi omogočilo dekletom študij na srednjih šolah, je društvo ustanovilo internat za srednješolke Organiziralo je tudi žensko posredovalnico za delo, kajti Julijana Malinova je hotela, da bi bolgarska žena» stala na lastnih nogah in bi si sama služila svoj košček kruha«, s tem pa bi se izboljšal gmotni položaj družin v srednjih in nižjih slojih.
Julija Malinova je tudi ustanoviteljica Boigarske ženske zveze. Že prej, 1. 1899. je začela izdajati v ? Poznanju« feministični časopis »Ženski glas«- v katerem je skupno z malim številom svojih sodelavk širila feministično idejo, probujala bolgarsko ženo k delu za sebe samo in za blaginjo ljudstva, jo klicala, naj se udeležuje javnega življenja, da bo dosegla široko izobrazbo kakor mož; vzpodbujala je Bol-garke, naj se organizirajo naj navežejo stike z mednarodnimi ženskimi organizacijami in se bore za vsestransko enakopravnost žene z možem L. 1901. so sofijske /ene res ustanovile »Bolgarsko žensko zvezo« pod idejnim vodstvom Juliie Manilove, ki je je tudi dejansko predsedovala 18 let. Ob društveni 25 letnici je radi lMilezni odstopila. članice pa so jo izvolile za častno predsednico in ustanovile >Fond Juliie Mali no ve« za zgradbo ženskega doma. Ob tej priliki je bolgarska žena povdarjala, kako je Malinova nr.nesla iz Rusije in z zapada Bolgarkam. ki še niso imele razvite kulture. no^e velike ideje in je neumorno delala za prospeh bolgarske žene in vsega bolgarskega naroda.
Julija Malinova pa se je izkazala tudi
kot socijalna delavka bodisi kot strežnica in organizatorica pomoči ranjencem v balkanski vojni ali kot dobrotnica vsem bednim. Po njenih tesedah je cilj človeškega življenja:» Vsak Človek je dolžan pomagati najbednejšim, zatiranim, slabotnim in vsem, ki potrebujejo zaščite in pomoči. Največ zaščite pa potrebujeta v naši dobi nedo-vršenega kulturnega življenja mati in dete in prav nič Čudnega ni, ko izvršujem samo svojo dolžnost do najpotrebnejših v našem narodu...«
Tudi v lastni družini je Julija Malinova vzorna mati in tovarišica svojemu možu Usoda ji je določila veliko mero trpljenja. Druga hčerka, žena anglelkega učenjaka, je umrla za legarjem in pustila dvoje otročičev. Njen mož Malinov je bil večkrat minister in ministrski predsednik, prestal je mnogo žalitev svojih nasprotnikov in Julija je vedno trpela z njim.
Čeprav je bolna in v letih, ima še vedno velik vpliv tudi med sedanjo žensko generacijo, ki uvažuje njene misli in jo s priznanjem postavlja na prvo mesto. Njej pa je težko, da ne more več toliko delati kakor prej, kajti težke življenske izkušnje in duševno trpljenje ni ostalo brez posledic za njeno zdravje.»Pospešeni tempo življenja, osebnega, javnega in političnega, razvija človeške sile in največja tragedija takega človeka je v tem, da mora biti samo opazovalec ustvarjajočega življenja in se ga ne more aktivno udeleževati«.;.
Iz akvaristove torbe
O živorodnih ribah in drugo
Vsakdo, ki ee bavi z živalcami, je goto. vo opazil, da imajo spomin, da izražajo nasproti drugim živalcam svojo naklonjenost in odurnoet, da razlikujejo med barvami in med kakovostjo hrane. To so dejstva, ki jih ne moremo objasniti z golim nagonom Priroda je podarila bitjem, zlasti onim, ki so se povzpela na deblu rodovnika živalstva malo višje, toliko uma, kolikor potrebujejo v borbi za obstanek in začetek umnih sposobnosti je pripisovati baš tej borbi, živalic, ki e0 si nadele zaradi svoje sigurnosti plašče in oklepe, kakor polži, školjke, plaščarji in drugi, ne odlikujejo umne sposobnosti; onim živalcam pa, ki so ee tekom razvitka osvobodile vsega nadležnega in splavale v proste vode, se je sporedno z ostalim organizmom razvilo tudi živčevje in možgani.
Omenjene umne pojave opazimo že pri ribah tako, da razlikuje akvarist med inteligentnimi in manj inteligentnimi ribicami, pa tudi v posameznih vrstah razli. kujemo ribo po svojstyih. V akvarijih se menja, kakor pri mnogih drugih ukroče nih živalcah celo značaj do izvestne mere, o čemer naj priča naslednja zgodbica. V 30 literskem akvariju so bile tri ribice. Ostrižek iz kraškega jezera kraj Podpeči, zet iz Primorja in robat svetiikavec iz okolice Beograda. Vsem tem živalcam ne moremo odrekati izvestne inteligence. Ko so se nekega dne znašle v akvariju, so ei najpre jogledale prilike in ee zatem tudi medsebojno seznanile. Svetlikavou ni ugajal ne o^triž ne zet. Sumljivo je plaval okoli njiju in se zaletel najprej v ostri-ža, ki se je pa z elegantnim lokom umaknil. Zatem se je lotil zeta, ki mu je pa takoj vrnil milo drago. Pretepi so ee vedn ponavljali, posledica pa eo bile vedno bolj razcefrane plavuti. Premirje je nastalo le, če je bilo mnogo vodnih bolh, ki so jih zavistno pobirali, potem pa zopet natolcevanja. Ce je pa padla kaka kepica nitkarjev, nastrganega mesa ali pa razkosanih deževnikov na dno, je priSlo do nevarnih prask in trajk. Konec tem nevšečnostim sta napravili dve stekleni plošči, ki sta v diagonalni legi razdelili akvarij v tri približno enake dele. V začetku sta se zlasti zet in ßvetlikavec zaletavala v oddvajaječe jih šipe, a kmalu sta to opustila, ker bržkone ni ugajalo
njunima nosonoa. Kasneje so se vsi po. mirili in plavali koketirajoč ob šipah. Dlje časa so živele i---«.e ločeno in ko so biie odstranjene nadležne šipe, se je 6icer vsaka držala svojega prejšnjega rejona, pretepov in prepirov pa ni več bilo. Samo v kotičku za hrano je uastal tuintam kak nesporazum, nu, za hrano se pa prepirajo tudi živalce z mnogo višjimi umnfmi sposobnostmi, kakor jih imajo ribe. — šip, ki delijo akvarij v več oddelkov, ne motijo, ker jih, izvzemš>i r0bov, ki ee prilegajo na šipe, ne vidimo-
Znano je, da rode nekatere skupine rib popolnoma razvite, samostojnega življenja sposobne mladiče. Zivomlni zobo. krapovci so baš zaradi tega izpodrinili domače ribice. Odgajanje mladičev je mnogim ljubiteljem v veselje in zadovoljstvo-V skupini Zoarcidae je riba Zoarces vi-riparus, ki nalikuje v splošnem na menka. Zanimivo je, da zadostuje pri samicah, ki во tik pred Porodom rahel pritisk ob bokih za inscenacijo poroda. V večjem morskem akvariju, kjer je bilo več samic, so priplavale k taki samici ostale in se udejstvovale k0t >babice« s tem, da so pritiskale z desne in leve na bok noseče
samice, nakar во se pojavile po redu 3 cm dolgi, prozorni mladiči, ki so si jih pa babice privoocue, kar ве v prostem morju seve ne bi zgodilo. V akvariju eo o&taii mladiči mirno pri samici^ -kar da sklepati, da во prišli dan dva prehitro na svet Sicer so mladiči živorodnih rib silno gibčni in se skrijeo takoj, ko zapu-ste samico, z bliskovito naglico med ra-etl'ine ali med kamenje. V akvariju poje vsaka samica svoj zarod, če ni dovolj ži. ve hrane. Ce so pa site, se za mladiče niti ne zmenijo.
Mladiči omenjene ribe raztejo zeio hitro in po preteku dveh tednov dosežejo že 6 do 9 cm. Samice rode po 100 do 200 in tudi več mladičev, kar je odvisno od dolžine samice. Zoarces viviparus je raz ппэголза majhna riba in doseže največ 40 cm dolžine.
Mislil bi kdo, da se ribe, ki odlagajo na tisoče pa tudi na miiMJpne iker, mnogo številneje razmnožujejo kakor živorodne, kar pa ni točno- Koliko iker in koliko zaroda pogine, dočim se pri živorodnih le neznaten del zaroda kakorkoli ponesreči, 6icer bi živorodne ribe že davno izumrle.
Kariera črnega manekena
Drugi zakon francoskega športnika
Pariški listi poročajo o srečnem zaključku nenavadnega ljubezenskega romana. ln-dustrijec in športnik Alphonse Decroux se je poročil z lepo Elizo Lebaudetovo, ki je bila prej maneken v neki veliki pariški modni trgovini. Nje oče je bil zamorec iz Alžira, njena mati liiulalka.
Kot mlad, komaj poročen mož je posetil Decroux nekega dne s svojo elegantno ženo iz odlične družbe to modno trgovino in med manekeni, ki so predvajali nove vzorce, se je ustavil njegov pogled na dekletu čokoladne barve. Ni bila sama barva, kar ga je zamikalo hol j, nego bi se spodobilo za mladega zakonskega moža, kajti zamorskih in drugobarvnih manekenov je
v Parizu do.-olj, temveč iuu je zavdals pred vsem nenavadna lepota mlade zamorke.
Nekoliko dni pozneje ie prišel v trgovino sam in je poiskal priliko, da se ž njo seznani. Potem ji je često prinašal cvetja, slaščic in tudi dragocenih daril, toda dekle je bilo bolj trdo napram njegovim srčnim izlivom, nego je sam pričakoval. Ta nenavadna ljubezen, ki je dajala Elizinim tova-rišicam dosti snovi za opravljanje, je bila končno vzrok, da je Decrouxova žena vložila tožbo za ločitev zakona. Pred nekoliko tedni so zakon ločili in zaljubljeni industrijec je sedaj lahko odvedel svojo oboževanko čokoladne barve kot svojo drugo ženo domov.
Novinarji v Abesiniji
V abesiniji je zdaj zbranih kakih 90 inozemskih novinarjev. Med njimi sta tudi brata Tharanda, posebna poročevalca pariškega dnevnika »Soir«. Največ novinarjev je iz Amerike. Ker pa so nekateri reporterji izrabili svoj privilegirani položaj za nekritično fotografiranje, je izdal neguš povelje, da je potrebno za fotografiranje posebno dovoljenje, ki ga sme izdati samo politična oblast.
Kupujte domače blago! (
Letalec v pragozdu
Pred kakšnimi šestimi leti je izginil med poletom iz Pernambuca v Panamo letalec Paul Redfern. Vsi so ga imeli za izgubljenega. Sele zadnje dni se je Pojasnila tajna njegovega nestanka. Neka nizozemska odprava ga je našJa v pragozdovih Holandske Guayane pri nekem plemenu, kjer uživa posebne časti. Red-fern se je popolnoma prilagodil življenj, skim običajem pragozdnih prebivalcev in ne kaže niti najmanjše volje, da bi бе vrnil k civilizirancem.
NOVO ! NOVO!
В A D IO URA,
ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času! Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki bolj-Si radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu
L HIRSCH, Novi Sad
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Umrla nam je naša dobra skrbna mama, stara mama in prababica, gospa
Zaletel Neža roj* Zupan
v 83 letu svoje starosti.
Pogreb bo iz mrtvašnice Sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti v ponedeljek, dne 30: septembra ob pol 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, MARIBOR, ILIRSKA BISTRICA, CHICAGO USA, 29. septembra 1935.
Marija Plazer, Alojzija Zupan, Pepca Kotar, Barbi Povodnik, hčere. — Peter, Vinko, telovadni učitelj, dr. Rudolf, zdravnik v Chicagu USA, sinovi. — Ema, roj. Bürger, Štefanija, roj. Prime, snahe. — Viljem Zupan, železniški uradnik, Štefan Kotär, podjetnik, Joško Povodnik, hotelir, zet je. — Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Državna razredna loterija je izdelala za prihodnje 31. kolo srečk nov loterijski načrt z znatnimi spremembami.
Srečke I. razreda 31. kola so bile dane v prodajo 4. septembra 1935. 1. v 100.000 celih srečkah z
žrebanjem in to:
I. razred 8. in 10. oktobra 1935. leta.
II.	razred	5.	in	6. novembra 1935. leta.
HI.	razred 10.		in	11. decembra 1935. leta.
IV.	razred	14.	in	15. ianuaria 1936. leta.
v.	razred	od	7.	do 29. februarja 1936. leta.
Cena srečkam za vsak razred je sledeča; ena cela srečka Din 200.—, ena polovica Din 100.— in ena
četrtina Din 50.—.
V V. razredu bo pet premij in to: od 2,000.000.—, 1,000.000.—, 500.000.—, 400.000.— in 300.000—
dinarjev.
Poleg teh premij bodo večji dobitki in to:
S po 200.000.— Din lo po lOO.OOO.— Din 10 po 80.000.— Din lo po 60.000.— Din is po 50.000.— Din IS po 40.000.— Din
in veliko število po Din 30.000.—, 20.000.—, 10.000.—, 8.000.— itd.
V NAJSREČNEJŠEM SLUČAJU LAHKO ZADENETE V V. RAZREDU
Din 3,700.000.
Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodaHIcih srečk, ki so skoro v
vsakem večjem kraju.
Pobližnja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh
pooblaščenih prodajalcih srečk.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*.* — Za Narodno tiskarne d. d. kot tlsbarnarja Franc .Jezeršek. — Za tnseratnJ del Je odgovoren AJojs Novak. — Ve» f LJubljani