p’«čiM v joio
vini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 liro
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIII.
V Ljubljani, 6. novembra 1941-XX. štev. 15 (629)
Mož se od ušes gori meri.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIKc
S	(shaja ob	četrtkih D r e d n 11 t » o in
Z	uprivi	» Ljubljani. MikloSičeva 14111.
S	PoStnl predal St 345 Telefon St 33 32.
S	— Račun	poStne hranilnice » Ljubljani
fit. 15.393.	— Rokopisov ne vračamo,
nefrankiranfh dop sov ne sprejemamo. Za ■	odgovor je	treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
J/4 leta 10 lir, */* leta 20 lir, vse- leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je tri t a plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna pet it na vrsta ali njt n proa*or (vigms s min in Širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnim tisku rt ne po dogovoru. — Notice: beseda OSO lire. Mali oglasi: beseda (»40 lire Ogk.sn* davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. sir. 9.)
Veličastne	proslave
Pohoda na Rim
Ducejev govor - Proslava v Ljubljanski pokrajini in drugod
Rim, 29. ulit. Proslava 28. oktobra o' J.e '^vršila v vsej Italiji in vsem . eaozemskem imzenu, kjer plapola ‘'lanska trobojnica, in tudi med “*\no posadko v Vzhodni Afriki. Po-so 6e proslav udeležile ogromne ozice ljudstva, proslave game pa duh » strogo fašistiCne in v vojnem r»n	i n°ž‘ce so se povsod disciplini-
no zbrale ter z navdušenjem sledile Bik°r°m franke določenih govor-Laf ' R* 80 poveličevali ideale, za '®re se je italijanski narod pod dotv Duceja boril v tej slavni p '• splošnega svetovnega preroda. 0J . govorniki »o izrazili tudi ne-‘aJno vero v končno zmago, vero, Jo deti veg italijanski narod. hor|VeCana Pro,lava 19. obletnice po-soHni na Him ie Potekla v znamenju Žic 0 ?Van'a ogromnih ljudskih mno-< čeprav se delo v tovarnah, na j*'lu 'n v uradih ni prekinilo. V Ri-ti'i 60 °lv°rili posvečeno novo sve-o'.„v v fašistični revoluciji padlih, 'p. tan°sti je prisostvoval tudi Duce. zlu. t 510 ee večje množice ljudi "le okrog fašističnih političnih «"oy-. Okrog 17. so ?e rimski trgi ' Polnili z množicami. Na zborovanju lii i’0vor'l' zastopniki stranke, ki so in ZP ra7-f°žili pomen 19. obletnice pričetka 20. leta fašističnega raz-"la. Obeležili so značaj borbe za vi evropski red, vojne proti bolj-tokraer Ul angleški in ameriški plu-
Množico so nato v sprevodih kre-‘e P° mestu In prirejale viharne lanlfestacije za Duceia. Na stotisoče Judi ge je zbralo na Beneškem trgu, stotine nanisov in praporov je 'hralo nad glavami množice. Napi6i ®o naglašali trdno voljo do zmage P? tudi smešili sovražno propagando.
Jndje so vedno znova vzklikali Mus-j 'PijUi tako da se je nazadnje po-Vtr na ba,konu Beneške palače, ^klikanja ni bilo ne konca ne kraja, ussolini se je umaknil z balkona, n .^ožiea f13 1® vcdno znova spet Poklicala, dokler ni kratko 6prego-T«ril.
Ducejev govor
Tovariši! Prišli ste, da pozdravite Pbčetek novega leta, dvajsetega leta . at.ične dobe. Mi mu gremo na-z nebrzdanim pogumom. Gre-l 8 ,lnu nasproti s trdno vero ‘in glo-pukim prepričanjem, da bo italijan-rj1 narod razvrščen v falango pod 'donskim znamenjem, v vsakem pri-?*®ru na višini svoje preteklosti in ?Pdočnosti in zato vreden zmage. jOžje zavezniške Nemčije, naše orožja in orožje mladih zavezniških na-p dov s«, boljševizem že zadeli v sree.
red 23. leti smo pričeli prvo borbo Proti njemu. Sedaj je v agoniji. Nje-sovi temni zavezniki v Evropi in "meriki bodo propadli skupno. Kom-•ervativizem, ki jo predstavlja prenapetost egoizmov, bodo uničile 6ile revolucije. Mi bomo prodrli!
Množica je sprejela še posebej te j njo besede s frenetičnimi aplavzi ^ je nato še dolgo vzklikala Duceju.
, Bucejeve besede so bile odločne, spidarne. Navdušenje je bilo tako, kakor ga zlepa na Beneškem tr$u še bilo videti. Med množico je bilo Jj® pomešano, od delavca do fašista, prvaka do nacionalnega svetnika, snučiliškpga profesorja in študenta, /^klikanje množice je v polni meri Pmrdilo. da v Italiji nikoli nista bila "ko povezana njen veliki narod in njen veliki voditelj. Duce je bil priden, da se je vedno znova pojavil balkonu. S fašističnim pozdravom »e odzdravijal manifestacijam množic.
tova naroda — ena zmaga
, R'ni. 29. okt. Na enem izmed veli-'n zborovanj v Rimu je včeraj po-Ppldne govoril tudi minister za ljud-ko kulturo. V svojem govoru je pri-p^rial razvoj notranje-političnih dohodkov v Italiji in sedanje vojne. V j.,!1 Primerili je šlo za borbo proti j®Uževizmu in framasottstvu. Nasoroti .'® Povsem gotovi zmagi osi angleška ameriška propaganda ne moreta POktaviti ničesar drugega kakor ilu-
zorno nado, da »e bo os na svoji notranji fronti zrušila.
Anglija se moti, če misli, da Italijani niso sposobni prenesti omejitev v prehrani in bombnih napadov, kakor jih morajo prenašati Angleži. Italijanski narod se ne bori za pet obrokov hrane na dan, marveč za to. da zagotovi kruh 6vojim sinovom, da si pridobi kruh v bodoče. Že eno 6amo izmed tisoč današnjih zborovanj bo osmešilo domisleke agencije Reuter ali pa radijev v Londonu in Moskvi. Italijanski narod ee dviga pod geslom: Dva naroda, ena vojna! Jutri ge bodo oglasile fanfare: Dva naroda, ena zmaga! Besede ministra Pavoli-nija so bile sprejete z velikim navdušenjem.
Otvoritev nacionalnega didaktičnega centra
Florenca, 29. okt. Tu eo v okviru velikih proslav pohoda na Rim, ki jim je prisostvoval prosvetni minister Bottai, svečano ofvorili nacionalni didaktični center. Predsednik centra je imel'na velikem zborovanju govor, v
i	katerem je poudaril, da se nadaljuje ‘ veliko kulturno delo kljub vojni, v kateri je Italija vsa prizadeta.
Ekscelenca Bottai jč v svojem govoru opozoril na pomen 23. točke »šolskih načel«, ki govori o funkciji didaktičnih centrov. Poleg nacionalnih bodo ustanovljeni tudi pokrajinski didaktični centri, ki bodo skrbeli za vse zahteve pedagoške tehnike, ustvarjali nove metode v pouku, a prirejali tudi vzgojne tečaje za družine, skrbeli za nadaljnje usposabljanje učiteljev, kontrolirali sposobnosti učencev, pospeševali pravilno izbiro poklicev, 6krbeli za znanstveno gradivo in učila, za šolgke knjige, vzdrževali s šolskimi ustanovami v tujini, ustanavljali pedagoške knjižnice in opravljali še celo vrsto drugih za šolo pomembnih poslov. Posebej je prosvetni minister obeležil pomen novega zavoda v Florenci. Njegov govor je bil čestokrat prekinjen z navdušenimi ovacijami. Zaključil se je z novimi viharnimi manifestacijami za Duceja.
Odkritje spomenika Italu Balbu
Rim, 29. okt. V matičnem domu invalidov so včeraj odkrili marmornat spomenik junaškega kvadrumvira letalskega maršala Itala Balba. Žalno službo božjo je opravil vojaški škof Bartolomasi; prisostvovalo ji je mnogo zastopnikov fašističnih organizacij, vojske, invalidov, družin padlih letalcev, prostovoljcev, družin padlih in ranjencev ter drugih organizacij.
Svečanosti so se udeležili tudi državni podtajniki pri ministrskem pred-
/
sodstvu, letalskem in mornariškem ministrstvu, generalni inšpektor fašistične stranke, rimski prefekt, pokrajinski zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po službi božji so se zastopniki oblasti zbrali okrog spomenika na dvorišču doma. Ob zvokih himne je bil spomenik odkrit. General Pricolo je izrekel ime padlega junaka, nakar so se mu vsi odzvali z vzklikom »Prisoten«. Zastopniki oblasti so nato odšli v dom in ohigkali vojne slepce in invalide iz sedanje vojne, voiaški oddelki in delegacije organizacij pa so medtem, defilirale pred spomenikom.
Duce otvoril svetišče padlih za fašistovsko revolucijo
Proslave XIX. obletnice Pohoda na Rim so se začele prav za prav z otvoritvijo svetišča padlim za fašistovsko revoluei'0 na novem sedežu strankine palače na Forumu Mussolini.
Svetišče je otvoril Duce, navzočni so bili pa vsi člani velikega sveta, vsi člani vlade, direktorij Fašistovske stranke, odličniki in voditelji organizacij režima. Navzočne so bile tudi družine padlih za fašistovsko revolucijo.
Duce je naiprej pregledal mladinske organizacije, ki so bile zbrane pred palačo in ko se je udeležil službe božje na prostem — službo božjo je opravil načelnik kuratov fašistične j milice — je položil lovorjev venec v svetišču, ki je zgrajeno v središču ogromne palače. Drug venec je položil nemški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu in vodja nacistov v inozemstvu Bohle, ki je bil ves čas med slovesnostjo ob Ducejevi strani.
Manifesiacpa se ie zaključila 8 petjem revolucionarnih himen in vojnih pesmi, ki so jih prepevale mladinske čete.
Duceja je množica goreče in vdano pozdravila in mu vzklikala. V teku dopoldneva je bil položen še en venec v Ducejevem imenu, venec je položil načelnik štaba milice in sicer na spomenik fašističnih legionarjev, ki so padli za časa vojne. Venec je bil položen na sedežu poveljstva milice.
Duce sorejel tajnika Stranke
Rim. 28. okt. Ob 11.30 je Duce v Beneški palači sprejel tajnika Stranke. ki ga je spremljal nacionalni direktorij. Tainik Stranke je Dueeiu izročil izkaznico št 1. ki je bila obnovljena za 20. leto. Obenem z izkaznico je tajnik Stranke izročil Duceju koledar Stranke. Ko je tainik Stranke izročil Duceju zrcalo vseh včlanjenih organizacij in zvez Stranke, je Duceja nagovoril takole:
»Ob začetku 20 lela revolucije bodo Orne srajce okoli vas. Duce. njihove zveste vrste Vam še enkrat izjavljajo v imenu vsega naroda popolno gotovost v zmasro. ki bo dala silo Italiji in svetu. Vn nova doba pravice je bila odločena od Vas že od XIV. leta, ko ste prvič razbili demoplutokratsko koalicijo iz Ženeve in zlomili vrat angleškemu napuhu. Stranka, ki je zastava revoluciie. se ho držala zvesto gesla: Vse in vgi za zmago!«
Duce je odgovoril, da naj vsi fašisti delajo za poglobitev, da se naj vsakdo zaveda svojih nalog in dolžnosti, ki mu jih nalaga ta odločilna doba italijanske in evropske zgodovine.
Nato je Duce v spremstvu predsednika zveze padlih in ranjenih za revolucijo sprejel zastopstvo sirot padlih fašistov, ki so mn prinesli pozdrav svoje zveze Duce se je zlasti razveselil nekaterih besed prisrčnega pozdrava. ki mu jih ie izrekla mala italijanska sirota padlega fašista.
Čestitke visokega nemškega gosta
Rim, 29. okt. Tajnik stranke je včeraj v palači na Mussolinijevem trgu priredil obed državnemu podtajniku von Bohleju. V svoji zdravici se je zahvalil za njegov obisk, za katerega se je odločil prav v teh dneh fašističnih proslav. Izrazil je prepričanje, da bo čut trdne solidarnosti obeh pokre-tov vedno bolj jak spričo skupno prelite krvi, ki bo tudi trajno jamstvo za uspešno sodelovanje obeh narodov v bodočnosti. Ta vojna se 1)0 končala prav gotovo z zmago. Uspeh bo politična zmaga obeh revolucij in njunih nepremagljivih voditeljev Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja.
Ekscelenca Bohle 6e je v svojem odgovoru zahvalil za čast, ki mu je bila izkazana ob priliki njegovega obiska na pragu 20. leta fašistične dobe. Izrazil je čestitke narodnih socialistov fašistom za to priliko. Poudaril jo. da so izraz iskrenosti, solidarnosti in zvestobe, ki družijo revolucionarje Hitlerja z onimi Duceja. Vezi prijateljstva obeh revolucij pri-hniajo sedaj do izraza v bratstvu v orožju, s katerim 9e italijanski in nemški vojaki bore na afriški in vzhodni fronti proti skupnemu sovražniku.
Hitler Vladarju in Duceju
Berlin. 29. okt. Ob priliki obletnice pohoda na Rim je Hitler poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko:
Ob današnji obletnici razdobja, polnega pomena za zgodovinski razvoj Italije, obračam svojo misel k Vam, Veličanstvo, z najbolj prisrčnimi voščili za Vaše osebno blagostanje in z.a srečno bodočnost zavezniškega italijanskega naroda.
Veličanstvo Kralj in Cesar je na pozdravno brzojavko, ki mu jo je poslal Hitler, odgovoril s temile besedami:
»Eksc. Adolfu Hitlerju, vodji in kanclerju tretjega rajha, Berlin. — Zahvaljujem se prisrčno Vaši Ekscelenci za vljudno poslano brzojavko
v'«p»-7N.yV.x':-'
Lete a Iorli. — liacc v rornju.
s čestitkami in vračam Vaši Ekscelenci in zavezniškemu narodu najboljša voščila«
Rim. 29 okt. Fiihrer je poslal Duceju naslednjo brzojavko:
Ob obletnici pohoda na Rim mislim na Vas.	Duce.	in vam	izražam	vse
svoje najprisrčnejše želje za vas osebno in za srečno bodočnost fašistične ilalije. Mojim čestitkam pridružujem želje vsega nemškega naroda za zavezniško Italijo v borbi, ki ho zagotovila zmago za novo Evropo S tovariškim in prijateljskim pozdravom
—	Adolf Hitler.
Duce je takole odgovoril:
Fiihrer. zelo	prisrčno	še vam	za-
hvaljujem za pozdrav in čestitke, ki ste nam	jih puslali ob	obletnici	pohoda na	Rim	Fašistična Italija	ob-
navlja ob tej priliki svojo odločno volk), da nadaljuje |>ohod in se bori skupno z narodnosocialistično Nemčijo do zmage. Prejmite moje prijateljske in tovariške pozdrave. — Mussolini.
Proslava v Ljubljani
Ljubljana, 29. oktobra. V okviru proslave obletnice Pohoda na Rim ie bila po do|K)ldanski službi božji v stolnici popoldne še posebna slavnost za srednješolsko mladino, malo kasneje pa fašistično zborovanje v vladni palači.
01) 15.30 so se zbrali učenci ljubljanskih srednjih šol. ki so se odlikovali pri učenju italijanščine, v dvorani Fašistične zveze Svečanosti so prisostvovali tudi ravnatelji srednjih šol, šolski nadzorniki in predmetni učitelji. Oblastva eo zastopali Podtajnik Fašistične zveze Gatli. načelnik vseučiliških organizacij Carra. prof. de Polh v zastopstvu družbe Dante Alighierl. Podpoveljnik zveznih fašističnih in mladinskih organizacij Cas-sani in nekateri drugi politični prvaki.
Visokega Komisaria Eksc. Emilia Grnziolija eo ob prihodu navdušeno pozdravili vsi prisotni. Zvezni tajnik se je pomudil v razgovoru s srednješolskimi ravnatelji in profesorji, potem pa je izročil 30 dijakom denarne nagrade in darila. V nagovoru je izrazil prepričanje, da bo prihodnje leto v novi pokrajini gotovo še več zanimanja za učenje italijanščine in da bodo odnošaji med Ljubljansko pokrajino in Italijo vedno tesnejši Poudaril je še važmost borbe proti komunizmu, ki je v Italiji že docela iztrebljen in bo tudi v novih pokrajinah kmalu uničen. Prebivalstvo Slovenije ima vso pravico do mirnega in ustvarjajočega življenja. Na koncu ee je Eksc. Grazioli zahvalil profesorjem za požrtvovalno de'o, dijakom pa je čestital na doseženih uspehih. Navdušeno pozdravljen je Visoki Komisar zapustil prostore pokrajinska fašistične zveze.
Zaključna proslava obletnice Pohoda na Rim je bila v prostorih vladne palače, kjer je bilo ob 17. veliko fašistično zborovanje. Ko je prišel v sprejemno dvorano Visoki Komisar in Tajnik fašistične zvoze nove pokrajine, so ga navzoči navdušeno pozdravili Viharne ovacije so bile ob tej priliki prirejene tudi Duceju. Pri mizi na odru so zavzeli 6voja mesta poleg Visokega Komisarja poveljnik divizije general Orlando, nemški generalni konzul Brosch. podtajnik fašistične zveze Gatti, prvaki in zastopniki Stranke ter častniškega zbora.
Po velikih manifestacijah in ovacijah za Duceja je Eksc. Grazioli povzel besedo Najprej je obeležil pomen 19 obletnice Pohoda na Rim in pozval prisotne, da se S|>omnijo padlih, ki v duhu zbrani okrog praporov Revolucije kažejo smer nadaljnje poti. Pozdravil je borce na vseh frontah, ki izpričujejo herojske tradicije Oboroženih Sil Posetien pozdrav pa je namenil tudi nemškemu generalnemu konzulu kot zastopniku nemške države in njenega velikega vodje.
V	nadaljnjem poteku svojega govora je Visoki Komisar poudaril, da je Imel Fašizem že od nekdaj odločno protiboljševišld značaj. Povsod, kjer ee je pojavil, se je to pokazalo, Nato je Visoki Komisar primerjal sorodni pokret narodnega socializma. Prijateljstvo obeh velikih na rodov, ki se je v bratstvu orožja tako trdno zakoreninilo.
Italijanski narod sledi z vsemi svojimi čustvi nemškim divizijam, ki sa bližajo ■ Moskvi, da - dokončno uničijo boljševizem, in je ponosen na' to. da
v	tvorbi ih slavi z njimi tekmujejo tudi italijanske divizije. V svojem go-
voru je opozoril na veliko stavbo italijanskega imperija, v katerem italijanski vojaki dokazujejo svetu pravi značaj Italijana. Navzoči so govornika prekinili z živahnimi ovacijami in vzkliki Duceju. Govornik je vzel v misel Spanuko vojno, kjer so se italijanski legionarji ramo ob rami borili z nemškimi tovariši, dalje zavzetje Albanije in se še enkrat dotaknil pohoda na vzhod.
Sedanja vojna, je rekel, je še vedno nadaljevanje Revolucije, dokler ne bodo doseženi vsi zastavljeni cilji. Fašistična Italija bo zmagala, ker je sle-
herni Fašist ponosen na to, da lahko veruje, posluša in se bori. Zmagala bo, ker so vsi Italijani v službi Mussolinija, ki je povedel Domovino najvišjim ciljem nasproti. Po doseženi zmagi bo po zaslugi popolnega soglasja med Italijo in Nemčijo zrasla civilizacija nove Evrope. Na koncu svojega govora je Eksc. Grazioli vzkliknil v pozdrav Kralju in Cesarju, Duceju ter velikemu nemškemu narodu in njegovemu Voditelju. V dvorani je odmevalo od navdušenih ovacij. Svečanost je bila zaključena s fašistično himno Giovinezzo.
Naredbe Visokega Komisarja
Sprememba policijske ure
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na člena 6. in 7. naredbe z dne 11. septembra 1941-X1X št. 97 glede na naredbo z dne 12. julija 1941-
Člen 1. — Brez posebne dovolilnice, ki jo izda oblastvo javne varnosti, ne sme nihče iz hiše: v ljubljanski občini od 21. do 5. ure, v drugih občinah pokrajine od 20.30 do 5. ure. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev.
Člen 2. — Promet z motornimi vozili za prevoz oseb, ne glede na vrsto pogona je dovoljen samo ob delavnikih od 7. do 19. ure. Promet z motornimi vozili za prevoz blaga in promet avtoizvoščkov ne glede na vrsto pogona, je dovoljen vse dni od 7. do 19. ure. Nespremenjene ostanejo določbe členov 2., 3., 4 in 6. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX št. 65. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir v hujših primerih pa tudi z zaporom do treh mesecev. Mimo tega se odvzame prometno dovolilo, v hujših primerih pa tudi zapleni motorno vozilo.
Člen 3. — Čas zapiranja gostinskih obratov se spreminja takole: za vse gostinske obrate v mestu Ljubljana na 2050 in za vse gostinske obrate v drugih krajih pokrajine na 20. uro. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev kakor tudi z začasnim ali z dokončnim odvzemom obrtne pravice.
Člen 4. — Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo dne 4. novembra 194t-XX.
Ljubljana dne BO. oktobra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko po .rajino: EMILIO GRAZIOLI
škatle po 385 g, za vsako škatlo lir 7.40.
Prodajalci morajo izvesiti cene v prodajalni na dobro vidnem mestu.
Člen 2. — Okrajna načelstva lahko določijo cene iz prednjega člena sorazmerno niže; vse morebitne spremembe navzgor pa se smejo odrediti le po predhodni odobritvi Visokega Komisarja.
člen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po predpisih uredbe o cenah z dne 12. marca 1941-XIX, M. s. št. 358.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Postavitev društva *Rdeči križ pod nadzorstvo
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne
3.	maja 1941-XIX št 291 odloča;
Člen 1. — Rdeči križ v Ljubljani ee postavlja pod neposredno nadzorstvo Visokega Komisarja, ki ga bo izvrševal po fašistu Ludoviku MaffeiJ. '<’a in™ tudi nalogo, da pripravi preureditev Rdečega križa po zahtevah novega položaja, nastalega z u_;, it-
vi	jo Ljubljanske pokrajine.
Člen 2. — Ta odločba stopi takoj v veljavo.
Visoki komisa* za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Naj višje cene za kondenzirano mleko
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svojo liaredbo z dne 9. maja 1941-X1X štev 17,
glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941-XIX, M. s. št. 358,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 194t-XIX št 291 mi
smatrajoč za potrebno določiti najvišje prodajne cene za kondenzirano mleko,
odreja:
Čl. 1. — Prodajne cene za kondenzirano mleko se določajo takole: na debelo, tirei mestne ožitnine: za 1 zaboj z 48 škatlami po 880 g lir 634.50,
za 1 zaboj z 48 škatlami po 385 g lir 301.30;
na drobno v Ljubljani, vštevši vse davščine:
škatle po 880 g, za vsako škatlo lir 15.60,
Spremembe taksnih zakonov
Nova emisija državnih kolkov — Pretisk kolkov bivše banovine, menic in taksnih vrednotnic
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za potrebno, da se spremenijo in vzporedijo veljajoče določbe o taksah in uvedejo novi kolki in taksne vrednotnice, naslednjo naredbo:
Clen 1. — Postavke taks po zakonu
o	taksah in po zakonu o sodnih taksah s spremembami in dopolnitvami, izdanimi do 6. aprila 1941, se nadomeščajo takole:
namesto		namesto	
din	lir	din	lir
0.05	0.02	139 —	55.60
0.10	0.05	140,—	56 —
0.20	0.10	150.—	60,—
0.25	0.10	154.—	61.60
0.30	0.15	174,—	69.60
0.35	0.15	180,—	72.—
0.40	0.20	192.—	76.80
0.45	0.20	200 —	30,—
0.50	0.20	225,—	90,—
0.60	0.30	230,—	92 —
namesto		namesto	
din	lir	din	lir
0.75	0.30	240,—	96,—
0.80	0.40	250,—	100.—
1,—	0.40	262.50	105,—
1.50	0.60	268,—	107.20
2,—	0.80	300,—	120,—
2.50	1 —	306.—>	122.40
3,—	1.20	320.—	128,—
4,—	1.60	350,—	140,—
4.50	1.80	375.—	150,—
5,—	2,—	382.—	152.80
6,—	2.40	400,—	160,—
6.50	2.60	450,—	180,—
7.50	3,—	458 —	183.20
8,—	3.30	480,—	192,—
9,—	3.60	487.50	195.—
10,—	4,—	500,—	200,—
10.50	4.20	534.—	213.60
12.—	4.80	560,—	224,—
13.—	5.20	600.—	240,—
13.50	5.40	610,—	244,—
15,—	6,—	650,—	260,—
16,—	6.40	720 —	288,—
19,—	7.60	750.	300,—
20,—	8,—	760,—	304,—
22.50	9,—	800.—	320,—
24,—	9.60	880,—	352,—
25 —	10 —	1000,—	400 —
26.—	10.40	1040,—	416,—
30.—	12.—	1200 —	480,—
34.—	13.60	1360,—	544,—
37.50	15,—	1400,—	560,—
40,—	16 —	1500,—	600,—
43,—	17.20	1520,—	608,—
45.—	18.—	1600,—	640,—
50,—	20,—	1875.—	750,—
52,—	20.80	2000,—	800,—
58,—	23.20	2250,—	900,—
60,—	24,—	2500,—	1000,—
61,—	24.40	2600,—	1040,—
65,—	26,—	2625.—	1050,—
7.0—	28,—	3000,—	1200,—
75.—	30,—	3200.—	1280,—
79.—	31.60	3500,—	1400,—
80,—	32,—	4000,—	1600,—
90.—	36,—	4200,—	1680,—
°4.—	37.60	4500,—	1800,—
100.—	40.—	5000.—	2000,—
109.—	43.60	6000.—	2400.—
112.—	45,—	7500,—	3000,—
J16.—	46.40	8000,—	3200,—
120.—	48.—	10000 —	4000,—
124.—	49.60	15000,—	6000,—
130,—	52,—	20000,—	8000 —
Člen 2. —		Višina taks,	določenih
po tarifi odstotno, ostane nespremenjena in se na pogodbe, sklenjene v lirski veljavi, Dobirajo te takse v lirah.
Clen 3. — Če je osnova za odmero taks na dosedanjih spisih izražena v dinarjih, se mora preračunati v lire po razmerju 38 lir za 100 din.
Clen 4. — Pri odstotnih taksah se zaokroži taksna osnova, izražena v dinarjih, na stotico v lirah navzdol, če deli ne dosegajo 50 lir, deli nad 50 lir pa se zaokrožijo na stotice v lirah navzgor.
Pri plačilu taks v gotovini se zaokrožajo deli pod 10 stotink na 10 stotink.
Clen 5. — Vsi posli po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah iz pristojnosti finančnega ministrstva bivše vladavine preidejo v pristojnost Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino (finančni oddelek).
Clen 6. — Določbe členov 2., 3. in
4.	veljajo tudi za pokrajinske takse (takse bivše banovine).
Clen 7. — Sl. novembrom 1941-XX. se vzamejo iz obtoka državni kolki z dinarsko vrednostjo in se istega dne izdajo novi državni kolki za Ljubljansko pokrajino z vrednostjo v lirah.
Z istim dnem se vzamejo iz obteka tudi pokrajinski kolki (kolki bivše banovine) v dinarjih.
Clen 8. — Državni kolki, vzeti iz obtoka po določbi prednjega člena, se zamenjajo s kolki nove emisije od
1.	do 30. novembra 1941-XX. pri dav-
čnih upravah na nekolkovano prošnjo, v kateri je treba navesti vrsto in količino kolkov, ki naj se zamenjajo.
Pri zamenjavi se držijo davčne uprave obličnosti, predpisanih po pravilniku finančnega ministrstva bivše jugoslovaoske vlade z dne 8. julija 1929, Uradni list št. 112-448,
Doslej Veljajoči pokrajinski kolki pa so pretisnejo z vrednostjo v lirah v istem roku, kakor je določen v prvem odstavku, pri finančnem oddelku Visokega komisariata, prav tako na nekolkovano prošnjo, v kateri sta navedeni vrsta in količina kolkov, ki naj se pretisnejo.
Po preteku roka iz prvega odstavka se kolki ne bodo več ne zamenjavali ne pretiskovali.
Člen 9. — V roku od 1. do 30. novembra 1941-XX. se morajo pri davčnih upravah pretaksirati na ustrezno takso v lirah iz člena 1. te naredbe golice menic in druge taksne vrednotnice; pri tem se pritisne nanje uradni pečat in pristavi podpis odgovornega uradnika. Pri tej priložnosti bodo predložilci meničnih golic in drugih taksnih vrednotnic morali plačati razliko po spremembah iz člena 1.
Ko preteče spredaj določeni rok, se bodo smatrale golice menic in druge taksne vrednotnice, ki niso bile predložene v pretisk in pretaksiranje, kot brez vrednosti.
Člen 10. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem 1. novembra 1941-XX.
Ljubljana 20. oktobra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Najvišje cene na ljubljanskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tuli za prihodnji teden ter jihf je ta odobril.
Z odlokom VIII/2 št. 1133.5 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo -a Ljubljano določene najvišje cene od poDrJeljka 3. novembra *jutraj do nedelje 9. novembra t. 1. i fefer.
Najvišj.- rt^je. si jc po njih dovoljeno v Ljubljani prodajali v ceniku navedeno blago m ga plačevati, eo naslednje:
Domači krompir na drohno 1.20 L, zelnate glave na drobno izpod 10 kg
0.60 L, zelnate glave jia debelo 0.50 L, kislo zelje na drobno 2 L, repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L, repa na debelo 0.50 L, kisla repa 2 L, rd 'če zelje 0.80, ohrovt 0.80 L, cvetača 3 L, bretmi ohrovt 5 L, koleraba 1 L, koleraba do 4 komade na kilogram 1.50, rumena koleraba 0.50 L, rdeča p3>a 1.50, rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L. šopek ze.e-njave za juho s korenčkom 0.20 L, črna redkev 1.20 L, peteršilj 2.50 L, por 3 L. zelena 2.50 L. domača čebula
2	L, šalota 2 L. česen 25 glavic na kilogram 4 L. glavnata solata 2.50 L, endivija 2.5C L. otreblieni mn‘ivil‘C 6 L. mehka šninača 2.50 L, trda špinača 1.50 L, liter suhih bezgovih jagod 3 L. liter šipka 2 L, kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača žlahtna namizna jabolka 3.40, domača namizna jabolka I. vrste 3 L, domača jabolka II. vrste gospodinjcih sort 2 L. domača jabolka z~ vkuha vanje, črviva, obtolčena, nagnita
1.50	L. domače hruške od 2 do 4 L, domače kutine 3 L, žlahtno domače grozdje 4.50 L, domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) 3 L, doma-
či kostanj kilogram 3 L. Gobe: a) ru* meni in rjavi ježek, štorovke liter 1 L» b) lisičke in večje zimske kolobaril-ce (mraznice, 6ivke) liter 1.50 L, <) 6irovke, možek (jelenov jezik), žem-ljevec, ovčje vime liter 2 L, d) male sivke (mraznice) za vlaganje lit>r
2.50	L, e) kilogram mladih Čebularjev ali maslenk 3 L, f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L, g) kilc~ram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te ccne veljajo samo ^a blago, ki je pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v vel j" vi cenik za zelen iavo in sadje št. 4 na oranžnem papirju.
Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Zato se gospodinjam ni tre\3 več pogajati za ceno s prodajalkama 6ploh ge pa pogajanja ogibajte, ker prerekanje krade čas ter vznemiri* tudi okolico. Ne delajte gneče okrog prodajalk, ker s tem dajete priliko izmikanje ter škodo prodajalkam Jn sebi. Kakor znano, bodo ljubljanske gospodinje, ki še niso založene 3 krompirjem, dobile krompir, ki ga 1® kupila mestna občina za ljubljansko prebivalstvo, odslej pri trgovcih.
Pose-bno pa prosimo gospodinje> prav tako pa seveda tudi prodajalk« in prodajalce, naj kakršenkoli nered pri prodaji ali kupovanju brez o®«^ šanja sporoče mestnemu tržnemu uradu. Sedaj je tak red na trgu, da 60 z njim vsi zadovoljni, zato se pa m®” ramo tudi vsi prizadevati, da se n®" discipliniranost spet no uveljavi <“ sjiet ne povrne nemi na živilski j1# v škodo vseh konsumentov in producentov. Dosti blaga dobite že pod '®* mi najvišjimi cenami, zato je Pa, PrfJ plačevanje greh proti skupnosti, ga zakon kaznuje z vso strogostjo, kakor smo 6e prepričali iz poročil s s®" dišča.
Ob XIX. oblctnici Pohoda na Bi®
je Eksc. general Robotti, povelju1* armijskega zbora, poslal Z veznem^ tajniku Eksc. Grazioliju tole brzojavko: >Na dan, ki nas spominja odločilnega in veselega zgodovinskega o®" godka in ki pomenja začetek sveti® epopeje XI. armijskega zbora, P®51' Ijam črnim srajcam Ljubljanske P®" krajine tovariški pozdrav z vošcub prepričan, da bo iz skupne vere U* sodelovanja zrasla gotova zmaga. Eksc. Grazioli je takole odgovoru-»Črne srajc? nove Ljubljanske pokrajine s hvaležnostjo vračajo vam 10 XI. armijskemu zboru tovariški P®" zdrav ob obletnici zgodovinskega p®" hoda na Rim, ki je pomenil začete* nove dobe imperialne Italije.«
Proslava Pohoda na Rim je bila tm*1 v Zagrebu. Italijanskemu poslanik® Casertanu sta za ta dan prišla čestita hrvatski zunanji minister Mladen b®r' kovic in tajnik ustaške stranke Bla* Lorkovič. Z zastopstvom fašistovske stranke je j>oslanik Casertano z gen6' rahlim konzulom odšel k Poglavniku‘ Vodja fašistovskega zastopstva j® **’ rekel nekaj pozdravnih besed, Pov5j čujoč prijateljsko med Italijo in Hr' vatsko. Nato je v italijanščini odg®^®" ril Poglavnik. Izrazil je svoje vesel]®*
Listek ..Drnžlnskega tednika1*
PliZli pomenki
Napisal Fr. Lipah
»Še snega nam je bilo treba,« je vzdihnila grahasta kokoš in šavsnila s kljunom v pesek pod kapjo, kjer je pobirala njena stara znanka čopka.
»Prav imate, soseda,« je odgovorila čopka, »nezgoda ne pride nikoli sama, vedno se ji na repu še kaka smola drži. Ah, kako lepo je bilo na kmetih pod kozolcem v tem času! Tam se je še vedno kako zrno dobilo
o	Vseh svetih, še o Božiču!«
■ In ogledovale nas tudi niso gospodinje tako kot tukaj v mestu.« je odgovorila grahasta; »tako strmi vse vate kot v rajsko ptico! Saj nisem pav ali tisti županov puran, ki je mislil, da je vse njegovo in je tako vozil kočijo po dvorišču, da smo se mu morale umikati; kar prostora mu je zmanjkovalo, napuhu našopirjenemu! In kakšen čampelj mu je od kljuna viseli Vselej mi je prišlo na misel, kadar koli sem ga pogledala: več kot mu od kljuna visi — tem bolj je domišljav!«
»Vi pa že tako modro besede postavljate, da je res vredno prebivati v vaši družbi!« je rekla čopka. »Ali
boste to zimo vi poleg petelina na gredi? Eh, da vam odkrito povem, prav od srca vam ga privoščim, ker ste mladi in tako modri. Samo na jarčko mi pa le pazite! Vedno ko-kodajska, da se je zaobljubila in da b" samica ostala, zdaj pa samo tja pod hruško poglejte, kako jo ubira za petelinom: pred njim, za njim in okoli njega — povsod je je več Lot preveč.«
»Mladi rod n zna skrivati, kar nosi pod kožo in se vdaja krvi, potem je pa bogpomagaj,« je rekla graha-staj »v njenih letih sem se pa že znala tako premagovati iA ogibati strasti, kjer koli me je srečavala, da je strast za mano hodila, ne pa jaz za njo. Petelin pa je izkušen in ve, kaj se spodobi Poglejte no. je pa res zanimivo, saj pravim! Vidite, kako sta jo ucvrla na gredico kjer je ra-stel letos krompir. Puta, stara petelinova izvoljenka, se je pa v stran obrnila in gre naravnost k nama. Potuhniva se! Najbolj bo pametno govoriti o letini... T° Pa že moram reči, da je bilo letos zelo malo krompirja in še ta ni nič prida.*
»Kajp.e. kajne.« je ogovorila puta svoji znanki »še bramor se ga ni najedel. Zadnjič sem izgrebla enega, ki je bil pa že tako mršav kot letošnje pečenice — kakor sem slišala kuharico včeraj tarnati — tako je bil boren, da sem ga komaj po griu spravila, kljuna mi pa ni bilo kaj
I	trebiti...«
Znanki pa sta molčali in od časa do časa gledali na krompirjevo gredico.
Puta je takoj uganila, kam in zakaj so bili ti pogledi, in je rekla s poudarkom:
»Zato se pa čudim in se nehote vprašujem, kaj imajo nekateri še na listi gredi iskati. Kar pustimo jih noreti, jih že še pamet sreča, če ne bo morda že prepozno. Kadar se spomnim na letošnji krompir, se moram smejati. Kako so ga sadili po meščanskih vrtovih, še po gredicah, kjer so vsajene Tože, tulipani in drage cvetlice! Rože so se zgražale in so bile globoko do korenine užaljene, ko je ta kmečki smrdljivec pokukal iz zemlje. Tudi naša gospodinja ga je spomladi posadila v zemljo pol vreče. Jeseni ga je ravno toliko izkopala, iste pol vreče. Saj vesta, moji dragi, jaz sem mladost preživela kot piščanka na kmetih in me ni zato prav nič sram! Nasprotno, ponosna sem na tol Se še prav dobro spominjam, kako smo z materjo pobirale za plugom po brazdah, kamor so pozneje zaoravali krompir. To je bilo vsega dosti za pod kljun! In kakšen krompir je zrastell So bili pa že taki črni grmi, da so se še stare kokoši s pridom poskrile pod njimi, kadar je krožil kokošji dedni sovražnik nad vasjo. In ta krompir, ki ga je posadila naša gospodinja?! S prvega je res pokukat iz zemlje, da je še nekam dobro kazalo, kot smo mislili
mi in gospodinja tudi. Z gospodarjem sta natanko preračunala, koliko kilogramov ga bo greda vrgla. Potem je pa začel divjati in rasti navzgor kot konoplja, da je začelo gospodinjo skrbeti, ko ga je gledala, in je rekla: .Križana gora, mar smo palme posadili?!' Smejati sem se morala. Ko so ga pa na jesen kopali, se je gospodar prijemal za glavo in rohnel: ,Tri sto turških mačk! Si rekla, da smo palme sadili, zdaj pa vidiš, da smo lešnike!' Počila bi od smeha, ko so pobirali tiste klavrne šiške. Kar je bilo debelejšega, ki je bil precej podoben drobnemu kmetskemu krompirju, je bil nagnit, oglodan ali pa vsaj zelen po eni strani!«
Znanki pa sta še vedno škilili na krompirjevo gredo in grahasta je naenkrat zinila:
»Poglejte no, saj to je pa tista sinica, ki je včeraj kljuvala kaktus, ko je mislila, da je kostanjeva jezica. E, tako bi rekla, da pod vsakim trnjem tudi ni vselej sadu ali sladkega jedra!«
Puta pa je nadaljevala:
»In kako so meščani fižol sadilil Najprej so prekelj nakupili, potem jih nasadili po gredicah tako na gosto. da je bilo veselje gledati. Mislili so, da bo iz vsakega zrna vsaj za eno prekljo fižola zrastlo. In cvetače! Na eni prav lepi se je ravno polž mastil in godel sam vase: .Nekaj b^„i tudi ljudem pustil, toda prvi srčki cvetače so moji." Pride petelin
mimo, šavsne po polžu in takrat s oglasi vrabčevka, ki je gnezdila P®, žlebom: .Dobro se imej, polžek! Ti cvetačo, petelin je tebe, gospodar D pa petelina! Je že tako na tem lep®. svetu!' Polž te modrosti ni mogel v slišati, pač pa je petelin moral P slušati, kako ga je vrabčevka z z ^ ba zmerjala: ,Prav treba te je bilo mesto! Kakor da nas, ki imamo s ro meščanstvo, ni tu dovolj! nerodno hodi po gosposkem vrtu’ „| je samo kmetskega gnojišča va)P0t Pa vrvico ima na nogil Privezan ' pes!' Tako je hreščala nad njim, so sosedove jarčke prišle k plotu ^ se smejale: ,Tak korenjak — Pa . r. vrvici!' Petelinu je bilo nerodno, 0 . nil se je proč in šel pobirat k me
Ko mi je spustil s kljuna prvega
rej®"
nega deževnika in 'em videla, da n* še ni pozabil, sem ga potolažila:
Ije! Mene posluj
ne rr>araj za te frklje!
ki sva stara prijatelja! Vrvice. veda so vrvice! Kaj pa hočemy že tako! Tudi meni se nj v mla® ^ na kmetih nikoli sanjalo, da bom j. zrelih letih prišla na vrvico. ^mP _ te sosedove frklje niso samo nesr ne, temveč tudi slepe: same im pe vrvice na nogahl Svojih seveda vidijo, le pri drugih!’ Komaj to lZ e čem, že stopi sosedov Igorček. ** prav dobro vzgojen — kot trdi gova mati — jarčki na vrvico. ^ tegne fračo in začne obstreue ^ jarčko tako neznansko, da bi s® _ skorai smilila. .Kazen je hitro *a “
<la lahko tako pomemben dan preživi med fa.šistovskimi tovariši, da lahko misli na njihov pohod na nesmrtni Rim in na velikega Duceja. Poudaril je, da je bil komunizem prvič strt že pred dvajsetimi leti s Pohodom na Rim. Svoj govor je končal z besedami, da se bodo Hrvatje tudi v bodoče udeleževali skupnega boja za boljšo bodočnost obeh držav, nato pa vzkliknil Duceju.
Eksc. Vis. Komisar jc izdal liaredbo 0 spremembi taksnih zakonov in pre-tisku kolkov bivše banovine, menic >n taksnih vrednotnic. Taksne postavke v dinarjih se spremene v lire, in sicer za vsak dinar računajoč 0.40 lire. S 1. novembrom so vzeli iz prometa tudi kolke z dinarsko vrednostjo bivše banovine in jih nadomestili z novimi. Podrobna določila no.ve uredbe je objavil Službeni list.
. Narcdbo o dodatnih deležih kruha le izdal Duce na seji ministrskega preskrbovalnega odbora. Tako bodo dobili vsi mladeniči, ki živijo v zavodih in kolegijih, vsak dan 100 g kruha več. Delavcem, ki opravljajo težja dela, priznavajo 500 g kruha na dan. 50 g kruha in 50 g testenin bodo dobili otroci, ki dobivajo hrano po javnih kuhinjah. 100 g kruha na dan več bodo dobile vse matere od petega meseca nosečnosti naprej.
Prihodnji teden bodo razdelili oblačilne nakaznice prebivalcem Ljubljanske pokrajine. Nakaznice do enega *eta starosti ne bodo prišle v promet. j-'ele otroci, stari od enega do štirih *®*» bodo dobili svoje nakaznice. Oblačna nakaznica za odrasle bo imela 120 točk, označenih s številkami. Točke, označene z arabskimi številkami, bodo Veljale za nakup oblačilnih predmetov, točke z rimskimi številkami bodo Pa uporabljali za nabavo perila, preprog, kovčegov in torbic iz usnja, točke, označene s črkami, bodo pa uporabljali za nakup šivalnih potrebščin.
Ljubljanska opera bo letošnjo sezono nastopjla v vseli večjih italijanskih operah. Pela bo linč no opero hrvat-skega skladatelja Gotovca »Ero z onega sveta«.
Zdravstvena aviokolona se je pretekli teden mudila v Sodražici. Pod vodstvom direktorja dr. Duceja »o <io-P"'dne pregledali vso šolsko mladino, P°i oldne pa ostale meščane. V enem dnevu so zdravniki pregledali 1159
o?eb.
I* olivnega olja bodo v Italiji pridelovali toaletno milo. Zlasti ob gard-skeni jezeru, kjer so bogati oljčni nasadi, pridobivajo s stiskanjem oljčnega sadu velike količine lepo dišečega Zelenkastega olja. Zdaj bodo te nasade ®e povečali, tako da ne bo treba več Uvažati kokosovega in semenskega Jdja. Toaletno milo se bo pa kljub tenm še .izboljšalo.
Sneg je pobelil tudi vse hribe v okolici Rima. Pred nekaj dnevi je divjal v vsej rimski pokrajini silen vihar, ki je potrgal precej telefonskih '•ic in električnih vodov, zapadlo je tudi po nižini nekaj snega.
K. preselitvi Nemcev iz Ljubljanske pokrajine objavlja »Kiirntner Grenz-rufc, da se smejo v smislu sporazuma z Visokim Komisarjem osebno in premoženjsko preseliti v Nemčijo tudi
0
tl
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
Ljubljana, i«ui striiarieva ui.o
pri franilikanskem mostu
•ntomtii otiii, cuiMgirtt, wwMn, Mrjw». tamnttn, m Vmta ubira ih. utirim m srtbrMic. s«mo kvalitetni oftlka	Ceniki	brizplttno
nemški državljani in nemški pripadniki, ki so se rodili v Ljubljanski pokrajini in so tja tudi pristojni.
Inventar oblačilnih predmetov morajo takoj popisati vsi ljubljanski trgovci tekstilnih predmetov, obutev in oblačil na drobno in na debelo. Popis morajo sestaviti v treh izvodih. Dva izpolnjena izvoda morajo oddati Združenju Trgovcev, ki ju nato odda Trgovsko industrijski zbornici.
Prodaja blaga v zamenjavo za deželne pridelke ni dovoljena in bo vsak, ki bo tako trgoval, strogo kaznovan. Trgovska zbornica je namreč ugotovila, da zadnji čas trgovci na kmetih prodajajo kmetom blago v zamenjavo za živila in poljske pridelke. Tako se seveda ne morejo uravnavati splošne potrebe ostalega prebivalstva.
1. novembra so vsem Tržačanom razdelili oblačilne nakaznice. S tem dnem je tudi v Trstu nastopilo popoi-no racionaliziranje tekstilnih predmetov.
Zaradi snega so morali začasno ukiniti avtobusni promet med Vaiiki-mi Laščami in Ljubljano. V Velikih Laščah je namreč zapadlo okrog tri četrt metra snega. Sneg je pretrgal žice in tudi na drevju napravil precejšno škodo. 1 udi prvi smučarji so že poskusili svojo srečo.
Po nemškem pravopisu morajo pisati odslej svoja imena vsi prebivalci Spodnje Štajerske. Prav tako bodo odslej uporabljali nemški pravopis tudi v krstnih, mrliških in družinskih knjigah.
Bolgarski kralj Boris je govoril na otvoritvi novega zasedanja sobranja. Naštel je uspehe, ki jih je imela Bolgarija v sedanji vojni kot zaveznica in članica trojnega pakta. Zasedla je Macedonijo in del Tesalije, ki bi ju brez pomoči svojih zaveznic nikoli ne dobila. Zato mora ostati svojima zaveznicama zmerom hvaležna.
Okrog 70ft ljubljanskih telefonskih naročnikov je bilo te dni brez zveze zaradi škode, ki jo je povzročil sneg na telefonskih žicah. Uslužbenci mestne telefonske sekcije so doslej že deloma popravili škodo v mestu samem, vendar jih čaka še veliko popravila na podeželskih telefonski^ progah.
Uporabo avtomobilskih trobelj so prepovedali v Zagrebu. Na križiščih smejo avtomobilisti dajati znake z roko ali avtomatično napravo, trobiti pa v nobenem primeru ne smejo.
Za 60.000 prebivalcev se je povečal Zagreb v zadnjih mesecih. Z ozirom na to je razumljivo, da v Zagrebu zelo primanjkuje stanovanj in je vsaka družina lahko srečna, če ga sploh dobi. Poleg tega so že tudi nastopile težko?« zaradi živil, posebno še z mesom. Mestna zagrebška občina bo zato prevzela v svoje roke razdelitev nekaterih živil. Poskrbela bo zlasti za zadostno količino mleka, razdelitev mesa bo pa omejila. Tudi kar se priseljevanja tiče, je mestna uprava izdala stroge naredbe, tako da se bo v Zagreb dotok priseljencev zuatno zmanjšal.
20 in 10 dinarske bankovce bodo zamenjali na llrvatskem. Končali so že zamenjavo 50 dinarskih bankovcev. Hrvatske državne banke bodo zamenjavale 20 in 10 dinarske bankovce samo v večjih zneskih. Ta naredba velja samo toliko časa, da bodo natiskani tudi manjši hrvatski bankovci.
V Srbiji so ustavili celotni promet na delu proge Zaječar—Palilula, in na progi Prahovo pristanišče—Niš in na progi Mladenovac—Lajkovac. Do nadaljnjega so ustavili blagovne pošiljke vseh vrst.
Beograjsko postajno poslopje, ki je bilo med ziačnim napadom popolnoma razdejano, so začasno obnovili in ga bodo prihodnji teden izročili prometu. V novem poslopju bodo blagajne, garderoba, v čakalnici in restavraciji bo pa za 1000 ljudi prostora. Gradbeni stroški novega poslopja znašajo približno 3 milijone din.
Konferenco o razdelitvi bivših jugoslovanskih železniških vagonov so pretekli teden zaključili v Zagrebu. Hrvatski so priznali 37% tovornih in 35% potniških vagonov.
Ministrska komisija iz Rima je v ponedeljek prispela v Ljubljano, da je proučila vse načrte o preureditvi Ljubljanskega gradu. Veliko pozornost je komisija posvetila grajskemu stolpu, obzidju in ureditvi oken na zunanji strani.
Za zatemnitev oken itd. kličite telefon 4G-90, tapetnik Ivan Habič, Ljubljana, Poljanska 17.
Železniškim legitimacijam je treba priložiti: 1. odrezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je bila izplačana pokojnina za pretekli mesec; 2. železniško znamko za 0.76 L (2 din), ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam.
Če železniški legitimaciji poteče letos petletna doba in v njej ni več prostora za vpis veljavnosti za leto 1942., direkcija železnic ne bo izdala nove legitimacije, ampak vložek k sedanji legitimaciji. Vložek bo sestavni in neločljivi del legitimacije. Na njem se bo moral imetnik podpisali. Pri nakupu vozovnic po znižani ceni ga bo moral pokazati potniški blagajni vedno z legitimacijo vred zaradi žigosanja v ustrezni rubriki. Kdor hoče naročiti vložek, mora legitimacijo takoj poslati, priložiti za vložek 1 L. v gotovini, železniško znamko za 0.76 L. in odrezek čekovne nakaznice. Finančna direkcija bo morala namreč vložke naročiti pri direkciji železnic že do 15. novembra 1941.
Upokojenci in upokojenke iz Ljubljane naj izroče in prevzamejo svoje legitimacije v poslopju finančne direkcije, v pritličju, soba št. 3, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. Ostalim upokojencem in upokojenkam bo direkcija vračala legitimacije jk> pošti.
Osebne vesti
ŠPORTNI TEDNIK
J
Poročili so se:
V Ljubljani: g. Ludovik Filipefc, abs.
 ...........................  _	,	, iur., in gdč. Lidija Steinbergova, abs.
).lf. °k7	I med.; inž. Ivan Lovrenčič in ga. Nblly
 ......"	"	°	"	"	“	Kuzminova; inž. Hugo Keržan in gdč.
dokončujejo. Glavna stavba je že dograjena, zdaj pa gradijo veliko zgradbo za razne znanstvene zavode, za histološko in anatomsko predavalnico. Za to je določena vsota 8,600.000 kun.
Največji vodovod na llrvatskem grade pod Okičem. Vodovod bo služil desetim vasem, stal pa bo 15 milijonov kun.
Hrvatsko pevsko društvo >Kolo« je pred dnevi odšlo na turnejo po Nemčiji. Na koncertih bodo izvajali skladbe Vrbovškega, Gotovca, Grgoševiča in drugih.
Presno maslo bodo dobivali na nakaznice v Zagrebu. Mleko in sir bodo pa dobivali še brez nakaznic.
Vsa hrvatska mladina od 7. do 18. leta mora biti organizirana. Fantje in dekleta od 7. do 11. leta so organizirani v ustaški Uzdanici, v starosti od 11. do 15 leta v ustaškem Junaku, od 15. do 18. leta pa v Starčevičevi mladini.
Podaljšanje železniških legitimacij za upokojence. Državni upokojenci in upokojenke, ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od finančne direkcije in ki od nje še vedno prejemajo pokojnino, naj ji predlože svoje legitimacije zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto že v novembru ali decembru 1941., zlasti če jih nameravajo uporabljati takoj v začetku leta 1942.
Zasnežena nedelja brez sporeda. — Izza zelene mize. — Drugod teče obrat nemoteno naprej
Slovenska, nogometna zveza je odredila za to nedeljo spored, ki je bil v' smislu svo.eas objavljenega tekmovalnega koledarja na vrsti. Tudi mi smo se malo razpisali o sporedu prihodnje nedelje v pričakovanju, da se bo mogel nemoteno odviti. Debela pla t snega, težkega in mokrega, je vse to preprečila. Ce so se kje upali na igrišča, so morali pristojni organi samo ugotoviti, da se v teh vremenskih razmerah ne da igrati, in — zbogom!
O, dalo bi se že igrati! Sa; je tudi nekoč padal sneg, tako preko noči, nenapovedan in nepričakovan. Pa se je v tistih časih pričakoval na tedanjm tekmah obisk, ki je nekaj vrgel na blagajnah, da se je, če že ne izplačalo, pa vsaj mogel sneg odkidati in odstraniti z igralne ploskve. Slo „e takrat za Ljubljajia-Gradjanski ali -BSK in za podobna srečanja. Komu izmed »športnikov« se ne cedijo sline ob teh »firmah«? Moramo že priznati: bilo je res lepo!
Tako smo sedaj navezani na skromnejše sporede, ki ne dovoljujejo dragega odmetavanja in kidan a snega, pa se moramo tolažiti z bol.Šimi nedeljami, ki bodo še prišle, ko snega ne bo treba kidati, ali ko bo prijaznejša sonce posijalo.
če ni bilo dogodkov na zelenem polju, .ih je bilo nekaj za zeleno m*zo. Tako so zadnjič razpravljali o nekem protestu Slavijo, ki ji ni bilo všeč, da je morala zabeležiti v knjigo svo ih. uspehov rezultat 0-8 proti Mladiki. Nekaj da ni bilo v redu z igralci Mliu dike, od katerih da dva nista bila upravičena braniti ali napadati za svojo barve. Zveza je stvar preštudirala in ugotovila, da sicer Mladike ne zadene nikaka krivda, ali da v enem izmed cjporavanih primerov res ni bilo vse v redu. Zato je bilo telimo razveljaviti in določiti drugo. Stvar se s tem ni mnogo spremenila, Mladičani bodo tudi v drugič letos šibke Slavi aše premagali, teda če do tedaj izbrišemo iz razpredelnice omenjeni rezultat, bi bila ta razpredelnica do nadaljn.ega takale:
Mladika	3	2	0	1	15-6	4
Korotan	3	2	0	1	13-7	4
Moste 3	111	10-9	3
Vič	3	1	0	2	2-17	2
Slavija	2	0	11	3-4	1
Morda je bilo po eni strani še ugodno, da ,e padlo toliko snega to nedeljo. Vsaj za Novomeščane. Ti so imeli sprejeti v goste Trnovčane in se na svojem Igrišču pomeriti z njimi. Glede igrišč pa je stvar taka, da so se v teku časa izoblikovala neka pravila, ki vsebuje, o neke minimalne pogoje o obsegu in kakovosti igrišč, ki naj se dado nogometnemu obratu na razpolago. Zveza po svojih organih ugotovi, ali to ali orno igrišče zahtevam ustreza ali ne, in ga za tekmovanja overovi,
Pavla Podbrškova; g. Drago Laboda in gdč. Jana Levčeva.
V Gorici: dr. Vitko Plesničar, profesor, in gdč. Mara Sortarjeva.
Bilo srečno!
Umrli so:
V Ljubljani: Vilma Steindlova: Jože ,,	,	„
žplezni6ar v D-ok • Branko ^ tudi n6. Ko .e zvezin organ pri-Gorišek, železničar v poK.,Branko ^ y Ncvo mest0i se je mogel samo
Boltauzer; Gustav Kerne, višji davčni j prepričati, da se Elanovci niso mnogo
upravitelj v pok.; Pavla Černetova, potrudili zastran ureditve igrišča in da
oficial drž. žel. v pok.; Ludvik Fleš; > torej o kakem regularnem igrišču ploh
Ivan Remic, sodni uradnik v pok.; • ni moglo biti govora. Kl ub vsemu so
Gvido Teršar; Janko Košir, višji ra-! hoteli poslati Jadrana v Novo mesto
čunski svetnik v pok.; Josipina Medi-!1«. *>
, 	r-j,, I misno m hipotetično rešitev, ki naj-
čeva, Man a Killerjeva, Frančiška . brže ne bl bija položaja rešila. Zatorej: Polančeva; Vladimir Lapajne, profe. | ne gre delati prenagljenih sklepov, pa
sor; Franc Oven, služi tel j Splošne bolnišnice v Ljubljani; Minka Megušarje va; učiteljica v pok.; Ivan Rant, nadzornik brzojava drž. žel.; Ivanka Trobčeva.
tudi če so razmere res izredne.
*
V Italiji so medtem odbili že drugo kompletno prvenstveno kolo. Polovica prvorazrednih tekem je ostala z 1-1
V Beogradu: Matko Vrhunc, tekstil- I remis. Na tujem terenu e zmagala sa-
ni tehnik z Bleda.
V Mariboru: 761etna Uršula Maserjeva.
V Ribnici: Cecilija Zabukovčeva.
V Gornji Radgoni: 601etni Karel Purgaj, postajni načelnik.
V Mokronogu: Josip Troje, sodnik v Trebnjem.
Na Bledu: dr. Zvonimir Janežič, zdravnik. — Naše sožalje!
tami tistemu, ki se roga vrvici na n°gi svojega bližnjega, ko jo nosi sam!' sem rekla v pobudo petelinu, se je kavalirsko obrnil proč. Takrat pa pride Igorčkova mati na vrt 111 zakliče možu skozi okno v sobo: ■Papači, poglej! Kako zabavno! Igor-Cek bo tudi lovec kot si ti!' Potem je Prišel na vrt še papači, ozmerjal ma-{no, prelasal Igorčka in potem je rekel. da gre k Dalmatincu.«
Ko je puta končala, je čopka namignila grahasti:
»Poglejte no, zdaj so pa še kosi Prileteli na krompirjevo gredo! Le *aj je tam tako sladkega, da vse tja silil in ravno kosi! Povsod se ustijo: ,Mi imamo zlato v grlu, pevci s®o po milosti božji! Mi smo umetniki, ne perutnina!' Umetniki, res! Požeruhi in pijanci so, nikar umetniki! Gospodarju so polovico grpzd-la obrali, da jim je kar kapljalo od kljuna, pa še brajdo so mu pobelili!« Grahasta se je zasmejala in rekla: »Sem slišala že od starih kokoši, °a ima umetnost kapitalen želodec, *i marsikaj prebavi!«
Čopka je odgovorila:
»Sploh bi se o tej krompirjevi gredi moglo veliko povedati, pa malo dobrega, tako vam rečem. Na vsak način je dokaj gnoja na njej, sicer bi krompir tako zdivjal. Da le ne “i še kateri drugi podivjali na tej gredi!«
Puta, ki ni hotela razumeti tega, I govorila:
kar je sama prav dobro vedela, je rekla stvarno:
»O, meščanski vrtovi so bili letos pr v dobro pognojeni! Tako so jih gnojili, da so nekatere meščanske družine prav malo uporabljale stranišča. Dvomim, če bo spomladi še kaj gnoja dobiti. Pa v kolikor ta svet poznam, se tega le ni treba bati,«
Nato je kruknila, dvignila glavo proti oknu in rekla:
»Kaj pa je to, sosede? Še ve poglejta! Ce me oko ne vara, je to zajec. Seveda je zajec! Ali so ljudje pondreli ali kaj? Zajca imajo na kuhinjskem oknu! Ta zajec si pa res lahko veliko d fšljal Podgana dol-gouhal Misli, da ga imajo v zabavo na oknu! In ravno na kuhinjskem! Ta zajec je med onimi redkimi, ki lahko natančno preračuna, koliko korakov ima še na tem svetu. Marsikateri tega ne ve, če pa bi samo približno vedel, bi gotovo drugače živel.«
Čopka in grahasta sta gledali na krompirjevo gredo, ker sta takoj uganili, kam merijo zadnje putine modre besede.
Je rekla grahasta:
»Mladosti pa taka modrost ni kaj na mari. Uživa in se zabava!« Grahasta pa je nadaljevala:
»In še kakega izkušenega petelina za seboj potegne!«
Puti je bilo dovolj in je tedaj od-
»Pa naj ga potegne, da bo miri Zvečer bom pa le jaz spet dobra, ko bo prišel ves skesan k meni. Tista frklja naj pa le sama gleda, kako si je upala kokodajskati o večnem samskem stanu. Oni teden je na dvorišču tako kričala o svoji samski zaobljubi, da jo je slišal celo šenklav-ški golob Sivec, tisti, ki obleta dosti sveta in ki je zglednega življenja. Na strehi je počival in se sončil, ko je jarčka kokodajskala o samskem stanu. Obrnil je oči na vse strani in zagrulil proti jarčki: ,Kaj tl pa je treba toliko kokodajskati o svojem samskem stanu? Saj nihče nič ne dvomi glede njega. Kar lepo ostani sama, če zate nihče ne mara! Kdor pa se preveč hvali z njim, utegne svoje tovariše v čudne dvome spraviti.' Od srca smo se ji smejali! ,Kar pod perut si zatakni te modre besede,' je rekla celo vrabčevka, tista, ki je letos trikrat pod žlebom gnezdila.«
Puta je končala.
Takrat pa se je zaslišalo s sosednjega vrta tako krikanje in krokanje, da je vsa perotnina hitela k ograji. Na sosednjem vrtu sta se spopadla dva letošnja petelinčka in se divje-krvavo zaganjala. Jarčki sta žalostno gledali na bojišče.
Stari petelin je stopil k ograji, pomolil glavo skoznjo in začel mlada vročekrvneža bodriti:
»Rjavec, od desne ga šavsni! Be-
točkol... Belin, ne srca izgubitil Od tus-Genova 1-1
mo Roma, sicer so moštva znala izrabiti prednost domačega igrišča. Trie-stina je že v drugo remizirala, tokrat v Milanu proti Ambrosiani, in se v razpredelnici nahaja v družbi še štirih moštev,, ki zabeležijo po dva remisa. Brez Izgube točk je ostala samo še Roma, ki se torej nahaja s štirimi točkami na čelu razpredelnice.
Nedeljski rezultati so Mii: Liguria-Fiarentina 1-1, Lazio-Torino 4-1, Ambrož antuTriestina 1-1, Livomo-Vene-zia 1-1, Modena-AtaJanta 2-0, Napoli-Milano 2-1, Bologna-Roma 1-2, Juven-
Po drugem kolu se nahaja prvak Bologna kot edino moštvo brez točko na poslednjem mestu razpredelnice.
Iz drugega razreda bi omenili, da jo Fiumana tokrat izgubila na svojem igrišču (Fiumana-Fanfulla 0-1) in da se nahaja skupaj s še štirimi moštvi brez točk na repku razpredelnice.
•
V Švici so odbili še eno kolo. Od sedmih tekem so jih kl ub slabim vremenskim razmeram šest odigrali, srečanje Chuax-dc-Fond3—Young Fellows so morali odgoditi. Rezultati: Biel-Cantonal 1-6, Luzem-Lugano 0-0, Nord-i stsm-Grasshoppers 1-3, St. Gallen-Young Boys 2-1, Servette-Grenchen 2-1, Zurich-Lousanne 2-2.
Pokalno tekmovanje za Tschammer-jev pokal v Nemčiji Je prispelo do fi-, „ nala. Na olimpijskem stadionu v Ber.
, ,__________  ,__.	I linu sta se srečala Dresdener SC, lan-
druge tu, ki smo pametne m tudi j skl zmagovalec v tem tekmovan u, in dovolj mlade!«	|	schalke 0-4, letošnji finalist v pr ven;; t-
Takrat stopita na vrt hišni gospo-. venem tekmovanju. Igrišče ;e bilo mo-dar in kuharica. Imela je bel pred- , kro, spolzko, ln ni prijalo knapom iz pašnik in si brisala z njim solze ter Gelsenklrchna, ki se poslužujejo isr-gra-
1 kj t	*	'anA	lorrn nrwm ca	TnJlll
leve! Takol Belin ima točko!... Se enkrat!«
Boj je bil čimdalje bolj vroč, perje je puhalo po zraku, kri se je cedila po mladih vratovih.
Stari petelin, izkušen borec, je pa nadalje bodril petelinčka:
»Dobro! Nov napad! Ne se obotavljati! Zapomnita si naše geslo:
Kdor ne gre rad v boj krvav, ta ne bo pri lepi jarčki spal!«
Puta pa je rekla:
»Kakšne pa klatiš! Pa sem te imela za tako modrega. Zakaj neki se kavsata? Mar ne vesta, da prideta oba v kratkem pod isti nož? Cemu se jima je treba potem še kavsati? Pa ravno radi jarčke! Saj smo še
lin, zdaj se umakni!... Rjavec ima I ni bil končan.
»Gospod, vedela sem, da bo fantek! Kako je gospa srečna! Je rekla babici: .Edina želja se mi je izpolnila — fantek je!' Katero pa bomo? Tistale je najbolj težka in najbolj stara. Ta bo najboljša za juho!«
Približala se je puti, ji stopila na vrvico in jo odnesla v kuhinjo. Gospodar je šel za njo.
Na sosednjem dvorišču pa boj še
Jene skupne igre, dcčlm so se znali Draždančani bol' uživeti v dane pogoje; zmagali so 2-1, čeprav so zlasti v drugem delu Igre prebili zvečine v defenzivi. Zelo slaba vremenske razmere niso vplivale na obisk: prišlo je 90 000 gledalcev.
V Bolgariji so priredili nekak športni teden. Med drugimi je gostoval tam zagrebški Grad'anskl, ki e proti Lew-skemu zmagal 5-3. Za sklep je bila na sporedu medmestna tekma Sofija-Berlin in so Bolgari zmagali 2-1.
O. C.
snov.
Nel terzo ccntenario pittore fiammingo d col girasole. — K 3(
Oslo, novembra.
Deklica Magna, je rasla na neki kmetiji, daleč zgoraj na norveškem severu. 2e njeni dedje in pradedje so obdelovali tisti konec zemlje, ki je pripadal njeni rojstni hiši.
Samo ta kmetski svet, nad katerim je trepetala zmerom neka prikrita melanholija, živali in samotni ljudje, ki so tam živeli, so obdajali otrokovo enolično mladost. 2e zgodaj je morala mala Magna pomagati pri delu, zakaj sleherna, še tako neznatna moč, je v tistih krajih dragocena.
Posebno se je dekletce vsako leto veselilo striženja ovac, to je bil velik dogodek v njenem, sicer zmerom enakem življenju. Volno, ki so jo na-strigli, so poslali v tovarne, da jo predelajo v blago. Povpraševanje po tej volni je pa postajalo vsako teto red. ke.še, zakaj strokovnjaki za izdelovanje volnenega blaga so izjavili, da je ovčja volna sevemonorveških ovac pretrda za predelavo in da je blago, ki ga pridobivajo iz te volne, grobo, se rado mečka in je premalo prožno.
Tako so nakupi domače volne sko raj popolnoma izostali in življenjski standard Magninih staršev, ki že itak ni bil posebno visok, se je zaradi tega še znižal. Mala Magna je s strahom opazovala očeta, ki so mu skrbi vse bolj in bolj gubale čelo...
Začetek z modnim slikarstvom
Naposled je Magna toliko odrasla, da je mogla v mesto. Ze od najnež-nejše mladosti je namreč kazala izredno nadarjenost za risanje. V Osloju se je izučila za modno slikarko in je kmalu dobila zaposlitev. Razen za slikanje novih modelov, ki so v njeni fantaziji rasli kakor gobe po dežju, se je pa jelo mlado, nadarjeno dekle zanimati tudi za volneno blago, za tkanje takšnega blaga in za material, ki so ga zanj uporabljali. Hotela je dognati, zakaj je tkanje volnenega blaga iz domače volne tako nazadovalo, medtem ko so si druge države osvojile norveški trg.
Ugotovila je naposled, da je blago, stkano iz domače volne, v resnici nekoliko trše in bolj hrapavo kakor so pa tuja blaga. Zato je imelo pa domače blago druge prednosti, ki jih tu.e, drago blago ni imelo: bilo je nepremočljivo, kar je za tamošnje vremenske razmere velike važnosti, zelo trdno in trpežno, in nenavadno toplo, kakor nalašč za športne obleke. Magna se je odločila, da mora domače blago dobiti v domači uporabi prvo mesto, naj jo stane, kar hoče.
nje domače ovčje volne poslednja lc-ta nazadovalo. Potem je dokazala, kako bi se dala pospešiti reja ovac na Norveškem, da bi Norvežanke lahko nosile samo domačo volno, da jim ne bi bilo treba kupovati tujih in dražjih izdelkov.
Največji uspeh za nadarjeno modno slikarko je bil sprejem v poljedelsko ministrstvo, v katerem so dotlej sedeli samo trije starejši gospodje, ki so se izkazali s praktičnim delom. V to ministrstvo je zdaj prišla prva ženska; to je bil velik dogodek celo v deželi, kjer' imajo ženske prav iste pravice kakor moški.
Zdaj je mogla Magna Monsenova še vse bolj uresničiti svoj velikopotezni načrt. Država ji je celo naklonila podporo za razširjenje te nove domače industrije; ustanovila je nove tkalnice pod svojim vodstvom in kmalu je nova panoga industrije lepo vzcvetela.
Vendar podjetna Norvežanka še zmerom ni bila zadovoljna s svojimi uspehi. Ne žene jo častihlepe, pač pa želja, da bi pomagala svoji domovini, da bi še izboljšala blago, ki bi ga — če bi ga bilo za domačo uporabo dovolj — lahko izvažali v tujino.
Najnovejše: dlaka lisic v ovčji volni !
Magna Monsenova še zmerom preživi svoje počitnice v svoji ožji domovini, v svoji rojstni hiši. Zdaj je reja ovac spet napredovala, pa tudi velike lisičje farme se zdaj razprostirajo tam, kjer so bile dolgo samo puste pokrajine. Norvežani goje zdaj vse mogoče lisice, od srebrne, plave pa do redke platinaste lisice, ki je poslednja leta najbolj v modi.
Da ostanejo kožuhi prvovrstni, lisice vsako leto večkrat češejo, dlako so pa doslej metali v koš. Magna Monsenova premišljeval' kako bi se dala s pridom upora L... ta dlaka, ki je doslej šla v nič. In lepsga dne ji je šinila izvrstna misel v glavo:
Dlako črnih lisic je primešala ovčji volni in dala iz takšne volne stkati novo nit in novo volneno blago. Uspeh je bil presenetljiv. Iz te nove niti so pričele norveške tovarne izdelovati volneno blago, ki po ...i prožnosti in trpežnosti celo prekaša tuja blaga. In tako je skromna, toda bistra ženska pomagala domači industriji s svojo iznajdljivostjo in vztrajnostjo.
Zakladnica v enem samem nožiču
Najbolj čudno je, da vse to ni Izmišljeno, temveč resnično.
Živi briljanti
V Kalkuti je leta 1850. neka dama prišla na veliko zabavo v prav pesebni obleki iz tenčice, ki se je vsa svetila prekrasnih biserov, podobnih kresnicam. Ko so ženske stopile bliže, da bi si ogledale te nenavadne bisere od blizu, so spoznale, da so to res velike indijske kresnice, ki jih je bila šivilja na stotine všila v mušljinast životek.
Danes pač takšno mučenje živali menda ne bi bilo več mogoče!
Mati narava skrbi za vse
Ali ste že kdaj mislili, zakaj imajo ptiči rumene kljune? Zato, da jih lahko samice tudi v poltemi krmijo in najdejo njihove požrešne kl;unčke. Nekateri ptiči v tropskih krajih imajo pa še bolj pisane kl.une. Sčinkovci velikani, ki žive samo v .užnih pokrajinah imajo pa ob kljunu celo nekakšno svetilko, kakor kresnice, ki opozarjajo starše, kje imajo njih mladiči kljunčke.
Davanti UlTavanzata tedesca, il go ver no sovietico si e ritirato a l |ie l'antica Samara, a 900 chm a oriente di Mosca. Sulla fotografia, una de vie princlpali della citta. — Sovjetska vlada se je pred nemškim nava*°e< umaknila v Kujbišev, nekdanjo Samaro, ležečo 900 km vzhodno od M*5*5 Gornja slika nam kaže eno glavnih ulic tega mesta.
....................................................    in..........
kopali italijanski raziskovalci v okolici vasi Gidžena v bližini Nikopo«
stro-
Senzacija modne revije
Rečeno, storjeno. Magna je kljub svoji mladosti ugotovila, da bo svoj cUj dosegla le, če bo zastavila vse svoje mlade sile, da bo svoje načrte izpremenila v resničnost. Najprvo je treba ljudem dokazati, da se da domače volneno blago prav dobro uporabiti ra nekatera športna oblačila, da: celo bol.e od tuje volne.
Kot navdušena športnica je bila Magna predsednica nekega športnega kluba v Osloju. člani tega kluba so prirejali tekme v slalomu in smuku i - so bili znani ne samo v športnem, temveč tudi v modnem svetu. Predsednica teh vnetih smučarjev, modna sli karka Magna, je naredila načrt za članske obleke, ki so bile vse iz domačega volnenega blaga in okrašene z domačimi vezeninami po narodnih predlogah.
Pri neki veliki smučarski tekmi naj bi člani njenega kluba nastopili vsi v enotnih oblekah in tako otvorili ,modo domače volne". Predsednica Magna in njena prijateljica sta vneto šivali, da bi bili modeli zanesljivo do določenega dneva gotovi. Neka tekstilna tvrdka je rada in poceni prispevala blago, saj tako ni šlo v denar, ker so tedaj ljudje kupovali samo tuje volne no blago...
Moda Magne Monsenove
Tako se je približal veliki dan. Uspeh je bil večji, kakor so ga pričakovali. Občinstvo se je bolj zanimalo za nove modele, kakor pa za športne uspehe. Časopisi so o opremi Magnine-ga kluba pisali vsaj tako dolge članke kakor o prireditvi sami. Ideja je vžgala. Bilo je treba samo še vztrajnosti, ki je pač potrebna za uresničitev slehernega domisleka.
Najbolj je bila vesela svojega uspeha Magna Monsenova. Kmalu so se začele vodilne modne hiše zanimati za nove modele in za blago, iz katerega so bili sešiti. .Obleke iz norveške volne* so postale na novejša norveška moda. Kmalu so pričele ženske nositi tudi kostime iz domače volne, izvezene z norveškimi narodnimi vzorci. Magna Monsenova je zmagala.
Pot navzgor
Magna Monsenova je z natančno statistiko dokazala, kako je izkorišča-
V hvaležnost za dolgoletno naklonjenost je ntirnberški umetni obrtnik, rezbar Leo Pronner podaril nadvojvodi Ferdinandu izredno lep nožič, ki je imel v notranjosti pravo, pravcato zakladnico.
Obe stranici nožiča sta bili iz slonovine in sta se dali odmekniti. Na narobni strani je bil na slonovini napisan neki pregovor v nič manj kakor v 81 jezikih. Na drobnem pergamentu, ki je bil potisnjen na stranici, je bil na roko napisan koledar leta 1606. V majhnih omaricah, ki so bile vsaka centimeter velika, so bili iz blaga izdelani vsi mogoči predmeti, ki jih rabimo v gospodinjstvu, pri lovu in v gospodarstvu. Takšnih drobnjarij je bilo nič več in nič manj kakor 1500.
Trije od teh predalčkov so bili iz železa in so se zapirali z majhnimi železnimi ključki. V njih je bila ne-
Operaia italiana in una fabrica d**rml. Italijanska delavka v tovarni za orožje.
Kaj postane iz ene same muhe?
Niti pojma nimamo, kako je navadna hišna muha rodovitna. Muha, ki ima komaj štiri tedne in je torej sorazmerno še ,mlada1, zleže v tem času že 2300 jajčec, če izračunamo, da rodi muha v enem samem poletju deset generacij, si lahko mislimo, kako astronomsko visoko številko dosežejo njeni potomci v enem samem letu.
če bi vse te muhe, ki so potomke ene same muhe, portavili drugo k drugi, bi pokrile površino, ki bi bila še enkrat večja kakor je površina cele Evrope...
Ne samo vrat...
Žirafa nima samo dolgega vratu med živalmi, pač pa tudi rekordno dolg jezik. Ta jezik meri nič več in nič manj ko 63 centimetrov.
Zlobni jeziki bodo trdili, da to ni ><ii<nn Koi ip žirafo ženskeea sDOla...
Prebrisani doz
Genovski dož je povabil Karla V. na svojo ladjo na razkošno večerjo, ki jo je priredil visokemu gostu v čast. Da bi mu dokazal, kako ga spoštuje, je velel služabnikom, naj vse dragoceno posodje po večerji pomeče v morje, da nihče več ne bi jedel iz istega krožnika kakor Karel V.
Karel je z zadovoljstvom gledal, kako so frčali v morje zlati krožniki, zlate skledo, okrašene z dragocenim kamenjem in še nešteto drugih dragocenosti. Kajpak ni slutil, da ga je prebrisani dož ukanil, zaka< okrog ladje je velel razprostreti mreže, ki ;o prestregle dragocen plen...
Nenavadna ura
Ena najnenavadnejših ur je prav zanesljivo ura, ki so jo leta 1878. razstavili na neki razstavi ur na Dunaju. Kakor hitro ta ura odbije polno uro, se poklopec nad številčnim kazalom odpre in iz n ega se prikaže roka s samokresom, ki izstreli močan strel.
Ko so izumitelja vprašali, kaj naj bi ta roka pomenila, je odgovoril: »Roka strelja zato, da ubija čas!«
Trmasti boben
Kadar igra orkester, je treba boben od obeh strani ogrniti z debelo krpo, zakaj sicer bi pričel kar sam godrnjati zraven, in sicer tedaj, ko ne bi bilo prav nič potrebno.
Ozračje se zaradi igranja drugih glasbil trese, občutljiva opna bobna pa takoj reagira na takšne zračne motnje.
Kurjene cvetlice
Veliki cvetovi magnolij proizvajajo toploto. Ta toplota priteza žuželke, ki prilete k cvetu in ga opraše.
Tako je narava poskrbela, da kar največ žuželk prileti do cveta in da store svojo dolžnost, ne da bi se tega zavedale.
v Bolgariji. Rov je po mnenju kovnjakov ostanek nekdanje rims trdn ave Ulpia Vescus Traiana.
74 kg težko bučo je pridelala P°^®‘ delska tvrdka Musso Piantelli v & žini Savene. Buča meri v Pre® _ dva metra. Poslali so jo na razsta
Odraslo opico so našli lovci n® 2165 metrov visoki gori cimone, najvišjem vrhu s®yen’l0 Apeninov. Ker ji je primanjkovat hrane, je napadal1’, črede ovac. Lo . ci so jo živo ujeli in jo s seboj. Doslej še niso mogli- u& toviti, kako je prišla opica v višino.
Jezero Titicaca, med južnoa®® riškima državama Peru in BoliyUj je v zadnjem času po Poro^l‘0 znanstvenikov znižalo svojo v?° gladino za 5,17 m. Ker okrog Jeze ra biva okrog 120.000 ljudi, ki
skoro izključno od ribolova, je
žanje vodne gladine na jezeru P° vzročilo med njimi velik strah.
Meščani postajajo čedalje Leta 1863. je po statistikah znas*» povprečna velikost mladih mosKj ki so prišli pred naborno komisu 1,642 m, zdaj se je pa višina zv* šala na 1.709 m. Zanimivo je to, da se je velikost posebno pov čala med mestnimi prebivalci.
Nel pittore
della morte di Antonio van uyck, il piu celebre di queH'epoca do po il Rubens. Ecco il suo autorittrato 300 letnici smrti slavnega mojstra čopiča Antona van je bil poleg Rubensa najslavnejši flamski slikar tistega časa. Gornja slika nam kaže njegov avtoportret s sončnico.
ŠIROM PO SVETU
12.000 let staro okostje pračloveka so izkopali v bližini Hadsunda na Danskem. Okostje je eno najstarejših arheoloških najdb na Danskem.
Kolibriji niso najmanjše ptice, kakor so doslej trdili vsi prirodoslovci. Profesor Wetmer, ki je raziskoval otok Haiti in se je zdaj vrnil, je odkril tam precej manjše ptice, po velikosti podobne sršenom. Te najmanjše ptice žive v velikih tropih in so zelo bojevite. Hranijo se z žuželkami.
Zdravniki so po natančnih statistikah izračunali, da delavci, ki ima., o opravka s katranom, veliko dalje žive, kakor drugi tovarniški delavci. Povprečno dosežejo tisti, ki imajo stalno opravka s katranom 86 let, drugi delavci pa povprečno samo 49 let >ta-
Na Danskem izdelujejo iz starega časopisnega papirja novo gradbeno . Poskusi, ki so jih doslej napravili, so zelo povoljni, ker je snov negorljiva, pa tudi vlaga ji prav nič ne škoduje. Celo zažigalne bombe hiš ne morejo vžgati. Neka tovarna na Danskem je zdaj začela izdelovati »opeko« iz starega časopisnega papirja, tako da bodo kmalu zgradili prvo hišo iz nje.
127 potomcev je zapustila vdova gospa Inger Marija iz Danske, ki je pred kratkim umrla, stara 102 leti. Imela je 13 sinov in hčera, 61 vnukov in 73 pravnukov. Najmlajši izmed njenih pravnukov šteje šele tri leta.
Pred vojno beže celo ptice arktičnih krajev, ki so mnogo prezgodaj zapustile svo.o domovino in odšle prežimo-vat na jug. Ob rekah Elster in Luppe v Nemčiji že dalj časa opazujejo velike množine teh severnih ptic, ki doslej še nikdar niso tako zgodaj prišle v te krae.
Petdeset metrov dolg podzemski rov z mnogimi stranskimi odcepi so iz-
Majhna preizkušnja vaše inteligence
Nekatere vrste bacilov se hitro množe. Celica enega bacila
kratko in malo razpolovi in iz eJ
neg8
bacila nastaneta dva. Oba nova ci' ’ sta nevarna posebno zato, se bosta o prvi priložnosti spet d® la in bodo iz njiju nastali že stiTJ Vzemimo torej, da se bacil deli v ^ kih deset minut.. potem nastanejo ^ 20 minutah iz enega bacila štirje,
30 minutah osem... po eni uri j1*1 |g pa že 64 in po treh urah jih ]e nič manj ko 262.144 bacilov, cela armada.
Z daj priae preizkušnja
Vzemimo posodo v kateri ie volj hrane za rast bacilov žimo vanjo en sam bacil. Da soda polna bacilov, morajo ravno štiri ure. Koliko časa je bacil, da posodo napolni vice?
Rešitev je preprosta!
Zanimivo je. da je rešitev sicer 'a0 hka, vendar po večini tudi izre inteligentni ljudje, včasih celo ®.ej0 matiki in tehniki, dolgo ne n^tein, rešitve tej uganki. Vzrok je v ^ ker po večini ljudje vse uganke ^ šujejo sistematsko, to ie postopno, prav pri tem greše.
Moč navade
Uganka vam bo pokazala, *^c8, pogubonosna utegne biti \n j, ne Prav ona vas namreč ovira, d najdete prave niti do katere Di cer že davno prišli. Toda tudi lezna srajca se da sleči...
Rešitev:
■ j
Po navadi računamo sistema v našem primeru pa vsakih dese nut podvojimo. To je prava nit.
Kakor hitro opustimo število bacilov namesto P 'i r®" razdelili na dvoje, nam Postnanmin»t šitev takoj jasna... Ravno 10	;j0v.
prej, preden je posoda polna b° 0. je polna samo do poJov/ce. Torej ^a. soda je do polovice napolnjena aj, cili ravno v treh urah in 50 mi —
nava;
Kako lahka je rešitev, samo	^
de se morate iznebiti. Ta slepo	g$
pogosto tudi v življenju odteg	0.
pravega cilja. Zato se moram<LeIn0v močjo takšnih majhnih pro učiti in iz njih izločiti tudi a nauk za življenje.
S pametjo in vztrajnostjo
Ženska, lii je z dobro zamislijo ustanovila novo industrijo
Norvežanka Magna Monsenova je uvedla v svoji domovini novo, koristno modo
kakšna zakladnica. V tej zakladnici je bila slonovinasta verižica z osmimi členi.
V črešnjevi peški, ki je bila kajpak očiščena in izdolbljena, je bilo dvanajst neznatno majhnih krožničkov, tucat z jeklenimi rezili opremljenih nožičkov in tudi las nekega otroka, ki je bil na štirih koncih prelukn;an in razčesan na štiri pramene.
ZDRAVNIKOVA
'Ni mogoče...« je rekel tiho. >Kratko malo ni mogoče! Zdi se, da je
*WISALA L BOSMANITHOVA
Vročica je pojenjala. Bernard Har-v®.v je onemoglo odprl oči in se ozrl ^trog sebe. Ležal je v sobi z golimi fesenhni stenami v železni postelji pod lencico proti moskitom. Skozi mrežo “ pletene slame, visečo pred vrati, J?®lil* žarka sončna svetloba. Belo-"blečena dama je nemo stala v sobi in *? opazovala. Harvey jo je uzrl, jo pogledal v lepi obraz, v najlepši obraz, jih je bil kdaj videl v svojem živin .
H<%w°°d napredoval, odkar sem le-
Dnma se je nasmehnila.
'Saj niste v Hollywoodu, Mr. Har-srr	tovariši so vas bili tu pu-
bu. In sicer čisto samega. Pred de-e 'mi dnevi so vrteli poslednji pri-nr in odpotovali doinov. Na višji nkaz, mislim.«
Harvey je opazoval damo, medtem vat16 ko£i‘ia P° ao^i in nekaj ureje-Dri ^je80ve utrujene oči so se raz-v!»t' ga °^arala njena mladostna •nkost, temveč dosti bolj presenetlji-8 gracija njenih gibov. Lahko bi bila ®vna plesalka. Namesto tega je bila Pa bolniška negovalka za črnce v lr°Pski Afriki.
'Poslušajte...« je zašepetal, ves rado-en’ 'nečesa ne razumem. Zakaj Izvija dekle kakršno ste vi, v tem “d boga zapuščenem, žgočem, okuže-em Podnebju svoja najboljša leta?«
Nio*'**1 Dennisonova se je zasmejala. len glas je bil zamolkel in nenavad-
n° očarljiv.
v ne zapravljam svojih let. In Žena'* mora*e> da sem niisijonarjeva
j ®ernard Harvey se je slabo počutil
®e je boril, da se mu oči niso zaprle.
^'Pridite vendar bliže,« Jo prosil.
' al vas še dobro videti ne morem.«
. Faith je stopila k njegovi postelji a gledal jo je skozi tenčično zaveso, oze, je biln ta ženska lepa! Že sa-’° njene oči, globoke, sanjave in
rivnostne. Pile bi vredne filmske
‘vezde pri Silverliouse Picture Coor-
Poration.
^Nu, gospa misijonarjeva, prtpove-?uJto mi kaj... Tako smešen naglas 'mate. Prav gotovo niste Američanka. Jn tudi Angležinja ne...«
Obrnila se je vstran, ne da bi odgovorila, a Harvey je lahko videl, ka-0 ji je živa rdečica zalila obraz. Najela je otroško občutljiv, ganljivo bupan vtis. A svež smehljaj je izginil * njenih lic.
. Zavesa pri vratih se je razdelila na g OJo in vstopil je dr., Dennison. Sli- ] al je zadnje Hervejeve besede in je1 vojo ženo odslovil z nežnim smehljajem.
'Mirovati moraš, draga moja. Vro-, ‘na jo čezdalje hujša. Prosim te, bodi Previdna in varuj se.« oK • kHa poslušno odšla, se je °ornil k, svojemu pacientu.
'Sijajno, da ste tako dobro prestali,
, f; Harvey. A bog ne daj, da bi ho-®U že Jez nekaj dni vstati. To bi u'egnilo imeti slabe posledice.«
0'Niž se ne /bojte, gospod doktor. Jmljubljam, da bom ubogljiv. Očitno ?* bil to pot drago plačal, če ne bi ‘® vas... in, kajpak, vaše gospe.« Misijonar je odkimal in se bežno ""sniehnil.
, 'Sestri Gilmanovi se je posrečil ta udež. Pravcati genij je za malarijo.« aa,o je nekoliko oklevajoče pristavil: Moja žena nadzoruje bolnišnično gospodinjstvo in lažje primere. Vsak dan 2® Prišla sem in pogledala po vas. r*valežen bi vam bil, če bi ji ne za-~aJali nobenih osebnih vprašanj, pred ju pa ne spraševali, kdo je in I {°d je prišla. Vem, da njena pojava tukaj daje povod za majhno radovednost, a omemba njene pretek-®*Ii ali pa njenega pokolenja bi jo ^ več dni spravila iz ravnotežja.« .Presenečen in hudo začuden je ,lr- Harvey misijonarju obljubil, da r° njegovo prošnjo kajpak spoštoval, aer, je pa s tem zavrl njegovo radovednost, se je zato le še povečala. Kot avnatelj filmske družbe Silverhouse , ‘cture Cooperation je bil prišel sem-aJ. da bi filmal nekaj afriških džungelskih filmov. Bil jo dober poznava-ec žensk, spregledal jo je in je spo-"al njena notranja nagnjenja. Bil je Pr®Pričan, da je v Faithi Dennisinovi .dkril najsijajnejšo filmsko igralko, ki ljen^°	nake^	v sv<>jem živ-
čim več-pogosto
Nobeno pravilo ni brez izjeme
Življenjska pot ..čudežnih otrok
Petletni klavirski virtuoz, ki je skoraj s stola padel
ift
»Narava ne dela skokov,* je dejai neki stari filozof. To se pravi, da se v naravi vse enakomerno raarvija, naj si bo pri rastlinah, živalih ali pri človeku. Vse v njej se razvija po določenih zakonih. Toda tudi tu izjeme potrjujejo pravilo.
V rastlinstvu in živalstvu včasih narava ustvarja prezgodaj dozorela bitja in rastlinske velikane. V človeštvu pa čudežne otroke. Seveda se pni takšnih čudežnih otrocih največkrat pozneje pokaže, da je zaradi enostranskega prehitrega razvoja njihovih možganov trpelo telo. Največkrat so ravno življenja čudežnih otrok velike tragedije.
Leta 1721. se je rodil Kristian Henrik Heincken, sin siromašnih Dancev. Z desetimi meseci je znal ta otrok že govoriti, nekaj tednov pozneje je pa že prebiraj latinsko sv. pismo in druge knjige. Potem je njegov razum kar vidno naraščal. Z dvema letoma je znal na pamet več letnic in dogodkov svetovne zgodovine, kakor kakšen prvošolec. Vest o tem čudežnem otroku se je kaj kmalu raznesla. Tudi kralj sam Je hotel videti to čudo svoje dežele. Ko ga je oče prinesel predenj, je otrok tako učeno latinsko pozdravil kralja, da je celo kralju in dvorjanom zaprlo sapo in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. Zal se je pa ta nenaravni razvoj njegovih možganov kmalu maščeval. Dočakal je komaj štiri pomladi in že je ugasnilo njegovo, za ta leta izredno šibko telo.
Na svetu so pa tudi takšni čudežni otroci, pri katerih se prehitri razvoj kaže samo v njihovih otroških lotih, pozneje se pa uravna in se čudežni otrok normalno razvije v odraslega človeka. Takšni ljudje na. večkrat postanejo v poznejšem življenju geniji. Tako je na primer Luthrov soborec Melanchton že z dvanajstimi leti študiral visoko šolo, italijanski pesnik Tasso pa s trinajstimi leti. Nemški filozof Nietzsche je pa
že s 24 leti poučeval kot redni profesor v Baslu filozofijo, kar je bilo takrat nekaj izrednega.
Izmed vseh umetnosti je prav gotovo ravno glasba ena izmed tistih darov, s katerimi je narava najrajši obdarila svoja čudežna bit.a.
Nemški skladatelj Georg Handel (1685—1759) je že v zibelki kazal izreden smisel za glasbo. Komaj je pa shodil, že je začel vaditi na vseh mogočih glasbilih, čeprav je bil njegov oče proti temu, da bi sin kdaj postal glasbenik. Nekoč ga je ponoči oče presenetil, ko je vadil na klavirju, Aeprav mu nihče nikdar ni pokazal, kako se igra. Ni imel še deset let, ko ga je nekoč oče vzel s seboj v Weissenfels na knežji dvor. Tam se je takoj spoprijateljil z nekaterimi dvornimi godbeniki. Pri nedeljski službi božji je pa že dosegel, da mu je organist prepustil orgle. Tedaj Je tako izvrstno igral, da je postal knez v cerkvi pozoren na mladega orglarja in je poskrbel, da ga je dal oče v glasbeno šolo.
Tudi Beethoven (1770—1827) in (Veber (1788—1826) sta bila že v zelo zgodnji dobi skladatelja. Beethoven je že z dvanajstimi leti zaslovel. Weber je pa že s trinajstimi leti zložil neko opero.
Med čudodelnimi otroki, ki so pozneje postali skladatelji, moramo omeniti tudi nemškega skladatelja Ludvika Spohra (1784—1859). Komaj štirileten deček je že krasno pel, učil se je violine in klavirja. Nekaj let nato je že uglasbil neko opero. O Francu Schubertu (1797—1828) je pa večkrat pripovedoval njegov klavirski učitelj Mihael Holzer takole: »Vselej, kadar sem mu hotel kaj novega pokazati, sem ugotovil, da to že zna. Prav za prav ga nikdar nisem učil, kakor druge
učence, zmerom sem ga moral samo občudovati.*
Izmed še živečih čudežnih otrok moramo omeniti Richarda Straussa, ki Je prej poznal note kakor črke. Izredno hitro se je naučii igrati na klavir in na violino, ▼ šoli so imeli pa učitelji velike težave z njim, ker je zvezke zmerom namesto g črkami popisal z notami.
Seveda p« ne velja pravilo, d& bi samo iz čudežnega otroka lahko zrasli geniji. Wagner (1813—1883) in Schumann (1810—1856) na primer nista bila nikdar čudežna otroka.
Med ženskami je narava obdarila a čudežno nadarjenostjo Klaro Schumannovo. Ze s petimi leti se je začela učiti igranja na klavir, s sedmimi leti; je pa že igrala (Vebrovo skladbo »Povabilo na ples«.
Tudi med virtuozi sedanjega časa j so nekateri začeli kot čudežni otroci.] Claudio Arrau iz Santiaga v Španiji je; že s petimi leti igral na koncertu. Nje-
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Mimogrede
Sla sem po Miklošičevi cesti. Mimogrede sem slišala pogovor dveh, približno desetletnih deklet.
»Ti, ah ni bilo ,fajn'?«
»V nedeljo bova pa .laufali' iz enega kina v drugega, ob sedmih bova šli pa še v .Veseli teater', tam ja tudi hec.c
Torej sta bili tl dve mladi deklici, če sta res uresničili svoj načrt od 2. ure popoldne pa do 9. zvečer, zunaj doma in uživali ob raznih .liecih', ki zanje ne vem, ali so ravno primerni za njuno starost.
Kaj neki pravijo starši na to? Alt
gova starejša sestra ga je morala prijam J® re* vseeno, kje hodijo in kaj --	------	-	- -.delajo njihovi otroci?
! Včasih je bilo drugače. V lepem ! vremenu smo hodili otroci s starši na izprehodc in izlete, v slabem vremenu smo pa ostajali doma in se zabavali z raznimi družabnimi igrami. Ce smo smeli v gledališče ali v kino, je bil to za nas res dogodek, ki smo se ga že dolgo vnaprej veselili.
Morda imajo nekateri moderni krogi takšno družinsko življeje za zastarelo. Lepo je pa vendarle bilol
L. E.
tej priložnosti držati, da ni padeš v preveliki vnemi s stola. Danes Je star osem in trideset let in ga prištevamo med najboljše pianiste na svetu.
Pred nekaj leti umrli madžarski glasbeni velikan v on Becsey Je prišel na budlmpeštansko glasbeno akademijo, ko je štel komaj deset let. Kmalu so nenavadno nadarjenega dečka slavili na vseh koncih in krajih. Pozneje, ko je dorasel, se je najbolje počutil v palači v Benetkah,'ki jo Je kupil s pri-služenim denarjem. Za izjemo izmed: vseh drugih čudežnih otrok, ki so vi svoji mladosti postali glasbeniki, se je: pa von Becsey sprevrgel in postal filo-! zof. Najsrečnejši je bil, kadar je smel! sedeti v svoji knjižnici v Benetkah in! prebirati budistične knjige, iz katerih! je skušal doumeti pravi življenjski' nauk. Glasbo je skoraj opustil.
Človek in knjiga
O kravji volni
Ce danes učitelj vpraša učenca, katera žival nam daje volno, mu kratko in malo odgovori: »Krava * Nikar pa ne mislite, da bo učenec zato dobil slab red, narobe, učitelj ga bo pohvalil, ker se tako zanima za novosti.
Na lipskem velesejmu so takšno kravjo volno letos prvič razstavili Holandci. Pravijo, da .e kravja volna postala nevarna tekmica umetni in celulozni volni. Nova »mlečna volna« je namreč izredno mehka in lepa na pogled, kar je pa najvažnejše, tudi nenavadno topla. Baje bo v prihodnosti »mlečna volna* postala nenadkriljivo nadomestilo ovč e volne, če bo tudi po vojni, ko bomo spet lahko dobili ovčjo volno iz Avstralije, obdržala svojo vrednost, ne vemo. Na vsak način so pa zdaj krave pridobile na svoji vrednosti, daje.o nam mlekb, meso in celo volncj.
Nove vrste kamenina
Zadnji čas so v Nemčiji začeli uporabljati nove vrste kamenine za posipanje cest, za primes med asfalt in sploh gradnjo asfaltnih cest. To kamenino pridobe tako, da v peči s precej visoko temperaturo vli.ejo apno, aluminijev silikat, potem pa to zmes postopoma ohlajajo, tako da nastane
iz nje kristalizirana gramozu podobna kamenina.
Specifična teža te nove vrste kamenine znaša 2,67, vsebuje 40 do 42 odstotkov kremenčeve kisline, štiri do šest odstotkov ilovice in 48 do 50 od-\ stotkov apna. Da bi snov sama po se-j bi razpadla pod temperaturnimi in | vremenskimi neprilikami se torej ni bati.
Vsak mora priti na vrsto
V neki ameriški urad za ločitve Je prišla mlada ženska in vsa razburjena zahtevala ločitev zakona. Uradniki na tem uradu pa skušajo nezadovoljne zakonce zmerom najprej pomiriti in rešiti zakon. Uradnik je vprašal razburjeno ženo:
»Kaj se je pa zgodilo, da se hočete kar na vrat na nos ločiti?«
»Pomislite,« Je hitela pripovedovati gospa, »moj mož vse noči govori na glas, da ne morem niti zatisniti očesa.«
»Mislim, da vem za vzrok,« je dejal uradnik. »Prav gotovo mu podnevi ne pustite do besede, zato mora pa ponoči nadoknaditi svoo govorniško zmožnost. Poskusite enkrat drugače, uspeh ne bo izostal.«
Baje je gospa poslušala njegov nasvet, če se je pa njen mož poboljšal, žal nismo izvedeli.
Riž 8 stenicami
V nekaterih predelih južne Indije stenice niso tali nadležne živali kakor pri nas, temveč prav priljubljena — začimba. Te stenice so tudi znatno J hištvo.
Zmerom sem si rad ogledoval lepe knjižne zbirke po domovih. Marsikdo, ki je stopil k prijatelju na obisk, je popolnoma|najprej posegel po knjigah in si jih ogledal. Občudoval je lepo urejeno knjižnico in si po njeni pestrosti ustvaril svoje mnenje o človeku. Tudi sam delam tako.
Toda zmerom ne naletim na prijatelja knjig. Dogodilo se mi je, da sem bil povabljen v goste. Lepo so mi postregli, občudoval sem moderno po-
♦ nisivo, lepe sobe in vzoren red po večje od naših in imajo poseben, zelot jedilnih omarah. Vse je preveval duh vsiljiv vonj.
meščanske urejenosti in tudi primerno harmonijo sem marsikje zasledil.
Vse je lepo, le tuintam se mi je ustavil pogled na zaprašeni knjigi na nočni omarici, na kupu neurejenih knjig in revij, izrezanih podlistkov kje na polici v kotu. Kako ponižno
d »"se^^nJ ihV v^ičl lh^stna 1 stih" urali t M a r ^ °	®	^	"o	pem" *d omu*1 r*a z um ne
obme uSffdTobSfkSSS“	Vzve^e^ori/a"
1000	kolesc tehta komaj 13 gramov.	jggf čBSK, zla,"? v Sh ££,
Ali S*.	| Večinoma ljudje knjige cenijo. Z
MII fo VcalCui	• veseljem jih bero, jih prebero in tudi
... da je že pri starih Rimljanih člo-f od,ože- Nekateri jih puste ležati kjer vek, ki ni znal brati niti plavati, ve-tko!i' drugi !ih 2alo?®> al* posodijo, in
Ta vonj mora pa domačinom zelo J ugajati, zakaj pogosto zabelijo riž zj zdrobljenimi stenicami, ki tam nado- J meščajo sol in papriko. Dober teki
Marljivi avtomati
Ijal za popolnega ničvedeža.
... da Je imel svetovno znani berlinski rokoborec Emil Naucke ogromne telesne mere. Obseg njegovih nad-laktl je meril 58 cm, obseg podlakti 45 cm, obseg stegna 103 cm, čez prša je pa meril nič manj ko 165 cm.
... da Je imel ruski pevec Saljapln, posestvo na Tirolskem, palačo v Pa-] rizu in kmett.o v Kaliforniji. Ni čudno, saj Je včasih na enem samem koncertu; zaslužil 25.000 zlatih mark.
[knjige se naposled porazgube.
Nekateri jih pa znajo ceniti. Ne vl-Idijo samo popisanega papirja, pač pa [čutijo pisateljev duh, ki veje iz njih. [Oni vedo, da izkažejo njim in pisa-Itelju kar najbolj dostojno svoje spo-»štovanje, če jim dado častno mesto 'v svojem bivališču.
Zelo malo truda potrebujemo za ! to, človek pa dokaže s takšnim de-»janjem svojo razumnost in etično I vrednost.	p. R.
'enju.
, Ta misel Je rasla v njem. ( rat jo je bil videl, tem bolj ka jo očarala. Njeni gibi so bili po-a?bni gibom boginje, njen obraz je v11 pravi čudež. Dve nasprotujoči si "stvi sta se borili v njem, medtem g® ja počasi okreval. Zdaj je hotel ’e‘ opozoriti nanjo, drugič je bila ja spet njegova najgorečnejša želja, lih i .i° ‘msam0 zase. Pogledi, ki i* je daroval dr. Dennison, so mu povzročali prav telesno bolečino.
Bernard Harwey nikakor ni bil neznačajen človek. V Hollywoodu je veljal za »imenitnega dečka«, ker je — seveda v svojih mejah — tudi bil. A neznanska privlačnost te ženske je bil zanj čisto nov doživljaj in njena zakonska sreča z misijonarjem je bilo nekaj, česar ni hotel priznati, ker tega kratko in malo ni razumel. Pa ne, da Dennison ne bi imel svojih čarov. Ne glede na njegovo malo nenavadno prepričanje, da je mogoče svoje življenje preživeti v luči duha, je bil človek, ki je tako trdno stal na zemlji, kakor si ga le morete misliti. Bil je prvovrsten zdravnik in celo tukaj, v morju nevednosti in trpljenja, ni izgubil zveze z zunanjim svetom in dogodki v svojih poklicnih krogih. Ko sta se oba moža nekoč prijateljsko razgovarjala, je omenil svoje načelo:
»Če ne bi zdravil njihovih bolnih teles in jih ne učil, kako se je treba boriti nroti bolezni — kako naj bi se mi potem še posrečilo, podreti- steno nevednosti in praznoverja in si pridobiti njihove duše?«
Ciničnemu Harveyu je bilo čisto nerazumlijvo, da se utegne kdo truditi za duše afriških črncev, a medtem ko je v drugih primerih povedal, kar je mislil, je to pot molčal. V misijonarjevih očeh je namreč slutil nekaj, pred čemer je moral molčati. In čeprav jo vse govorilo v prid temu izrednemu možu z lepim, ozkim obrazom, ni mogel zanj občutiti niti naj-rahlejše naklonjenosti. Obdajala ga je avreola miru in ljubezni.
Bernard Harvey se je z vsemi svojimi, počasi se vračajočimi močmi, branil tega vpliva. Čedalje pogosteje
si je v teh dolgih, vročih dneh in soparnih afriških nočeh, ki nikoli niso imele konca, je zagotavljal, da ne bi niti v sanjah hodil v škodo temu možu, če Dennison ne bi svoji očarljivi ženi delal krivice. A takšno lepotico v tej okolici tako rekoč imeti v ujetništvu, je bil zločin proti naravi. Afriško pristanišče za izvoz slonovine, kokosovega olja, datljev, gumija m lesa — nekaj izčrpanih Evropejcev, ki so tu životarili svoje življenje — misijonska postaja, kjer so negovali bolnike in črnce vzgajali na čisto brezupen način: to je bila po Harvevevem mnenju prva postojanka na poti v pekel, nikakor pa ne kraj za žensko, ki je kakor nalašč, da s svojo pojavo omami svet!
Ko je Bernard Harvev lahko v po-stelij sedel pokonci in lahko že marsikaj jedel, ga je sestra Gilmanova obrila in ga tako spremenila v civiliziranega človeka. Z zadovoljstvom je ugotovil, da njegov shujšani obraz s podčrtanimi potezami nikakor ni napravil slabega vpliva.
Ilnrvey je živel samo še za trenutke treh dnevnih obiskov Faithe Den-nisonovo Njegova radovednost je kmalu dosegla vrhunec, ki ga ni mogel več dolgo zdržati. Moral je spregovoriti.
Rekel je misijonarju:
»Veste, gospod doktor celo vrsto lepotnih tijKiv posameznih narodov poznam in moram reči, da imam gospo Dennisovo za Rusinjo. Morda se je njeni družini slabo godilo in zato ne prenese, da bi kdo kaj omenil o tem.«
Oba moža sta bila zdaj ▼ tistem tesnem, čeprav ne resnično prijateljskem odnosu, ki ga afriško ozrac|e in neprestana osamljenost vsiljujeta tain živečim belcem. Dennison ga je vesel in presenečen pogledal.
»Ali res mislite? Že sam sem to pogosto mislil. Njene ličnice in nenavadna oblika oči...«
Harvey je osupel poskočil.
»Ali hočete s tem reči, da tega še sami ne veste?«
Misijonar se je trpko nasmehnil.
»Sicer ni nobenega vzroka, zakaj vam ne bi povedal te zgodbe. Morda boste lepega dne, ko se boste vrnili, slišnli celo nekaj, 6 čimer se bo skrivnost pojasnila.« Svojemu pacientu je zmešal šibek whiskv s sodo in spet sedel nazaj na posteljo.
»Pred nekaj več ko štirimi leti — takrat sem bil v bolnišnici v Rodeziji — se je pripetila strahovita železniška nesreča. Faith so pripeljali v bolnišnico z majhno rano na glavi in hrbtenici, a utrpela je precej nevaren živčni šok. Vlak so izropali in večjidel zažgali in vsi pojiotniki so prišli ob vso svojo prtljago. Ko si je moja žena jMičasi opomogla, se je izkazalo, da jo izgubila spomin. Pozabila jo svoje preteklo življenje, pozabila je, odkod je bila prišla in kam se je hotela peljati. Ničesar nismo našli, kar bi nam dalo vsaj rahel namig. Niti svojega imena ni več vedela!«
»Nezaslišana zgodba, doktor! In potem ste se z njo poročili?«
»Ne, tako hitro spet ni šlo. Faith je po svojem ozdravljenju še nekaj ne-secev ostala v bolnišnici in pomagala. Hotela je postati bolniška negovalka,
a to sem ji odsvetovaL Ni imela toliko moči in razen tega učenje predolgo traja. Poročila sva se, ko sem se dal semkaj prestaviti in ustanovil misijonsko postajo. Ostalo ste lahko sami videli.«
Harvey je napeto sledil misijonarjevemu pripovedovanju.
»In se ne bojite, da je bila vaša žena morda že poročena?«
»Ne, Harvey. To vprašanje hvala bogu sploh ni prišlo v poštev. Faith je ravno takrat, ko se je zgodila nesreča, pisala neko pismo. Zapis ti ico 6mo našli v žepu njenega plašča Pismo je bilo napisano v francoščini, ni pa imelo ne datuma ne naslova — samo bet*ede ,▼ Afriki*. V njem je stalo, da je imela dosti časa zn premišljevanje, in zdaj, ko je sama in v miru, je še manj kakor poprej pripravljena poročiti se. Prosila je moža. naj jo pozabi, naj si poišče drugo Žensko, ker čuti, da se očitno nikoli ne l>o mogla jmročiti — ni ji dano. da bi osrečila moža. Pismo se je začelo z .Dragi prijatelj* in je bilo podpisano samo z F. Kajpak je bilo lahko ugotoviti, da je bil to njen rokopis.«
Misijonar je umolknil. Njegove oči so izdajale boleč spomin. Harvey ga ni pogledala, ko je dejal:
»Kratko in malo tega ne morem verjeti, doktor! To je film. Prava pravcata filmska zgodba. Ali niste skušali, kaj več dognati? Spričo izrazite po-" jave vaše žene — mislim namreč, da je morala povsod, odkoder je bila že prišla, veljati za izredno lepotico.«
Nadaljevanje na 12. $tranl.
svinčnikom
in
škarjami
Če bi modrost sodili po tem, koliko revij, časopisov in knjig človek prebere, potem bi bila jaz pač gotovo že modrijanka. Na srečo si človek vsega ne more zapomniti, zakaj drobno, pol drobno sito nam pušča v spomin samo tisto, kar nas je ob prvem srečanju posebno prevzelo.
Rada bi nekaj takšnih drobnjarij
—	tako lahkotnih in tako zanimivih ■— zbrala tudi za vas, drage bralke. Dvoje važnih orodij pri tem delu sta svinčnik in škarje. Najprej s svinčnikom zaznamenujem, kaj je posebno zanimivo in vredno, da si zapomnim, nato pridejo na vrsto škarje in neusmiljeno izrežejo iz časopisa In revije, kar je bil ravno prej zazname-noval rdeči svinčnik: bistro, lepo misel, dober recept, zanimivost o Greti Garbo, vse tiste drobne in mične malenkosti, ki zanimajo povprečen ženski svet.
Pogosto takšnega izrezka ni mogoče vtakniti v določeno rubriko, čislo Iz preprostega razloga ne, ker rubrike ni. Tako se izrezki nabirajo v posebni mapi z napisom: »S svinčnikom In škarjami.« V to mapo bom odslej kdaj pa kdaj posegla in vam Iz nje izbrala kar najbolj zanimive, srčkane in spomina vredne izrezke:
O	LJUBEZNI
Čustva tistih, ki smo jih nehali ljubiti, se nam zmerom zde zmesna.
Oskar Wilde.
Oh, še nikoli nisem srečal človeka, ki bi resnico tako ljubil kakor lep obraz.	Kung-Fu-Tse.
Človek ljubi v drugem tisto, kar sam ne more biti. Sv. Avguštin.
Madame de Staelova je nekoč dejala: »Nikoli nisem zaupala moškemu, ki ni bil vsaj enkrat vame zaljubljen.«
V	ljubezni je edina zmaga beg.
Napoleon.
Ljubezen je čudovita cvetlica, toda človek mora imeti pogum, da jo utrga na robu strahotnega prepada.
Stendahl.
AL! JE RAZLIKA med tiu&ezhifa
»Gospodarska reja koncev«
NOVA KNJIGA ZA SODOBNE REJCE
Železničarska splošna gospodarska zadruga v Ljubljani je pravkar izdala praktično knjižico »Gospodarska reja ktrncev«, ki bo v današnjih časih vsem rejcem naših malih živali izredno prav prišla. Če kunce redite, je namreč tudi nujno potrebno, da veste njihovo pravilno nego, ker samo tako lahko pričakujete koristi od njih.
Knjižica »Gospodarska reja kuncev« Je izredno praktično urejena. V njej so namreč vsa praktična navodila glede prehrane, razploda in vzreje. Nazorno vam razloži tudi vse posamezne pasme kuncev, njihove posebne lastnosti in koristi, ki jih lahko s pravilno nego rejec pri njih doseže. Posebno podrobno vam razloži nego angorskih kuncev, ki so prav zaradi svoje krasne dlake izredno dobička-nosni. Seznani vas s striženjem, ščet-kanjem in sortiranjem volne, prav tako tudi z njeno predelavo. Potem vam objasni tudi svojevrstne lastnosti najboljših pa tudi najnavadnejših kuncev.
Ker nam pa nobena žival ne more dati zaželenega uspeha, če ji ne damo primernega prebivališča, vas pisec knjige pouči tudi o sodobnih kunčnlcah. Spet je _za vsako pasmo posebej popisana dolžina in širina kletke in njena oprema, tako da si vsak ljubitelj kuncev iz popisa lahko sam zgradi primerno prebivališče svojim živalcam.
Nadalje vsebuje knjiga tudi vsa potrebna navodila o prehrani kuncev. Seznani vas tudi s pripravljanjem krme pozimi, ko ni mogoče dobiti sveže krme. V knjigi so tudi vsa navodila o razplodu, brejosti, vzreji mladičev in naposled zakolu godnih živali.
V	zadnjem delu knjige se seznanite s kužnimi boleznimi, ki najpogosteje napadajo kunce, njih zdravljenje in kar je še važnejše, varovanje kuncev pred njimi.
Rejcem kuncev bo ta knjiga izredno prav prišla. Brez nje ni mogoče pravilno rediti kuncev, brez pravilne reje pa ne more nihče doseči uspeha In koristi. Knjiga »Gospodarska reja kuncev« je na prodaj v vseh knjigarnah in stane 14 L.
Neka žena nam je poslala pismo, v katerem nas prosi, naj Ji razložimo razliko med ljubeznijo in zakonom. Pred kratkim jo je namreč vznemiril očitek njenega moža, ki ji je mimogrede dejal: »Dobra zakonska žena si, toda o ljubezni nič ne veš in ne razumeš.« Zal odgovor ne bo čisto po njeni volji, zakaj v svojem pismu je napisala zmotno mnenje: »Zakon in ljubezen sta eno in isto, zakaj zakon brez ljubezni ne more biti zakon, ljubezen brez zakona je pa greh.« Ker upamc da bo tudi druge naše bralke odgovor na njeno vprašanje zanimal, ga v celoti prinašamo.
Mnenje, da sta ljubezen in zakon eno in isto, ni pravo, zakaj končni cilj ljubezni in zakona je tako različen, da si je pogosto prav nasproten.
Kaj je ljubezen? Vse više in više vzpenjajoče se čustvo je, ki sili k izpolnitvi in žene ljubečega k dejanju, ki se mu zdi izpolnitev tega hrepenenja. Potrebuje bitje drugega spola, da se to hrepenenje izpolni, toda kmalu nato — vsaj po navadi je tako — ga ne potrebuje več. Moškemu je po ljubezenskem dejanju popolnoma zadoščeno; v njem je še odmev hvaležnosti do ljubljenega bitja, toda ljubimka mu je postala po probujenju spet navaden človek — dokler ga spet ne prime hrepenenje po združitvi z njo. Včasih se zgodi, da ga hrepenenje vleče več let k isti ženski. To nato nekateri ljudje krstijo za ljubezen. Pogosto odločujeta pa tu tudi in predvsem njegova razvajenost ali pomanjkanje poguma, da bi se približal tuji ženski in tako ostane kot ljubimec več let pri isti ženski. Takšna je ljubezen sama. Ne misli na zvestobo, ne na nadaljevanje, ne na to, ali je zla ali dobra. V tem pogledu je res,slepa'.
Zakon je nekaj čisto drugega. Več je kakor trenutna čustvena in čutna zveza med dvema prodajajočima se človekoma. Najsi se to še tako neprijetno sliši, toda priznati moramo, da je zakon prav tako problem pameti kakor problem ljubezenskega nagnjenja. Dva človeka se odločita, da bosta
£111111llllllHill llllllllIIIlllllllllllIIlllltj
I	OKVIRII
rr	za	z
E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, E
f	KLEIN	!
= LjUBLjANA, Wo/fova 4 = niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiirr
živela skupaj, ne pa samo, da se bosta kdaj pa kdaj v ljubezni objela, potem pa spet šla vsak svojo pot. Zakon je, narobe od ljubezni, stalen. Prav zato mora bili zakon trden in stalen tudi kdaj pa kdaj, ko ljubezen iz katerega koli vzroka ni tako goreča. Med ljubezenskimi združitvami naj se pokaže in se mora pokazati, ali sta dva človeka dobra drug z drugim, ali hočeta skupaj, ramo ob rami, ustvariti nekaj skupnega, tisto veliko, o čemer je iilozol Nietsche dejal, da mora biti večje od ustvarjalcev samih.
Kako napačno je torej zmotno mnenje mnogih mladih deklet, pa tudi mnogih mladeničev, da šele ljubezenska združitev zapečati zakon in mu da pravo veljavo, še več, da ohrani in vzdržuje zakon. Če bi bilo to res, potem bi bil zakon samo veriga ljubezenskega doživljanja, vmes bi pa bila praznota, izpolnjena s skupnimi življenjskimi skrbmi. Žal je na svetu res mnogo takšnih zakonov, ki se pa prej ali slej pokažejo kot zgrešeni.
Narobe je pa več zakonov, ki sta jih zakonca sklenila bolj iz preudarka kakor Iz ljubezenske zanesenosti, pa so čudovito plodni v duševnosti In telesnosti. Tisto, kar dva človeka druži, tako da gresta skozi hudo in dobro, ni ljubezen, pač pa prijateljstvo in tovarištvo za vsako ceno.
Zakon je več in hoče več kakor zadostitev ljubezenskega poželenja moškega in ženske; življenjska in delovna skupnost za vse življenje je. Vsak izmed zakoncev ne sme videti svoje sreče samo v samo zadovoljstvu in udobju, temveč v osrečitvl in zadovoljstvu svojega zakonskega druga. Ljubezen pa jnisli' v bistvu samo nase, samo na svoj užitek, ki pač utegne biti popolnejši v zavesti, da je hkrati zadovoljno tudi ljubljeno bitje.
Ljubezen sl prizadeva, da bi ljubljeno bitje kar najbolj uklonila in sl naredila podložno, medtem ko zakonska skupnost zahteva osrečenje zakonskega druga, pa čeprav na stroške lastnega ugodja.
Prva dolžnost v vsakem zakonu je, priti do popolnega tovarištva, je plemenita tekma v razveseljevanju drug drugega. Ta veselia si morajo pa pogosto krčiti pot čez bridkosti; eden trpi zato, ker zakonski drug še ne daje, ali ne more dajati vsega, kar terja zakonska skupnost. Zaljublje-
nec se prilizuje, sladko govori in se laska, da pride do svojega cilja. Zakonec In zakonka morata biti pa pogosto drug z drugim trdo odkrita, če se hočeta vzgojiti, če hočeta drug drugemu pomagati.
Druga dolžnost zakona so otroci, njih duševna in telesna vzgoja in samostojnost. Otroci niso samo ,produkt ljubezni'; pri nesposobnih ljudeh za zakon so celo nekakšna postranska, nezaželena stvar. Po drugi strani je pa mnogo ljudi, ki se zelo ljubijo, pa vseeno ne morejo Imeti otrok. Kako neumno In domišljavo se pogosto hvali ljubezen, češ jaz sem ustvarila otroke!
Zakon je več in nekaj čisto drugega kakor ljubezen, zato ga je tudi vse težje ljubiti, zakaj ljubezni so zmožni tudi značajno šibki in slabotni ljudje. Za dober zakon sta pa potrebna vselej značajno ustaljena, k popolnosti stremeča in ne samo do ušes zaljubljena človeka.
Takšna, draga gospa, je razlika med ljubeznijo in.zakonom! S.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Druga zelenjavna juha,* krompirjevi svaljki, solata. Zvečer: Mlečen riž.
Petek: Fižol, kislo zelje, kostanj. Zvečer: Močnik.
Sobota; Goveja juha z vlivanci, ohrovt s krompirjem. Zvečer: Ma-
1	karoni z zeljem.
Nedelja: Riževa juha, gobova omaka, krompirjev pire, jabolčni narastek.* Zvečer: Szegedinski guljaž.
Ponedeljek: Prežganka, repa s kole-rabicami.a Zvečer: Paprika s krompirjem.«
Torek: Paradižnikova juha, pražen krompir, 'zelnata solata. Zvečer: Makaroni v paprični omaki.6
Sreda: Pasta fižol. Zvečer: Praženec, kompot.
Pojasnila:
‘Druga zelenjavna juha: Olupimo tsi velike krompirje in jih zrežemo na prav majhne in tenke liste. Nato pripravimo rumene kolerabe, korenjček, zelenega peteršilja in česna. Kolerabo in korenjček nastrgamo na strgalniku, česen in peteršilj pa prav drobno sesekljamo. Vse skupaj pristavimo in ko voda zavre, osolimo, dodamo paradižnika ali še boljše žlico paradižnikove mezge in opopramo. Ko je zelenjava kuhana, naredimo redko prežganje in ga zlijemo v juho. Juho po okusu zakuhamo z rižem, testeninami ali pa ječmcnčkom.
»Jabolčni narastek: Jabolka olupimo in zrežemo na liste prav tako kakor za zavitek. Na dnu posode, kjer kuhamo ali pečemo narastke, lahko pa tudi v kakšno drugo večjo posodo, potresemo kruhovih drobtinic. Na drobtinice potresemo plast jabolk, jih osladimo in potresemo s cimetom. Nato spet denemo plast drobtinic in tako dalje. Vrhnja plast morajo biti Jabolka. Vse skupaj pa ne smemo zložiti do vrha posode, ker moramo pustiti najmanj za tri prste prostora.
Kako naj se oblečejo tiste, ki jih v lahnih oblekah zebe, pa bi bile vseeno rade elegantne v gledališču, kavarni ali na koncertih? Ena najboljših rešitev je apartna baržunasta bluza, ki prav dobro nadomesti malo volneno večerno obleko in je zelo topla. Bluza na gornji sliki je preprosto ukrojena, njen čar je v dobrem kroju in lepoti materiala.
fr.
Povrhu polijemo mleko, tako da stoji za prst čez vrhnjo jabolčno plastjo. Vse skupaj pristavimo in pustimo, da mleko dobro prevre, če nimamo dovolj mleka, lahko damo tudi polovico mleka in polovico vode, a med posameznimi plastmi posujemo smetano v prahu, ki jo poceni kupimo na trgu. Narastek damo topel na mizo.
»Kepa s kolerabicami: Olupimo štiri velike krompirje in jih zrežemo na kocke. Prav tako pripravimo tudi dve do tri repe in eno kolerabo. Vse skupaj damo kuhat, osolimo in dodamo nekaj zrn kumine. Ko je skoraj kuhano, jed zabelimo s prežganjem.
•Paprika s krompirjem: Na masti prepražimo 2—3 čebule, 4—6 zrezanih zelenih paprik, nekaj svežega paradižnika. če nimamo svežega paradižnika, uporabimo paradižnikovo konservo. Papriki, čebuli in paradižniku dodamo tudi več na liste zrezanega krompirja. Jed osolimo in po okusu opopramo. če je pregosta, jo tudi lahko zalijemo z vodo ali kostno juho. Namesto krompirja zakuhamo lahko tudi riž in dobimo dobro in okusno rižoto, seveda brez mesa.
‘Makaroni v paprični omaki; Zrežemo 3 krompirje, jih zalijemo in pustimo, da nekaj časa vro. Med tem pa pripravimo tole: 2 zeleni papriki zrežemo, sesekljamo zelen peteršilj in strok česna in vse skupaj dodamo krompirju. Osolimo, opopramo, pride-nemo žlico paradižnikove konserve in nekaj časa kuhamo. Ko je zelenjava skoraj do polovice kuhana, naredimo nepregosto prežganje in zakuhamo za vsako osebo dobro pest makaronov, če Je jed pregosta, jo prav malo zalijemo.
»Kako naj prenaredim star jesenski plašč, ki mi je postal preozek in sploh ni več moderen?« Slika vam zgovorno odgovarja na to vprašanje. Plašča kajpak ne moremo začarati, da bi postal nov, dokupimo pa lahko nekaj podobnega blaga v drugačni, toda osnovni barvi prilegajoči se barvi. (Beige in rjastorjava.) To blago kombiniramo s starim kakor vidimo na gornji sliki in dobimo nov, moderen, zelo eleganten jesenski plašč.
Najvažnejše točke nove mode
BOKI
so v novi ženski liniji najvažnejši. Priti morajo do izraza kakor koli — pri Izrazitih ženskih postavah to ni težko — če ne drugače pa z gubami, velikimi žepi itd.
PAS
je zelo kratek in dolg.
RAME
so široke.
ROKAVI
po navadi široki in nabrani. V zapestju so ozki in podobni tako imenovanim ,balonskim' rokavom.
KRILA
so manj široka kakor doslej. Vse gube so spredaj in v bokih.
OKRASKI so različni. Dosti krzna, vezenja in obrobkov.
BARVE
Crna. rjava, siva, temnomodra in ’agodastordeča.
Sol v vsakdanjem življenju
Pregovor pravi, da dobra kuharica ne sme jedi ne preveč ne premalo soliti. Pri tem pa nikoli ne pomislimo, kako lahko sol praktično uporabi, amo ne samo pri kuhi, temveč v praktičnem življenju sploh.
Novo zobno ščetko pred uporabo namečimo dobro uro v mlačni slani vodi, ki bo naredila njene ščetine vse bolj odporne kakor bi bile sicer.
če peremo barvasto blago, pridajmo vodi nekaj zrnc soli in brave se bodo posebno lepo bleščale.
Pozimi nadomesti vrečica soli, P°" greta v pečici, na!bol šl posteljni £re' lec in ostane topla do jutra.
Pri nahodu vdihavajte slano vodo (7 g na liter kuhane vode).
če začutite bolečine v grlu, grgrajt® slano vedo.
Pri kopanju pridajte vodi morske soli in kopel vas bo vse bolj okrepil® kakor vas bi sicer.
Madeže od rje odstranimo tako, da jih podrgnemo z zmesjo soli in limo novega soka.
če hočemo steklenico prav JeP° umiti, vsujemo vanjo pest soli in žlico kisa. Dobro pretresimo in izmijmo.
če nam ogenj pojema, vrzimo vanJ pest soli in spet bo veselo vzplapolal-če hočemo slamnate predpražnik® ohraniti močne in prožne, jih Pre uporabo pomočimo v dobro osoljen® vodo in posušimo v senci.
Ponve in nože. ki diše po ribah, zdrgnemo s soljo m takoj izgube neprijetni vonj.
Slana voda celi ranice, če hočemo z belega prta odstraniti madeže od čaja, ga potresemo z na-mizno soljo in nato izperemo.
če so ponve osmojene, jih ne moremo kar tako umiti, zato jih nekal dni pustimo namočene v slani vodi-Ko se odmočijo, jih postavimo n* ogenj, da se voda segreje, izmijemo * lahkoto in poplaknemo.
Ameriška medna novost
Gotovo se je že vsaki izmed va* kdaj mudilo v družbo, morda na P*eS' v kavarno ali gledališče, pa nisi® imeli dobre pričeske. Bilo je meg'e' no ali deževno vreme in lasje va® niso hoteli ,stati'. Nerodno, mar ne Isto se lahko zgodi tudi ml®*!* Američanki, toda ta si zna pomagal ■ Namesto klobuka ali namesto sla!L pričeske so si moderne Američank omislile moderne lasulje v obliki *® „metnih pričesk. Takšne lasulj ■ ki so spletene iz umetnih kit ali 0 ževsko dolge, so okrašene z drag®| cenim nakitom. Verjetno je, da s konservativne Evropejke ne mogle navaditi na umetne Pri^elifc in bomo ostale rajši pri narav®* laseh.
Telovadba — najcenejši lepotni pripomoček
Vse vemo, da je telovadba zelo •drava. Vsekakor tega nismo še pohabile, vendar pa le nerade vidimo, j-® nas kdo na to spomni, Rade bi "'le lepe in v ta namen kupujemo vse polno lončkov in stekleničk različnih maž in krem, a če stopimo pred zrcalo, nikoli ne zasledimo tistega Uspeha, ki si ga tako zelo želimo. ‘°da na to, da je zdravje tisti bistveni del in pripomoček naše lepo-*• niti zdaleka ne pomislimo. Poleg tedne telovadbe moramo skrbeti še *a redno prebavo, da dosežemo zaželen uspeh. Zato’ zdaj za trdno skle-*l®o. da bomo odslej naprej v tem Pogledu drugačne.
Odslej torej žrtvujmo deset minut ®a dan svojoga dragocenega spanja •lužbi lepote in pridno telovadimo. V Jačetku bo morda nekoliko teže, s časom se bomo telovadbi tako privadile, da ne bomo nanjo nikoli več Pozabile. Proč z raznimi izgovori, da-®es sem tako utrujena, da ne morem telovaditi. Prav takrat si moramo naj-^Ij prigovarjati in dajati voljo, da ®e podležemo prevabljivi izkušnjavi.
^ redno telovadbo bomo ne samo po-•tale lepše, sveže in zadovoljne same * •eboj, prihranile si bomo tudi de-®arja, ki ga p0 nepotrebnem izdaja-»o za razne maže in ,žavbce\
Zdaj vam hočem pa povedati ne-ai neprenapornih prostih vaj, ki jih Vsak večer z vso vnemo izvajajte.
Najbrž poznate vajo, ki jo imenujejo ,svečo*. Najprej ležemo na tla, Iztegnemo nogi in ju dvignemo kakor sveči naravnost v zrak. Telo po-na ramenih. Pri tej vaji se nategnejo vse mišice in kri se prične Hitreje pretakati po žilah.
Ko ste se postavili v ,svečo', pripnite z nogami gibati tako, kakor takrat, kadar vozite kolo. Ta vaja kre-P* trebušne mišice in zoži kolke.
Ob boku se nam je nabrala neokusna Plast masti, ki bi se je tako zelo £a<le iznebile. Nič lažjega kakor to, *e delamo tole vajo: Stopimo v ne-Preširoko razkoračno stojo. Eno roko uPremo ob bok, drugo pa v loku zaokrožimo nad glavo. Potem se s telesom nagnemo na tisto stran, katere J°ko imamo uprto v rebra. Vajo večkrat ponovimo, in sicer izmenično, enkrat na desno, enkrat na levo »tran.
Nos na koleno, katera zna še to? ajprej se postavimo v razkoračno itojo in roke vzročimo. Potem nese-810 roke do nog, ne da bi pri tem nPognile kolena. Vaje delamo poča-
,l in se pomikamo zmerom niže in n‘že, toliko časa, dokler se z nosom dotaknemo kolena. Z rokami se Oprimemo gležnja in se z nosom dotikamo najprej levega kolena, potem Pa desnega in to vajo večkrat polovimo.
Zelo dobra vaja za utrjenje spodnjih trebušnih mišic je pa tale: pokleknemo in sedemo na pete. Roke •klenemo za hrbtom in jih čim bolj trdno sklenjene iztegujemo, brado pa bolj iztegujemo naprej. Potem Pa hrbet upognemo, glavo počasi najdemo naprej in spet nazaj. Najboljše je pa, če tudi pri poslednji vaji še naprej sedimo na petah.
Vse te vaje res niso težke in če nam v začetku ne gre tako, kakor bi *elele, še ne smemo obupati.
Po vsakdanji telovadbi, zvečer ali ?jutraj, ko zlezemo še vse zaspane ■* Postelje, se bomo prav kmalu postile krepke, čile in kakor prerojene. Vrnila se nam bo dobra volja in *n sam pogled v zrcalo nam bo pa *e Povedal to, da smo postale tudi ‘ePše. Naše telo bo dobilo pravilnej-e oblike, povsod tam, kjer je bilo Prej preveč masti, bomo opazile, da *e neznano kam izginila. Poleg tega, da smo izgubile na teži — če je bilo Jo Potrebno — se bomo počutile tudi °lj zdrave, ker z vsakdanjo telovadbo zmerom znova pomagamo krvi do čim boljšega krvnega obtoka. Na Vsak način je pa telovadba boljši Pripomoček do lepote kakor pa vsi dragi preparati in pa razne shujševalne kure, ki imajo pogosto za po •ledico razne bolezni in nadloge.
Zato poskusite tudi vi, draga prijateljica, vsak dan telovaditi vsaj de-*et minut in videli boste, kako hitro “°ste poplačani za svoj trud.
Tople
domače
copate
za zimo
Dolgi zimski večeri, ko bomo s kurjavo varčevali, se nam ne bodo zdeli samo dolgi, temveč tudi hladni, če ne bomo imele toplega domačega obuvala. Znano je, da človeka zebe po vsem telesu, če ga zebe v noge, znano je pa tudi, da v noge ne zebe tako hitro, če imamo na toplem tudi členke. Gornja dva modela domačih copat nista samo praktična, temveč tudi lepa. Prve so iz mehke temnomodre klobučevine, obšite z lakom. Podložene so in ze-
lo, zelo tople. Za-
n^l^ilr-o SkTse” je tudi že na domačih copat!h uveljavila. Drugi par je pa še toplejši, saj je obrobljen z iUniečevino: te cona te zavežemo z vezalkami. Oba para imata polvisoke pete, kar je praktično za tiste, ki w naeibaio k ortopedskim napakam v stopalih. Takšne copate so primerne tudi za prodajalke, ki morajo ves dan stati v slabo zakurjenih trgovinah in streči. Če bodo imele tople copate, se ne bodo več tako hitro prehladile, pa tudi noge jih ne bodo več tako pogosto bolele.
krznenega ovratnika, ima pa namesto svilene rutice ruto iz kratkodlakega krzna. Pod takšne modne jopice nosimo krznene telovnike, ki imajo prednji del iz krzna, hrbet pa _ iz blaga.
Takšen telovnik lahko sešijemo iz ostankov sutoa in krzna.
Se zmerom krase reverje razne slikovite in apartne kovinaste
Urejuje A. PreinfaUt
Problem št. 144.
Sestavil H. Vetter
Mat v treh potezah
Na
MO DNI KOMPAS
Francoska moda še živi, čeprav nima v«C na svetovno in evropsko modo ti-•tega izrednega vpliva kakor pred voj-Se zmerom tujci raJ kupujejo leji® francoske modele in plačujejo zanje j^Pe denarce. Tako je in tako je bilo: f^riz je še zmerom metropola mode, ®ePrav so nekateri modni ustvarjalci j*lnesli šila in kopita ter zbežali na ®Ti6i konec sveta. Kar Jih je pa še ostalo v Franciji, so se zbrali te dni v *jfkem francoskem kopališču in priredili modno revijo zimskih modelov ter Blodnih malenkosti, brez katerih si pa-^Ske mode pač ne moremo misliti.
Silo je videti izredno mnogo z i m -®kih kostumov, z doAgiml, smo-toplimi jopicami, ki imajo ozke krznene ovratnike, če kostim nima
zaponke in tudi cvetlice. Novost so pa cvetlice iz krzna, ki se pač podajo samo na rever iz blaga. Tako si lahko privošči razkošje krzna tudi tista, ki nima denarja za krznen ovratnik, pač pa dovolj za ljubko krzneno cvetlico.
Zimske rokavice so podobne pomladanskim, toda s to razliko, da je dlan rokavice pletena in prožna, lepo greje roko, vrhnji del je pa iz usnja. Gornji del rokavice je iz baržuna ali sukna.
Staromodne ,pompadure’ so spet prišle v modo. Sešite so iz vseh mogočih svilenih ostankov, ki se morajo pa na splošno" kajpak ujemati z barvo obleke. V teh vrečicah ima moderna ženska shranjeno vse, kar potrebuje za svojo nego zunaj doma. Nekatere pom-padure so sešite iz blaga obleke ali iz mehke jelenovine.
še tako lahek plašč lahko nosijo Francozinje pozimi, če je dovolj širok, da se vanj pripne topla, v kockah prešita podloga. Ta podloga je pa brez rokavov in nevtralne barve, tako da jo lahko pripnemo v tisti plašč, ki ga ravnokar hočemo obleči.
Francozinje nosijo še večji umetni nakit in še več kakor doslej. Temne, zimske obleke dobe s takšnim nakitom skoraj svečan videz, toda pazimo se: ni vse za vsakega...
Posebno imenitne in originalne so pa letošnje zimske nogavice. Ce so bile lani nevtralne barve grobo pletene, so letos prav tako grobo pletene, toda živahnih barv. Rdeče, zelene in modre nogavice bodo prijetno barvno razvedrilo v sicer enolični zimski garderobi. Naposled je le obveljala beseda naših babic...
Namesto priljubljenih volnenih pu-lovrov, ki so se pa podali samo vitkim ženskam, so kazali modni ustvarjalci kar najbolj zapeljive modne bluze iz flanele. Krojene so šport-no-enostavno, zato so pa živih in kar presenetljivo tveganih arv, toda na splošno prijetno in mladostr' -činku-jejo.
Se ena novost je presenetila ženske, to so krila s pošitim robom, če Je bil doslej spodnji rob krila gladek, je odslej okrašen vselej s kakšno malenkostjo. Z nabranim trak.m, vezenjem, robčki ali s kakšnim drugim or’ ' ' ” okraskom.
Kučme so tudi letos zelo moder ne, toda zahtevajo več krzna kakor poprej, ker so izredno visoke. Parižan-ke Jih bodo hkrati z velikimi mufi naredile v primeru, če bodo lahko tako kar najbolj smotrno pre-naredile star in oguljen krznen plašč, «a ima pa še nekaj dobrih delov. S.
da si zjutraj nismo umue zod, smo prav zanesljivo našle kakšen izgovor, včasih so bile — poleti — krive borovnice, ki tako grdo zamažejo zobe in podobno.
Tako misli otrok, vse dotlej, dokler ga ne prične boleti zob in mora poiskati pomoči pri zobnem zdravniku. Takrat si bo otrok sam čistil zobe
ra-ZilUUU MJIJIIUIU. VUUMUl, tV/U«, iiCt-j vvv-
krat nepravilno.
Najprej si s ščetko in dobro zobno
brez materinega prigovarjanja, ker bo sam spoznal, da je to za zdrave iiObe nu no potrebno. Zal pa včasih otrok tudi že sam spozna, da ima po naravi slabe zobe in takrat ne morejo pomagati nobeni praški in zobne kreme, pač pa samo zdravnik
Zakaj neki se otroci tako branijo čiščenja zob? Ali je temu kriva zobna ščetka ali pa okus in vonj zobne kreme, ki je otroku zoprn? Temu prav lahko pomoremo. Pustimo otroku, da si ščetko sam izbere. Otrok bo segel po ščetki z lepo pisanim hrbtom ali po mehkejši in manjši ščetki. Mehkejša ščetka je za otroka še boljša, ker se nam ni treba bati, da si bo s trdo m preveliko ščetko ranil dlesen.
Tudi z izbiro zobne kreme mu pustimo prosto voljo. Vse zobne kreme in praški so tako narejeni, da uničujejo slabe klice med zobmi, ki ostanejo od hrane. Le okus in vonj se zaradi različnih primesi razlikuje. Zato ni nobene škode, če pustimo, da otrok izbere kremo ali prašek po svojem okusu, posebno če vemo, da bo ta izbira rodila zaželen uspsh.
Zobe moramo pa čistiti tudi v nekem določenem redu. Nekateri ljudje grgrajo in izpirajo listno votlino z
Nimcovičeva indijska obramba
Rabar—Niel-sen Miinchen 1941.
Najprej si s ščetko in dobro zobno; *• J4 s\ts’ Ar'g\
torno oščetkamo zobe,	17.‘ DXc3, o^o" [v tej curišfci 'varijonti
S°5°	.	v<2h^ti qni	nnv	;e tudi	2610	dobl-o prej	še	igrati	a5	in
Zobe oščetkamo od vseh stilni	prav	g	tem	Dr£mre6iti	belcral,	b4—b5.	kar
tako od notranje strani kakor od vnanje vidne strani. Ko si zobe dobro oščetkamo, jih speremo z zobno vodo,;; pa tudi z navadno mlačno vodo, in sicer tako, da voda izpere še vse	zad-
nje ostanke tudi še iz tako majhnih presledkov med zobmi.
Zobe si čistimo zjutraj, ko vstanemo, opoldne po jedi in zvečer pred spanjem. Cez dan je pa tudi	zeio
dobro, če jih po Jedi lepo preplaknemo z vodo. Tako negovane zobe pa lahno zvečer očistimo samo, če pojemo ja-
klice, kakor zobna vod« in krema.
še eno je pa tudi zelo važno. Vsaj dvakrat na leto si pustimo pregledati j od našega zobnega zdravnika zobe,* da nam brž ko se prikaže še tako majhna luknjica, zob pozdravi in za
s tem preprečiti belemu b4—b5, kar obenem vpliva na središče] 8. b4 [tudi
8. Lg5 je zelo primerno, n. pr.: Te8.
9. e3, e5. 10. de5 s pritiskom na d-Uniji] Sel. [lažjo igro dobi črni po Te8 in eo, skakač pa sc na bo umakne preko e7 na g6J. 9. Dc2, f5. 10. Lh:j, De7. 11. e3, Sg5 [črni, ki je z ouno potezo prešel v nekako holandsko obrambo, ima bolj težko igro, saj v središču ne more napredovati; ker se kmalu pokaže, da ta poteza s konjem 'ne zadostuje za izenačenje, je bilo zdaj primerneje nadaljevati s Sd8. 12. Ld3.
bolko. Jabolčna kislina bo prav tako gf6 nato"bodisi s Sf7° g6 priti do e5 dobro očistila in uničila vse škodljive:; ajj Da s c6 izvesti d5]
ali pa s c6 izvesti d5]
12. Le2, Ld7. 13. SdZ, e5. 14. de5. de5. 15. b5, Sd8. 16. Dc3, e4. 17. 1*4 [prej 17. a4 z grožnjo La3 bi bilo še nepri-jetnejšej Sge6. 18. h5, h6. 19. f4! [ker bi bilo prenevarno odpreti z ef, gf beli
=5 in ot-trdnjavi g-uni.0, se je tako belemu pre. Le tako sl bon	t	«	posrečilo odvaeti nasprotniku ed in g5
varovali zobe pied razpadanjem in J ^ preprečiU f5-f4] Sc5. 20. a4, bomo preprefah da ne “ P°s^ J gde«. 21. Sb3 [beli zdaj poskuša črne-prezgodaj brezzobi. Tudi pri ma hnlhl	sxh3.	22.	DXb3.
otrocih bd morali skrbeti za to, da bi, vsako najmanjšo luknjico pustili takoj popraviti.
Mekai o negi zob
Se kot otroci nismo mogle ločiti, kaj je bilo ve č. e zlo — umivati si vrat ali čistiti zobe. Tisti dan, ko smo si ravno umih vrat smo pričakovali kakšnega Izrednega dogodka, če so nas pri jedi vprašali ali nas spomnili,
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v s Družinskem tedniku « !
Najlepše obleke so zmerom preproste, uči stara modna resnica. Eno takšnih praktičnih in elegantnih dopoldanskih dvodelnih oblek vidimo na gornji sliki. Je iz volnenega kockastega blaga tem-norjave barve. Narejena je namenoma preprosto. Zanimiv okras so veliki gumbi, ki se ponavljajo na desni strani jopice, na videz zapirajoč jopico od .pasu navzdol. Krilo je brez gub, toda poševno rezano, da je videti postava vitkejša.
mu omajati točko c51 SXb3. 22. DXb3, Sc5. 23. Da3! b6. 24. Ld4; Tf7. 25. LXc5, bc5. 26. Tdl [z grožnjo Td5 za-vojščiti slabega kmeta c5i Le6.27. Kf2, T7f8. 28. g3, Tfd8. 29. Dc3 [po končani mobilizaciji dama odločilno po-TTrvi Irrhlsn ctnrimn iV Jseže v boj preko e5 ali a5L TXdl,
xiaj icrni-O srorimo jz j30 TXdi, Td8. 31. Txd8. Dxd8. 32. eneaa Dramena volne?t Dos, DC7 [črni namreč ne sme me-
y ^	In.atl	dam: Dd6. 33. Dxd6, cd6. 34. a5
Morda imate dojna ie pramen volne, j in premo<; na damskem krilu hitro od-ki vam je ostal od jopice, ki ste si«33 g4; [izvrstna prehodna žrtev jo lani spletle ali od spalne jopice, ki | kmetaj ^ omaje črno središče] fg4
[Dh4+ 34. Kg2 ni prav nič koristno] 34. Kg3, Dd7. 35. DXe4, Lf7. [črni ima toliko slabosti, da ni več rešitve] 38. LXg4, Dd6. 37. Da8+ Kh7. 38. Lf5 r, g6. 39. hg6 + , LXg6. 40. D*4, LXf5. .. * 41. DXf5+, Kg7. 42. a5, Dd2 [samo svojiX zaradi gibčnosti dame more črni še nekaj s šahi sitnariti] 4^, De5 + , Kg# [drugače beli s šahi pokosi damske kmete] 44. Dc6+, Kh7. 45. f5, Del+. 46. Kf4, Dh4+. 47. Kc5. Dg3 + . 48. Kd5, h5. 49. De7+, Kh6. 50. De6+, Kh7.
_____________ J51." f6, Dg5+. 52. Kc6, Dg2 + . 53. KXc7,
.	,	«h4. 54. Df7 + , Kh6. 55. Dg7+ [naj-
Palčne rokavice za šestletnega *ensotayneJej DXc7+> 5«. fjf7( KXg7.
otroka.	|57, b6, ab6. 58. a6 z novo damo. Crnl
Če je volna enobarvna, Živah-J se je vr,a’
s tem pramenom volne? Za krpanje je je preveč, za kakšno .pošteno' pletenje premalo. Motite se! Tudi iz enega samega pramena volne lahko naredimo prav ledno malenkost sebi, svojemu otroku ali darilce prijateljici.
Kaj torej lahko spletemo iz enega pramena volne?
Majčko zr novorojenčka, če je volna tenka in mehka.
no pahovko za pod plašč.
zimski j
4 Za zelo mrzle dni volnen vstavek 7.a pod plašč, ki je podoben vstavkom za pod kostim, ki naj adomesti bluzo. Takšen vstavek se zaveže okrog pasu in ima visok smučarski ovratnik, ki ga lahko zavijemo više ali niže.
šahovske vesli
5
6
7
3
Letos Hrvati po dolgem času spe* prirejajo turnir za prvenstvo Zagreba. Posrečilo se jim je zbrati skoro vse svoje najboljše igralce. Od vidnejših manjkata samo mojster V. Vukovič in 4dr. Duraič. Po četrtem kolu sta v vod-Kratke nocavice za v čeveljčke jstvu dr. Astaloš in Rabar, glavna te-•	1 kmeca za prvaka, z vsemi štirimi
točkami. Nacionalna mojstra M. Filipčič in Petek za sedaj slabo vozita; za vodečima so ing. Tekavčič, ing. Jerman in Subarič, ki pa so morali pospraviti že vsak po en poraz. Ker odigravajo samo po dve koli tedensko, j-	*bo	tumir	šele	ob koncu leta zaključen,
Kratko in malo napletemo ne|pa bomo tako imeli še večkrat priliko •	■	■	poročanja.
petletnemu otroku.
Mehke, tople copate za od rasle s klobučevinastimi pod-1 plati.
Čepico jenčka.
copatke za do- :
preširok, ne preozek trak, ki; ga zavežemo okrog glave na]
ga zdveiemu uiwug ^iavc	Letošnji	prvak	Nemčije je Paul
izletih in nam izvrstno nadomešča J Schmidt, ker je v odločilnem dvobojB turban. To delo je posebno pripo-5premagai Jungeja z 21/« proti pol. ročljivo, če je volne ostalo res zelo J
malo.
Kešitev problema 6t. 143
PLAČAJTE
NAROČNINO!
1. Te5! Da6+. 1. ... Le4.
1. .. Lf3.
2. Ta5-t 2 T*e4 2. Tel +
H.	nadaljevanj•
Bil Je v nenavadnem duševnem stanju. Vedel je, da bo danes srečal žensko, v katere družbi je preživel enkrat samkrat v življenju deset minut, pa je ni mogel pozabiti. Kakšna je ta ženska? Lepa je, toda to ni tisto, kar išče pri njej. Ali je mogoče, da se za tem lepim obrazom skriva plehkost?
Ali je res, kar je namigovala Irina, ali je bil to samo plod njenega užaljenega samoljubja? In kaj to na stvari izpremeni? Ali je zato kaj manj poželi? če more ona ljubiti Skalarja, ki je za dvajset let starejši od njega, bo vzljubila tudi njega. Ali si pa sploh želi takšno polovičarsko ljubezen? Ob tem vprašanju se je vselej ustavil. Prišel je na mrtvo točko.
če se je vpraševal, česa si želi od tega dekleta, ki ga komaj pozna, si ni znal točno odgovoriti. Doslej nikoli ni neposredno mislil na ženitev; če pa se je že kdaj zavedel, da ne bo vse življenje ostal samec in da si želi otrok, je na to mislil samo bežno in nejasno. Samo nečesa se je točno zavedal: njegova žena naj bi bila pošteno, nedotaknjeno dekle, zakaj v teh stvareh je bil zelo občutljiv.
AH je pa sploh kdaj pomislil na to, da bi mu ta lepa neznanka postala žena? čeprav si je to zanikal, je vendar vedel, da je podzavedno mislil nanjo zmerom kot na svojo ženo, ne pa kot na bežno ljubezen. Če si jo je kdaj predstavljal ob svoji strani, je ni videl v duhu kot elegantno lepotico na plesu, na izletih, v avtomobilu, v skritem idiličnem letoviščarskem hotelu, kakor nalašč za mlade zaljubljence, temveč kot gospodarico svojega doma. Videl jo je, sedeč zvečer v naslonjaču s kakšno knjigo v roki, ali kot izvrstno gostiteljico, ki zabava svoje goste, potem ko je bila pripravila dobro večerjo.
Kam sem zašel? se je izpodbodel, videč, da se je luč v Jurijevi sobi utrnila. Sicer se bo pa drevi vse razjasnilo! Toliko se je zanesel na svoje poznanje človeške duše, da si je upal od enega samega večera ustvariti kolikor toliko vemo sliko
o	njej. Kaj pa, če je spremenljiva, muhasta ženska, ki je danes resna, umerjena, duhovita, jutri koketna, razposajena in neukrotljiva?
»Ali imaš kaj treme?« ga je podražil Jurij, zaklepajoč vežna vrata. »Presneto lep večer je, kakor nalašč za ljubezen.«
»To praviš ti, ki si do ušes zaljubljen. Zame je prav takšen večer kakor kateri koli dragi.«
»Nikar ne taji, prijateljček! Od današnjega večera si obetaš vsaj toliko kakor jaz.«
»Kakor ti ljubo,« je na videz malomarno odgovoril Marko in pognal motor. V resnici so ga pa prijateljeve besede potrdile v slutnji, da se bo zanj ta večer nekaj odločilnega in neizogibnega zgodilo...
Bolj kakor kdo drugi se je nocojšnje zabave veselil Skalar. Rad je zbiral okrog sebe mlade ljudi, to mu je vlivalo varljiv občutek, da je sam še mlad. Zdaj se je čudil, kako da doslej še nikoli ni bil prišel na misel, da bi priredil takšno domačo zabavo, ki bi gotovo razvedrila tudi njegovo ženo. Ko si je skušal na to vprašanje odgovoriti, je vselej ugotovil, da je bila vse doslej Martina skorajda še otrok in da se zato nikoli ni domislil, da bi utegnila kmalu postati mlada dama. Ali so se mu pa oči odprle šele zdaj, ko je prišla v hišo Alenka ki ni toliko starejša od njegove mčere, pa vendar že zrel, samostojen človek?
Kot trezen, deloven človek je zaničeval dogodivščine z ženskami, čuteč da človek, ki vse življenje izgublja s tekanjem za ženskami krili, nikoli ne bo dosti dosegel. Hkrati se je spomnil na Irino.
Ah, da, Irina! Gotovo sluti, da se z njim godi nekaj posebnega, toda dovolj močna je, da ga nič ne vpraša. Plačal ji bo Martinino obleko, dobro ji bo plačal in še tisto zapestnico z ametisti ji bo kupil, ki si jo je tolikanj želela. Nato, konec. Kruto, nevredno nje, toda neizgibno.
Nekakšno spoštovanje mu je branilo misliti na Alenko kot na naslednico Irine. čutil je, da bi tukaj umazal nekaj čistega, nedotakljivega in prav zato, ker si ni mogel dobro predstavljati, kakšen naj bi bil njegov odnos do nje pozneje, je bil čudno vznemirjen, ves v pričakovanju in dvomih, ko je hitel po stopnicah v salon, odkoder so že doneli prvi zvoki jazza.
XIII
Vrata Skalarjevega vrta so bila ta večer priprta, vendar je vsako minuto zabrnel zvonec. Martina in Alenka, obe rahlo vzburjeni, sta prejemali prišlece in jih vodile v •ftloti. Že pol ure po dogovorjenem č*«u je bilo več ko deset ljudi, ki »o se stoječ v gručah, ali pa sedeč ok*og vrtnih mizic, trudili, da bi i*rr«,rili pogovor v tek. Skalar je spet dokazal, kako gladko se zna vživeti med mlade ljudi; za vsako-
Pola mladosti
i	i	i	i i	i i i i
i	i	t	i i	i t i i
gar je imel pripravljeno ničnostno, toda vljudno sprejemno frazo, za dame pohvalen pogled, ki je zbujal prijeten občutek sigurnosti.
Mira	Novakova,	v	beli	atlasni
obleki, od	daleč	podobna	vzhičeni
birmanki, od blizu razgreta od pričakovanja, je pripeljala nekaj svojih znancev, ki so jo obkrožali kakor sateliti. Modna slikarka, ki jo je Skalar poznal z Irininega večera in jo v veselje hčeri povabil, se je šopirila v svoji skupini z nenavadno, črno obleko iz svetlikajočih se peres, ki je delala njene okrogle, mlade rame še vse bolj bele in skoraj pohujšljive. Prišli sta še dve Martinini sošolki; prva hči ljubljanskega veletrgovca, visoka, mična črnolaska ogljenočmih oči in visokostnega izraza, druga, njena revnejša prijateljica, njen .privesek1 — tako jo je krstila Martina
—	boječe dekle rjavih, toplih kratkovidnih oči, v rožasti obleki, ki je bila očitno nalašč za to priložnost prenarejena iz stare prijateljičine plesne obleke.
Nekoliko pred deveto se je ustavil pred vrati Brezarjev Topolino. Gospoda, ki sta izstopila, je sprejel Skalar sam.
Martina je čutila nekakšen strah pred srečanjem z Jurijem, tisto neopredeljivo zadrego, ki te objame, če moraš pred javnostjo skriti svojo skrivnost. Stekla je v manjšo sobo in se vzburjena pogledala v zrcalo, šele ko je — kakor že neštetokrat prej — ugotovila, da se ji obleka brezhibno ovija čvrstega telesa, da nežna, umetna kamelija laska belini njenega vratu, se je z lahnim vzdihom zadovoljstva obrnila in počasi odšla v salon.
Slika, ki jo je zagledala ob vstopu, ji je še pozneje, ko ji je spomin na ta večer že zatonil v pozabo, ostala jasna in nepozabna. Sredi salona je stala gruča ljudi, v sredi njen oče, Jurij, arhitekt Brezar in Alenka. Očitno je bil Skalar ravno predstavil gospoda Alenki, toda vseeno je imel človek občutek, kakor da sta že stara znanca. Ta občutek je moral imeti tudi njen oče, zakaj na njegovem, sicer živahnem obrazu, je brala presenečenje, ki je bilo skoraj podobno razočaranju.
Slika se je takoj izpremenila. Brezar je ponudil Alenki, ki je bila rahlo zardela, roko in jo odpeljal iz te gruče. Skalar se je obrnil k Juriju, ki se je zapletel z njim v razgovor, med katerim se je pa ves čas raztreseno oziral proti njej. In še en obraz je ostal Martini dolgo v spominu: ogorčeno užaljeni obraz Mire Novakove, ki je menda pričakovala, da bo prišel Brezar k njej, pa ji ni privoščil drugega kakor vljuden poklon.
Takoj nato je godba začela igrati tango in nekaj minut nato se je srečna in nekoliko zmedena oklenila Jurija, ki se ji je nalašč cere-monijelno priklonil.
»Dolgo se nisva videla, gospodična,« je zašepetal Brezar, vodeč z zanesljivostjo svojo plesalko mi-
i	i i i i i l l i l l I l i I I I I I I i I I
mo radovednih, zvedavih ki zavistnih oči. Doslej sta plesala samo dva para: Marko in Alenka, Jurij in Martina. Skalar se je priklonil pred Miro Novakovo in kmalu nato so se vrteli vsi pari.
»Meni je minilo hitro,« je odgovorila Alenka, ki je čutila samo to, da za nobeno ceno ne sme pokazati, kako ji polje kri po žilah in kako ji srce zamira od nenadne sreče.
»Torej niste nikoli mislili na najino nenavadno srečanje,« je nekoliko razočarano dejal Marko. Spet mu je temna slutnja preletela možgane.
»Pač. Toda toliko dela sem imela ta čas, da nisem utegnila misliti na manj važne dogodke, ker je bilo toliko takšnih, ki so od tistih dob moje življenje tako rekoč vrgli s tira.«
»Jaz sem se pa večkrat spomnil, kako se je neka odrasla gospodična jokala kakor majhno dekletce, kakor zapuščena sirota sredi gozda...«
Alenka je spet zardela. Nič ni rada slišala, da jo je kdo spominjal na njeno šibko uro. Ko je pa dvignila pogled in zagledala dvoje
  LJUBEZENSKI ROMAN
r ■ ■ j j j IZ DANAŠNJIH DNI
V 24 U£ŠHH
barva, plisiia in kemično {isti obleke, klobuke itd ftkrohi in svetlolika srajce, ovratnike, sa pestnice itd. Pere. suši. mougs in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna £G$. RS6CH LJUBLJfcNA
odkritih, proseče vprašujočih oči, je kakor že nekoč začutila, da ta človek ni eden iz množice in da govori res od srca. Zato je mehko dejala:
»Saj sem res sirota. In tisti dan sem doživela prvi resnični uspeh v svojem življenju. To me je tako globoko pretreslo.«
Marko jo je pazljivo poslušal, Noben njen gib, noben odtenek njenega glasu mu ni ušel. Videl je tudi, kako je zardela. Ponosna je, si je dejal in nekaj veselega, sproščenega mu je vzvalovilo srce.
Zdaj sta plesala valček. Alenka je kakor skozi tenčico videla Skalarja, ki je priplesal mimo nje z eno izmed povabljenk, in spomnila se je večera, ko je z njim plesala valček. Spomnila se je, kako jo je privijal k sebi in hvaležno je od strani pogledala svojega plesalca, ki jo je vodil živahno, toda z udr-žano spoštljivostjo. Hkrati se je začutila pred njim krivo, toda ne krivo kakor pred tujcem, temveč kakor pred dobrim prijateljem.
»Kako, da vas nikjer nisem videl?« je spet načel pogovor Marko. Zdaj se mi ne sme več kar tako izmuzniti, se je odločil sam pri sebi.
»Najbrže zato, ker ves dan delam in še zvečer povrhu,« je nekoliko melanholično odgovorila
Alenka, spominjajoč se na lepe dneve, ko je še zahajala na stojišče v opero in videla vsako predstavo tolikokrat, kolikokrat si jo je poželela.
»Vsak večer?« je napeto vprašal Marko.
»Na žalost.«
»In ob nedeljah?«
»Včasih grem v kino, v gledališču me pa motijo preživahni nedeljski obiskovalci. Nič me namreč bolj ne zdraži, kakor če nekdo ravno sredi uverture šumi s sladkorčki!«
»Ali je vaš gospodar tako strog, da ne morete dobiti med tednom prostega večera?«
Alenka je molčala. Spomnila se je, da ga še nikoli ni za to prosila. Ali bi ji dovolil?
»Ne vem,« je neodločno odgovorila, »strog ravno ni. Vendar zelo veliko zahteva od svojih uslužbencev, predvsem pa pripravljenost, prijeti za delo vselej, kadar se mu zazdi.«
»Torej nekakšen hišni tiran?«
»če hočete: da.«
Nekaj minut sta plesala tiho, predajajoč se samo ritmu in glasbi. Marko je premišljeval, kaj naj bi jo še vprašal. Tako rad bi dognal, ali je resna ali šegava, globoka ali površna.
»Kakšni filmi so vam kaj všeč?« jo je spet vprašal.
»Kakor je. Ali ste videli .Gospo Judito* z Bet te Davisovo?«
»Ne,« se je zlagal Marko, čeprav se je prav dobro spomnil tega filma. Hotel je slišati njeno sodbo o njem.
»Ali je to zabaven film?«
»Zabaven? Ne!« Alenka ga je odsotno pogledala, »če bi rekla .pretresljiv", ga ne bi točno označila. Izreden film z zelo tragično zgod- j bo o ženski, ki ve, da bo v nekaj ' mesecih umrla.«
Dobro, je ugotovil Marko. Pravilno je označila ta film. Prav tako pametna je kakor lepa!
»Kaj bi vi storili, če bi vedeli, da vam je živeti samo še nekaj mesecev?«
»Oh, to je pa preveč težko vprašanje za takšno zabavo,« se je hotela izogniti odgovoru Alenka.
»Jaz bi pa vendarle rad vedel!« je vztrajal Marko. »Ali bi mi povedali, če bi bili bolj zbrani? Ali bi šla nekoliko na vrt?«
Ne meneč se za ves svet, ki se je upehan, razvihran vrtil okrog njiju po taktih valčka, sta odšla na vrt.
Nekaj časa sta tiho sedela v naslanjačih, gledajoč zvezde, ki so bile daljne, hladne in redke na majskem nebu.
»No, kaj bi storili, če bi vedeli, J da vam je usojeno samo še leto! dni življenja?«
»Zakaj vam je toliko do tega, da bi vedeli?«
»Ali ni t» vseeno? Denimo, da I me to zanima samo kot psihologa?« j
»No, prav! Hotela bi živeti, in- j tenzivno živeti, kakor doslej nisem j nikoli še živela! Okusiti življenje v sto in sto oblikah; življenje razvajene, bogate dame, ki se ne mo-
in ANEKDOTE
Nevarno
Popek se vrne s potovanja domov. Zena mu živahno priteče nasproti. Ob. jame ga in ga poljubi. Tedaj zalaja mali Fifi, da kar odmeva od sten.
»Pili je zmerom tako ljubosumen,« pojasni žena, smehljajoč se. »Ne prenese, da bi me kdo poljubil.«
Tedaj se odpro vrata in v sobo stopi tašča:
»Ančka, danes so se stranke pritožile, da naš Fifi zadnji čas tako divje laja...«
Zlobno
»Oh, vaš mož je umetnik? Potem je pač zelo srečen človek, ko slika toliko lepih stvari?«
»Ne posebno, slikar portretov je.*
Potrpežljivost je božja mast
»Kako ste storili, gospod Starina, da ste dosegli sto let?«
»Nič preprostejšega kakor to! Bil sem potrpežljiv, mladi mož. S potrpljenjem lahko dosežete vse.«
Preprosto vprašanje
Šolski nadzornik: »Res ste neumni, otroci! Na nobeno vprašanje ne znate odgovoriti, niti na najlažje ne. No, zdi.j pa vi mene kaj vprašajte.«
Učenec: »Ce potrebujem tri sto štirideset in pol metra bele flanele, da se-šijemo slonu črn jopič, koliko časa potrebuje hroma miš, da se splazi skoči sod malinovca?«
Zakonca
Zakonca stojita na pomolu.
Vlačilec vleče težko naložen čoln proti toku.
Zalcorve vzdihne: »Kakor v zakonu! Mož je vlačilec, delati mora in garati, čoln, ki ga vleče, je pa žena...«
Zena ps .tima: »Uganil si, Tone. Tako kakor pri naju! Vlačilec, to si tl, ves dan kašlja, puha ln stoka, medtem ko mora čoln, to sem jaz, nositi vse težko breme.«
Ne razume
»Moja žena je oboistka.«
»In kaj pravi k temu zdravnik?«
Nerodno
Micka gre na pošto: »Ali je zame poštnoležeče kakšno pismo?«
»Pod kakšno značko?« vpraša poštni uradnik.
»A. B. 11.«
Uradnik: »Tu je eno pismo, toda z značko: AA BB 1111.«
Micka: »Je že pravo! Moj ženin namreč jeclja!«
Kdo zna odgovoriti
Nemški mislec Lichtenberg je pouče. val svojo hčer:
»Dekletce, saj veš, kaj pravi Salomon: Ce te vabijo s seboj hudobni mladeniči, ne hodi z njimi!«
»Očka, in kaj naj storim, če me vabijo s seboj dobri mladeniči?« vpraša zlata nedolžnost.
Zgovorni Saša Guitry
Tvonna Printempsova, znana pariška igralka in pevka, pripoveduje o svojem nekdanjem zakonu s pisateljem in kritikom Sašo Guitryjem:
»Ko sva bila prvič skupaj, je govoril o meni, na drugem sestanku o naju, na tretjem pa samo še o sebi...«
Bog je milostljiv
Neka Parižanka, ki je živela precej živahno in galantno življenje, je ležala na smrtni postelji. Poklicati je dala svojega spovednika in se mu odkrito izpovedala:
»Katera je bila pa največja pregreha vašega življenja, madame?« jo je naposled vprašal spovednik.
»Spoštovani,« je odgovorila dama, »bila sem mlada, bila sem lepa, rekli so mi, verjela sem jim — ostanek si pa sami mislite.«
Goethejeva modrost
^Nekega večera je šel Goethe z nekim znancem, dvorjanom na Weimarskem dvoru, na sprehod v Wetmarski park. Na neki stranski stezi sta vid*la znanega, že ne več mladega gospoda, kako je šel pod roko z mlado, čedno deklico. Tesno drug ob drugem sta izginila v mraku.
»Visokost, ali ste videli?« je napeto vprašal dvorjan pesnika.
»Videl sem pač, toda ne verjamem,« je dostojanstveno odgovoril Goethe, ki je sovražil opravljanje.
re odtočiti, ali naj potuje v Pari* ali t Italijo, življenje uboge delavke, ki si služi kruh iz dneva v dan in stanuje v podstrešni izbi, življenje nadarjene umetnice, ki uživa v svoji tvorni sili, življenje vdane, ljubeče žene, ki podari ljubljenemu možu zaželenega sina. Vsa ta življenja bi hotela doživeti v enem samem letu! To je praktično kajpak nemogoče! Toda mojo željo morda opravičuje okoliščina, da sem doslej živela zelo enolično.«
Alenka je utihnila, boječ se, da se je bila preveč izdala. Tako, kakor je govorila zdaj, je mislila samo, kadar je sanjarila, toda teh sanj ne bi razodela nikomur, niti najboljši prijateljici ne! Kaj je v tem tihem, mirnem človeku, da jo je pripravil, da prav njemu zaupa svoje skrivnosti?
Marko jo je občudujoče gledal. Da, to, kar je ta lepi obraz delalo tako zanimiv, je bila živahna razgibanost njegovega izraza, ki se j® menjaval s sleherno mislijo, ki j* je preblisnila možgane, s slehernim čustvom, ki ji je vznemirilo srce. Lahko si bral v tem obrazu kakor v knjigi, ki si jo bil že prebral, pa to nekatera njena mesta pritezajo s skrivnostno močjo, da bi jih bral vse in vse iznova. Tako se tudi tega obraza menda nikoli ne bi naveličal gledati, čeprav bi se že čisto seznanil z njim.
»Ko ste mi tako govorili, se mi je zazdelo, kakor da niste zadovoljni s svojim življenjem. Morda vas vaša služba vso ne izpolni?«
»Res. Vaš poklic je pač prijetnejši. Po vaših načrtih, pod vašimi rokami tako rekoč raste nova gmota, ki ji vi vdihnete življenje. Jaz sem pa zmerom samo pomočnica, samo druga vijolina.
»Ali ljubite naravo?« jo je nenadno in brez zveze vprašal Marka Alenka ga je pozorno pogledala: »čudno vprašanje! če ga zadaste tako, kakor ste ga zdajle, me kar sili, da bi odgovorila: Ne. .Ljubim naravo1, kako domišljavo in površno se sliši to! Ne zlažem se pa* če vam povem, da nimam nič rajši od gozda, od zvezd, od pomladnih juter, ko sončni žarki srebajo meglo. In če hočete še malo iz živalstva: najrajši imam tjulnje, mlade pse in vrabce.«
»Lepo! Ne morem namreč trpeti žensk, ki zacvilijo, če zagledajo miš. Jaz sam ne poznam živalce, ki bi bila bolj ljubka in čedna kakor je poljska miška.«
»Potem bi se pač dobro razumela,« je vzkliknila Alenka, »kot otrok sem tako rada gledala bele miške!« Hkrati se je spet zasačila. da pripoveduje temu neznancu stvari, ki jih doslej nikomur ša ni povedala. Ali ji je pa še zmerom neznanec? To vprašanje jo je osrečevalo in zmedlo hkrati.
»Morala se bova vrniti k drugim.« je dejala in vstala. Videla je skozi okna, da ne plešejo vec, čeprav še nikogar ni bilo na vrt.
Tudi Marko je vstal, čutil je, da poslej, ko se bosta prikl jučila ostali družbi, ne bosta mogla več tako svobodno govoriti, čeprav se mu je upiralo, je vendarle dejal: »Rad bi, da najina srečanja » bodoče ne bi bila več odvisna samo od muhastih slučajev! Ali bi hoteli iti enkrat z menoj v kinor Zelo sem sam...«
Alenka ga je spet pozorno pogledala. če bi jo kdo drugi tako odkrito povabil na sestanek, bi 8a vljudno, toda odločno odklonil0; Tu je pa čutila, da je odkritost prišla iz srca, da je samo posledica preprostega, zaupnega odnosa, ki je vladal med njo in tem človekom od prve minute, ko sta se videla. Zato je premagala trenuten odpor in prikimala:
»Rada. Toda kakor sem že rekla, utegnem samo ob nedeljah-, »torej prihodnjo nedeljo? P«5®* bi po vas ob treh popoldne. Prav?« »Prihodnjo nedeljo!«
Njen odgovor je zvenel kakor obljuba in zagotovilo hkrati. Napolnil je Marka s sladko gotovostjo in pregnal še poslednji ostane« skelečega nezaupanja iz njegovega srca.
Ko je Mira Novakova zagledala Marka, ji je srce vztrepetalo v radostno bolestnem pričakovanju. Zagledala ga je, ko je s Skalarjem in Jurijem stopil skozi široko o«" prta steklena vrata, ozirajoč se P sobi, kakor da bi nekoga iskal. Mira je bila prepričana, da je ta nekdo ona. Najrajši bi pustila osta-
lo	družbo na cedilu In stekla » njemu, toda čutila je, da bi bu° to nespodobno.	,
Ko jo je zagledal Marko, se J® globoko priklonil, toda brez namena, da bi odšel k njej, da, cei brez smehljaja. Njegov obraz i ostal resen, njegove oči so še zm^' rom nemirne begale po sobi. Mn ga je pozorno in napeto opazovanj Kar je zagledala Alenko, ki je sta la pri jazzu, v pogovoru z enim ** med muzikantov. Ko je prirom« Brezarjev pogled do tjakaj, se J ustavil in ustalil. Trenutek nato i Skalar poklical Alenko in jo Pre“ stavil prijateljema.
(Dalje prihodnji)
LE KAM KNJIGE IZ6INJAJ0?
ZA SLOVENCE V BESEDI IM
NAPISAL	KABE
La
canzone
liana^UOi sen^re una canzone ita-
con piacere! Dimmela! £: una canzone napoletana?
Ma che canzone napoletana! reai che in n. ri nlnnn sni-
tanto’
, che in Italia ci slano sol-canzoni napoletane? Sta si-„~r° che in Italia le canzoni son “•ne i fiori e come il vino: ce ne ““no dappertutto: belle canzoni jjopolari che (sappiamolo e abbia-noio sempre presente noi stranieri) n Popolo italiano canta mentre la-J”r.a. Dunque ascoltami, e ti can-una vecchia canzone popolare. n ho sentita in Puglia, l’ho sentita na contadine di laggiu — gente non inolto grande, ma ben piantata: cotta dal sole ardente e dura come n mattone che esce dal forno. Sono che coi loro uomini in estate m autunno falciano il magnifico Brano di Puglia, raccolgono le olive, *endemmiano l’uva, che ci fornisce anche certi vini... di marca non •taliana.
,. Ma, lasciamo andare! Asc-olta: la uglia vuole sposare un giovane e ja jnamma le domanda «chi e». La uglia glielo dice, ma la madre non “i vuol fidare mai di nessuno. Tutti Bu uomini sono un pericolo per la °ua ragazza. Son tanto gelose, "uelle donne, delle loro figlie! Se le custodiscono sempre come bambi-ne e non vogliono affidarle a neseno... Dunque, ascolti, signor mio!
Figlia.
■Madre.
Figlia.
Madre.
Mamina mia, voglio marito! Figtia mia, chi e, chi e?
£ un giovane cacciatore. Cacciatore non fa per tel Sempre va e sempre viene,
II	fucile in mano tiene;
Se gli salta la fantasia,
Ti fucila e poi va via!
fjplia. — Mamma mia, voglio marito! madre. — Figlia mia, chi e, chi^e? fl9l>a. — £ un giovane suonatore. Madre. — Suonatore non fa per tel Sempre va e sempre viene, Lo strumento in mano tiene; Se gli salta la fantasia,
Te le suona e poi va via!
Figlia. — Mamma mia, voglio marito! Madre.— Figlia mia, chi e, chi e? Figlia. — fi un giovane calzolaio. Madre. — Calzolaio non fa per te!
Sempre va e sempre viene,
11	trincetto in mano tiene; Se gli salta la fantasia,
Lui ti trincia e poi va via.
*
La canzone continua: La figlia parla del carrettiere, del macellaio, madre risponde sempre nello stesso modo di prima.
Francesco Politi
Razloga besed
canzone f pesem.
. dimmela! (= di + mi + la) povej mi 3°l (dire, nepr. glag.) napoletano napolitanski. ci siano da so (esseie). sta sicuio bodi prepričan (dobesed-n°: stoj gotovo), son = sono (esseie). ce ne sono (= ci ne sono) dobe-s®dno: od teh so.
sappiamolo (= sappiamo + lo) ve-®tto (sapere, nepr. glag.) obbiamolo imejmo (aveie). aver presente pred očmi imeti, (t. J ) zavedati se. hi en tre medtem ko. ascoltare poslušati; ascčltami pokušaj me.
Puglia (pulja) f Apulija (pokrajina
v	jugovzhodni Italiji).
contadina f kmetica (contadino m «net).
laggiu tam doli, tja dol; di laggiu hd ondod; cantadina di laggiu tamkaj-Etlja kmetica. gente f ljudje; rod, pleme; pasma. Piantare posaditi, zasaditi; ben pi-°ntato .močne rasti, korenjaški. cotto kuhan; pečen. aidente goreč, vroč, žgoč, pekoč. mattone m opeka. esce (eše) pride ven (uscire, nepr.
8>ag.).
loino m (krušna) peč. lalciano žanjejo: kose (lalciare). magnilico sijajen.
Stano m zrno, žito: pšenica. (accolgono zbero; žanjejo (racco-81'ere, nepr. glag.). oliva f oliva.
vendemmiano trgajo, obirajo [grozdje] (vendemmiaie, vendemmio). uvq f grozd(je). iornisce dobavlja (loinire). lasciamo andare! pustimo to! sPosare (sposo) poročiti se; vzeti lza ženo, za možal. giovane m’ad; giovane m m’adenič. domandare vprašati (pazi; v itali-i9n§{inj Vprašaj komu, ne koga!).
glielo (ljelo) mu (ji) to.
Udare zaupati; lidarsi di zanesti se na [koga].
non ... mai nikoli, nessuno nihče. ragazza f deklica. geloso ljubosumen. custodiscono čuvajo, pazijo na, varujejo (custodire); se le custodiscono čuvajo si jih.
allidare a zaupati fkoga komu]. marito m [zakonski] mož. cacciatore m lovec. non la per te ni zate (iaie, nepr. glag.). lucile m puška.
tiene drži (tenere, nepr. glag.). saltare skočiti; se gli salto la lan-tasia če mu pride na misel, če si izmisli.
ti iucila te ustreli (iucilare). via proč; va via gre proč, te zapusti (andare, nepr. glag.). s(u)onatore m godbenik. strumento m inštrument. s(u)onare igrati (inštrument); te le suona ti jo zagode; te pretepe. -calzolaio m čevljar. trincetto m (čevljarski) krivec. trinciare (trincio) razrezati (na majhne kose).
carrettiere m voznik. macellaio m mesar. sarto m krojač. mugnaio m mlinar. nello stesso modo di prima enako kakor prej.
11 tilosofo
Un amico del grande Voltaire ando un giorno per visitarlo; ma trovo l’uscio di casa chiuso. Stiz-zito vi scrisse su, con un pezzo di gesso: »Somaro!«
Voltaire, rincasando, lesse, sor-rise e cancello, poco curandosi di ricercare chi fosse stato il visita-tore insolente.
Ma qualche settimana dopo l’ami-co ritorno e avendolo trovato in casa: »Sai?« gli disse. »Tre setti-mane or sono venni per vederti; ma trovai 1’uscio chiuso...«
»Lo so,« rispose Voltaire. »Lessi
il	tuo nome scritto sulTuscio...«
Razlaga besed
lilosolo m modrijan. ando je šel (andare, nepr. glag.). visitarlo = visitare + lo obiskati ga. trovo je našel (trovare). uscio (ušo) di casa hišna vrata. chiuso zaprt, zaklenjen (chiudere, nepr. glag.).
stizzito srdit (stizzirsi ujeziti se).
vi	tam, tja.
scrisse je napisal (scrlvere, nepr. glag.).
su gor. — vi scrisse su dobesedno; je tam napisal gor, t. j.: je nanje napisal (namreč na vrata). pezzo m kos. gesso m kreda.
Včasih se zgodi, da nekateri človek prav res ne ve, kako naj se pretolče skozi življenje. Takšne izgubljene eksistence si po navadi nato somaro m osel. ^	J	poiščejo	službo	v kateri javni knjiž-
rincasando vračajoč se domov frin-jnici; to, da si iščejo svoj zaslužek
casare).
lesse je bral; lessi sem bral; (leg-gere, nepr. glag.).
sorrise se je nasmehnil (sorridere nepr. glag.).
cancello je zbrisal (cancellare). curandosi meneč se za (curarsi). ricercare raziskovati. iosse stato da je bil (essere). insolente predrzen. avendolo — avendo + lo (avere). sai? veš? (sapere, nepr. glag.). disse je rekel (dire, nepr. glag.
prav tam, dokazuje, da visi nad nji mi takšno ali drugačno prekletstvo.
Tudi jaz, njega dni izgubljena eksistenca, sem nekoč imel službo v neki javni knjižnici. To je bila zelo kratka in prav malo uspešna kariera; štirinajst dni sem vzdržal. Kljub temu lahko dokažem, da slika, ki si jo ljudje rišejo o življenju knjižničarja, ne ustreza resničnosti.
Ljudje namreč mislijo, da pleza knjižničar ves božji dan po lestvi gor
in dol kakor angeli v Jakobovih sa tre settimane or sono danes predt11)3*1 *n nos* na mizo skrivnostne, tremi tedni	J	sk°rai da začarane bukve, vezane v
“svinjino in polne spoznanja dobrega in zla. Zadeva je pa nekoliko dru-p	*	gačna: ‘.akšenle knjižničar nima nič
£i(JU1VOCO	J	opravka s knjigami, kvečjemu da
Alfredo Oriani si trovava unajPrem‘:ri niih?vo velikost, jo opremi s sera a conversatione presso una:s,?vl,ko m, ce mogoče, z lepopismnu distinta famiglia a Bologna.	J	črkam, prep.se njene naslove, takole
Una vivace signorina france.se I n\ .p.r1l,mer I .	„ ,,	,
che prendeva parte con molto briof MuIle,r' Johannes Gebhardt; O krv-alla conversazione, avendo scertojf11 US1	nac!nu	la postopku, ka-
per terra un fazzoletto, lo raccatto|k° J° ;m™° m obvarujemo nase e chiese ai piit vicini ašcoltatori seisadno drevle PEed nJenira skodlJvlvl™ appartenesse a qualcuno di loro. Jvph,v.om,' s posebnim ozirom na okroz-
...	-je	Ščurkova	sela. 17. S. Samozalož-
II romanziere, riferendosi al	pro-jba	gčurkova seia 1872.
prio monogramma rispose:	t	Na drugi ,ist napiše.
Se c e 1A nellO, il iazzolettoj Krvna uš, glej: O krvni uši ter o
e mio.	J	načinu in postopku, kako jo uničimo,
Ma quale non fu la sorpresa nel{itd constatare che la signorina, anzi-j j^a tretj; ]ist.
che esaminare il fazzoletto per cer- J sadna drevesa. Glej; O krvni uši, carvi le cifre, lo	preše per	unajitd
punta e alzandolo	al di sopra	dellai
tavola si mise a scuoterlo con lenza.
La spiegazione venne poi subito e fece ridere tutta la brigata: la signorina aveva frainteso la ri-spo-sta di Oriani ed invece di: Se c’e l’A nelPO, il fazzoletto e mio, aveva capito: Se c’e 1’anello, il fazzoletto e mio!
Razlaga besed
equivoco m dvoumnost; besedna igra.
trovarsi znajti se; biti; srečati se. conversazione f pogovor; družba, presso blizu, pri. distinto imeniten, ugleden. vivace živahen,
prendere (nepr. glag.) parte udeležiti se, sodelovati.
brio m živahnost, ognjevitost, vnema.
scorlo opazil, zagledal (scorgere, nepr. glag.).
per terra na tleh. lazzoletto m robec, ruta. raccattare pobrati. chiese je vprašal (chiedere, nepr. glhg).
ascoltatore m poslušalec. se appartenesse če je bil last (ap- ‘ partenere, nepr. glag.). qualcuno (ne)kdo. loro oni; di loro izmed njih.
romanziere (romandzjere) m romanopisec.
rilerendosi ..našaje se (riierire). proprio lasten. monogramma m monogram. rispose je odgovoril (rispondere, nepr. glag.). sorpresa f presenečenje. constatare ugotoviti; nel c. pri ugotovitvi.
unziche (ancike) namesto. esaminare (esamino) izprašati, preiskati.
cercarvi tam poiskati (cercare). ciira f številka; monogram. punta f ost, bodica. alzandolo — alzando + lo (alzare vzdigniti).
si mise je začel (mčttere, nepr. glas-)-
scudterlo = scuotere + lo (scuote-re, nepr. glag., tresti, stresati). violenza f sila. spiegazione f razlaga. venne je prišel (venire, nepr. glag.). ridere (nepr. glag.) smejati se. brigata f družba.
Irainteso (ira-intezo) slabo, napačno, krivo razumel (iraintendere [fra-intederel, nepr. glag.). risposta f odgovor. invece di namesto. capito razumel (capire, capisco). anello m prstan, obroček.
Na četrti list: Ščurkova sela. Glej:
O	krvni uši, itd. s posebnim ozirom na okrožje Ščurkova sela.
Nato še vse to vpišeš v debele kataloge, sluga po odnese knjigo na polico, s katere je nihče nikoli več ne vzame. To je potrebno, zato da ostane knjiga na svojem mestu.
Tako ravnajo z javnimi knjigami; domače knjige imajo pa ravno narobe lastnost, da nikoli ne ostanejo na svojem mestu. Enkrat v treh letih me popade fanatičen sklep, da bi uredil svojo knjižnico. To se naredi tako, da potegneš vse knjige s polic in jih razložiš po tleh, da jih presortiraš. Nato vzameš eno iz kupa in jo pričneš brati. Drugi dan se odločiš, da boš odslej delal načrtno- knjige razložiš po kupih: kup naravoslovja, kup filozofije, zgodovine in ne vem česa še; kmalu prideš do spoznanja, da večine knjig ne moreš vtakniti ne v to ne v ono skupino; razen tega opaziš zvečer, da si spet vse zmešal. Tretji dan skušaš knjige urediti nekako po velikosti; vse skupaj se pa konča tako, da pograbiš knjige, kakor leže, in jih zmašiš v predale; nato imaš spet tri leta mir.
Kar se tiče nabave knjig, se to zgodi po navadi tako, da vidiš pri knjigarnarju knjigo, o kateri si misliš:	»To	moram	imeti!« Nato jo
zmagovito neseš domov in jo pustiš mesec dni ležati na mizi, da jo imaš pri roki; po navadi jo nato nekomu posodiš, nakar knjiga brez sledu izgine. Očitno je nekje: jaz sam imam ogromno knjižnico, ki je nekje. Knjige spadajo k redkim predmetom, ki imajo navadno lastnost neke nesrečne poleksistence: namreč, da so nekje. K njim spadajo še: druga rokavica, ključi, domače kladivo, stanovanjska prijavnica in sploh vse važne listine. To so stvari, ki jih nikoli ni moči najti, pa so vseeno »nekje«. Ce pogrešaš bankovec, ne bo nihče trdil, da je »nekje«, temveč, da si ga izgubil, ali da ti ga je kdo ukradel. Ce pa na primer pogrešiš »Življenjske pripetljaje Polikarpa Ogrizka«, si porečeš z nekakšno vdanostjo, da so že »nekje«.
Nimam pojma, kje naj bi bil ta meščanski »nekje«; ne morem si predstavljati, kam knjige izginjajo. Ce bom prišel lepega dne v nebesa (kakor mi je prerokoval neki kritik), mislim, da bodo prva rajska presenečenja, ki jih bom doživel, vse moje knjige, ki so zdaj »nekje« in ki bodo tedaj lepo urejene po vsebini in velikosti; bože moj, kako velika knjižnica bo to! Le predstavljajte si, kako bj bilo, če knjige ne bi imele presenetljive lastnosti, da izginjajo: koliko knjig bi bilo na svetu! Mislim, da bi bilo naše stanovanje s podstrešjem in kletjo premajhno za knjige, ki sem jih imel. Na srečo imajo knjige višji dar, da se na lepem izgube in izginejo »nekam«, ne da bi jih to motilo, da bi utegnili lepega dne poizvedovati, kje prav za prav so. Knjig ne mečemo proč, tudi v pečeh jih ne sežigamo; njihov za^-ton je zavit v skrivnost; »nekje« so.
SPREHAJALNE PALICE
NAPISAL JAN MOLTEN
»Dovolite goepod, da vas nekaj vprašam,« je dejal Urff in se odkril moškemu. ki ga še nikdar v življenju ni bil videl.
Neznanec je bil tako presenečen, da ga nekdo kar na cesti nagovori, da 6e je celo pozabil odkriti.
»Kaj želite?« je dejal.
»Oh,« te rekel Urlf. »zaljubil sem se v vašo sprehajalno palico.« Bila je bambusova palica s slonokoščenim ročajem. »V naših časih so postale sprehajalne palice že prava redkost,« je nadaljeval Urff. »Razen tega je pa vaša palica sploh nekaj posebnega. Ali mi jo lahko samo za trenutek posodite? Hvala lepa!«
Začudeno in nekoliko jezno je neznanec gledal Urffa, ki je z velikim dopadenjem motril jralico v svoji roki. »Nor je,« si je mislil, »nor na sprehajalne palice.« Urff je zamahnil s palico po zraku, potem ga je jra obšla želja, da bi s palico odhitel in jo odnesel a seboj. Takoj se je pa premislil in vprašal:
»Kje ste kupili to palico, gospod? Rad bi si kupil podobno.«
»Ne morem vam tega povedati,« je dejal neznanec, »palico mi je pred leti podarila moja žena.«
»Zelo bi mi ustregli.« je dejal Urff, »če bi vprašali, kje je vaša žena kupila to palico, potem bi še jaz odšel v isto prodajalno.«
»Moja žena se pa prav gotovo tega ne bo več spominjala. Povedal sem vam že. da je od tega preteklo tri leta « se je izgovarjal neznanec.
»Ženske nikoli ne pozabijo trgovine, kjer so kdaj kaj kupile,« je prepričevalno odgovoril Urlf.
»Dajte mi svojo telefonsko številko, gospod,« je dejal neznanec. »Ko bom izvedel, kje je moja žena kupila to palico, vam bom sporočil.«
»Tu je moja posetnica,« je dejal Urff. Neznanec je preletel posetnico, prebral ime in menil: »Zelo me veseli gospod Urff, moje ime je NVeber.«
»Zelo me veseli, gospod Weber,« je odgovoril Urff.
Priklonila sta se drug drugemu kakor pingvinca.
»Priporočite me vaši go?pe in me ne pozabite poklicati po telefonu,« je prosil Urff in hotel oditi,
Weber pa ni bil nič več jezen, počutil se je celo nekoliko počaščenega. Zadržal je Urffa in dejal:
»Stanujem takoj za prvim ovinkom, spremite me go:pod Urff! Ugotovila bova. odkod je moja palica.«
Urff je postal vznemirjen, kakor pred pustolovščino, ko sta stopila z Webrom v dvigalo.
»Da si prihranim govoričenje, vas bo."' predstavil svoji ženi za svojega poslovnega tovariša,« je dejal Weber, ko se je dvigalo ustavilo.
Nekaj minut pozneje je aedel Urff v udobnem naslonjaču in kadil cigareto, k- mu jo je bil ponudil Weber, pred njim je j)a stalo šilce konjaka, fte preden so se vrata odprla, je bil Urff prepričan, da mu žena tega moža ne bo tuja. Njegova vznemirjenost je postala neznosna. Tedaj so se vrata odprla in v sobo je stopila VVebrova žena. Weber je predstavil: »Pripeljal sem svojega poslovnega tovariša Urffa, ljuba Lena « Ko se je Urff priklonil, je takoj sprevidel, da ženska, ki stoji pred, njim, ni liobena znanka. Bila je čudo tuja ženska, ki jo, kakor njenega moža, še svoj živ dan ni bi! videl.
Tr.ili so vsi trije s kozarci konjaka, potem je pa Weber vprašal:
»Ali se spomniš draga Lena, kje si pred tremi leti kupila mojo spre-Ihajalno palico? Gospod Urff je čisto
nor nanjo.« Urff je čutil,, da ga We-brova žena opazuje. Odgovorila je:
»Palico mi je priskrbel Rudi.«
»Rudi je brat moje žene,« je pojasnil Weber,« vražji fant je,« je še pristavil, zavit v srebrni cigaretni dim. »Kdo ve, kje je dobil palico?«
»Lahko ti povem,« je odgovorila gospa Webrova, skupil jo je v neki londonski trgovini.«
Weber je vstal in odšel k telefonu, da bi poklical svojega svaka Rudija.
»Kaj je novega, je veselo vzkliknil Rudi, ko je čez kakšnih deset minut prišel k Webrovim.
»Sedi, dragi moj,« je dejal Weber in mu ponudil cigareto, »zdaj pa povej. v kateri londonski trgovini si kupil mojo sprehajalno palico.«
Rudi se je zasmejal, potem pa dejal: »Ali je takšna stara palica res vredna toliko skrbi?«
Medtem je Urff opazoval mladeniča, Tudi njega še nikdar v življenju ni bil videl in vendar je bil prepričan, da je že nekoč" križal njegovo pot.
»Žal, predolgo je že tega,« je dejal Rudi, medtefn ko je vtaknil v usta novo cigareto, Urff mu je pa, zroč mu v oči, prižgal vžigalico. »Vem samo še to, da je bila ta sprehajalna palica pred tremi leti v neki veliki londonski izložbi,« je nadaljeval ne-brižno Rudi.
»Ne drži, moj dragi,« si je mislil Urff, »te palice nikdar nisi videl v Londonu.«
»Preneumno, da ne moremo ugotoviti, odkod je palica,« je razočarano dejal Weber, zakaj neznanec, ki ga je ustavil na cesti, se mu je že čisto prikupil. »Pogodiva se,« je dejal Urffu in mu prijateljsko položil roko na ramo. »Vzemite palico, poklanjam vam jo.«
»Prav rad jo vzamem,« je dejal Urff, »vendar samo pod enim pogo-
jem: da vam jaz poklonim drugo. Pozneje vam bom povedal zgodbo sprehajalne palice, ki je šla na svojevrsten način na sprehod.«
Ko je uro pozneje Urff skupaj z Rudijem odšel od Webrovih, je vihtel v roki bambusovo palico. Oba sta vedela, da si imata nekaj povedati, vendar nista mogla najti prave besede. Potem je spregovoril Urff:
»Nekoč sem ljubil neko dekle. Ime ji je bilo Irena. Bila je moja velika na in ne zato ker je bila srečna. Kratko in malo zato, ker sem ljubil. Sicer pa to nima prav nič opravka s palico,« je potem prekinil samega sebe. »Poglejte,« je nadaljeval, »takrat ko sem bil zaročen z Ireno, sem nekoč pozabil v njenem stanovanju svojo palico. Nikdar nisem palice dobil nazai izginila je, ko da bi se v zemljo vdrla. Irena je pa trdila, da jo sploh ni opazila. Tako sem prišel ob njo...«
Rudi je ves čas stopal s pobešeni-mi očmi poleg Urffa. Ko je pa Urff končal, je dejal:
»Nisem vedel Čigava je palica, ko sem prišel v Irenino stanovanje. Ker sem bil pa nesrečno zaljubljen vanjo, sem ob pogledu na palico pobesnel. Nikdar nisem ničesar bolj sovražil kakor palico, ki je bila last mojega tekmeca. Zato sem jo vzel. Od takrat me je palica zmerom preganjala. Najprej sem jo spravil v omaro, potem na tla, potem sem jo pa odnesel v klet. Kljub temu nisem imel miru. Zmerom me je preganjala in z njo vred njen lastnik. Naposled sem se odločil, da jo bom podaril svoji sestri, ki me je prosila, naj ji prinesem kakšno darilo za njenega moža. Tega je pa že dolgo.«
»Da, res je tega že dolgo,« je ponovil Urff.
m (a uit
=	■	J*-	'
5R»h:;naSou>;
[lULltu
lummnbjn
H.CANDERSEN
»Mestni starešina je pa najstrašnejši, ker prav nič ne razume,« je dejala samo zato, da bi se zba1. Tedaj so se vsi pisarji odkašljali in napravili na tla velik madež s črnilom.
(“dalje prihodnjič)
Vodoravno: 1. Žene človeka k napredku. 2. Narav, značaj, čud. 3. Na-dav, s katero si zagotoviš protidaja-tev pri pravnih poslih; predlog s 5. sklonom; osebni zaimek; samoglasnika iz besede oda. 4. Znani edikt, ki se imenuje po francoskem mestu in s katerim je Henrik IV. 1. 1598. podelil hugenotom versko svobodo in državljansko enakopravnost; čebula (prva črka na koncu). 5. Osebni zaimek; veznik; drago, všeč mi je. 6. Predlog s 4. ali 5. sklonom; brez nje ni kruha; voznikov medmet; veznik.
7.	Tujka za živalski. 8. Kemični
Navpično. 1. človeško prebivališče.!
2.	Kot prvo pod 8. vodoravno; kazal-J ni zaimek. 3. zdravilna rastlina; go-1 spod (angleško). 4. Pesnitev o junaških delih; tara; enota električnega« upora; votla mera. 5. Severnoameri-j ški zaliv. 6. Kratica pri podpisih;3 predlog (pod 3. vodor.); kemični J znak za lahko kovino; latinska krati-] ca pri letnicah. 7. Naznanil; veznik;; dvakrat ista samoglasnika. 8. Žensko« ime; zdihovati. 9. Nikalnica; dva ena-j ka samoglasnika; pohvalni govor, io-3 hvala (francosko; v drugem redu črk J je slovansko žensko ime v množini « e). 10. Domača žival (obrnjeno) + { dvočlenik (tujka iz matematike); kakor prvo in tretje pod 8. vodoravno.]
11.	Žre postavna mera (franco-1 sko; v drugem redu črk predmestje J Hamburga v 2. sklonu ali e + del < vrednostnega papirja).
»Zato, ker pečem mlade petelinčke,« je odgovorila kraljičina. »Krasno,« je dejal prebrisani Pepček, »ali bi lahko še jaz poleg spekel mojo vrano?«
»To vam rada dovolim,« je dejala kraljičina, »samo če imate s seboj tudi posodo, v kateri J° boste spekli, jaz nimam namreč niti lonca niti kozice.«
KRIŽANKA
5 6 7 8 9
V odoravno: 1. Okrajšava na motorjih; so navadno potrebni za uspeh.
2. Reka .. Romunskem; grška beseda za nadčloveško bitje, za vraga.
3. Gorovje na Bolgarskem; hitro gi-
banje. 4. Mesto na Tirolskem. 5. Ka-| žalni zaimek; žensko ime; lajša nam} hude čase. 6. Izguba časti. 7. Enote j električnega upora; zidarji in igralci} se po njem gioljejo. 8. Krajša oblika ♦ mošk.ga imena; medmet. 9. Junak} ga ne pozna; arabski konj.
Navpično: Svinja in koristolovfcc^ ga ljubita, seveda če je polno; naj-} višja karta. 2. rvolomaz za vse govor-» nike in klepetulje obojega spola; isto J kot prvo pod 2. vodoravno. 3. Naša} trdna opora; danost gibanja glede na} kraj. 4. Celina. 5. Latinski predlog;*
»Še na misel mi ne pride, da bi pekel kuhinjsko posodo, obito s kositrom!« To vrano. »To bo krasno kosilo,« je dejala
v kozici,« je dejal prebrisani Pepček. »S seboj imam krasno rekoč je potegnil iz žepa staro cokljo in položil vanjo kraljičina, »kje bova pa dobila omako?«
pesem hvalnica; nasprotno od m~\ r,^ debel (brez samoglasnika). 6. Finsko| pristanišče v Ledenem morju. 7. ko-} kriva zid; kakor 5. navpično v sredi. ♦
8.	Moško ime; tolažba. 9. Veznik; pri-} stroj, tehnična priprava v najrazlič- } nejše namene.	♦
PREOBRAZBA
PODOBNOST s k žival sem znana, t mi p je hrana.
*
IZPOLNILNICA .. e t... Ije, z. r. v. ca, . a... da, hr. t . no ., . re . j ., . o . . n j . ko, . r. pi. t, za... nik.
Samostalnike izpopolni s pravimi črkami; te nove črke povedo pregovor.
nje in koze v skupni vrednosti 2403 zlatnikov. Pri tem so bili voli cenjeni; po 16, svinje po dva in koze po en 3 dukat. Zapustnik je določil, da mora; dobiti vsak sin isto število volov, koz 3 in svinj za enako vrednost, to je za 80 cekinov.
•
ZAKAJ?
Kaj moremo sklepati iz dejstva, da padajo dežne kaplje v ravnih črtah poševno na tla?
»Omako imam v žepu,« je dejal prebrisani Pepček nagajivo. »Tako veliko jo je,« je dejal, »da se moram prav previdno obračati.« To rekši, je stresel iz žepa blato.
Doma sem v tehniki in leposlovju, stroj ali spis;
en d mi neznaten pomen preobrazi, igra in vtis
sem, služim umetnosti m dušeslovju.
SPREMINJEVALKA Kateri samostalniki v 1. sklonu se skrivajo v besedi zapor. Uporabiti smeš največ teh pet črk in manj.
•
PRAVILNO SAJENJE
Kako bi najprimerneje razvrstili sadike po polju ali gredi, da bi bile na eni strani med seboj v potrebni najmanjši razdalji, na drugi strani pa, da bi dano površino kar najbolje izkoristili. Ali je najbolje razporediti jih na vse štiri ogle kvadratov, ki ustrezajo najmanjši potrebni razdalji med rastlinami, ali bi bila ugodnejša kaka druga razporeditev? Kako bi to dokazali?
*
SPET DELITEV DEDIŠČINE Neki kmet je zapustil svojim trem sinovom čredo živine in to vole, svi-
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: vodor avn o po vr s t i:
1.	Kdaj pa kdaj. 2. ožrar (= Razor), srako. 3. zae ( = zale), espada. 4. au-tentičen. 5. Kranjec, rja. 6. Ca, N, pa. 7. zli, binokel. 8. La, Sicilija. 9. ob, trak, trg. 10. bojar, Armin. II. Adana, rjava.
Sestavljenka: edinost, nožnica, cerkev, enajst, redkev, gramoz, izjava, nevesta, malina. — Mencinger.
Uganka: Dežnik.
Izpolnilnica: Sviloprejka.
Veriga: rokav, Vital, labod, divan, namig, gobar.
čaroben lik: 1. ora, 2. odeti, 3. predivo, 4. Atila, 5. iva.
Posetnica: profesor zgodovine.
Menjalni problem: 29 novcev je po 10 c. in 82 po 5 centezimov.
Igra na srečo: Verjetnost, da nastopi serija 25 »rdečih«, ;e jg , to je 1 :33,554.432. To se more zgoditi teoretično šele v 177. letih enkrat.
Zakaj? Zaradi daljšega gledanja na 3 zeleno biljardno mizo, nastopi v očeh 3 nekaka utrujenost za zeleno barvo. 3 Ker obsega bela barva vse barve, :e 3 zato učinek zelenega dela mnogo slabši. 3 Zaradi tega pomanjkanja zelenega v 3 bslem prevladuje komplementarna bar- 3 va, ki je ravno rdeča.	3
KRIŽANKA
»Ugajaš mi,« je dejala kraljičina. »Govoriti in odgovarjati znaš. Hočem, da postaneš moj mož! Ali pa veš,« je dejala kraljičina, »da bo vsaka beseda, ki jo govoriva In ki sva jo govorila, prišla v časopise? Pred vsakim oknom sedi pisar in mestni starešina.
znak za dušik; predlog s 6. sklonom; ] sever; vazalova svobodna posest. 9. < Kemični znak za jod; tona; isti pred-J log kot pod 8. vodoravno; najmanjših deli snovi. 10. Madžarsko žensko ime; < kraj blizu Ljubljane; predlog s 5.| sklonom. 11. Površinska mera; žen-i sko ime in tudi turška ali krečanska] gora; števnik.	j
PREBRISANI PEPČEK
Prijezdil je na svojem kozlu naravnost v dvorano. »Saj tu je vendar neznosno vroče,« je dejal.
*• XI. 1941-XX.
DRUŽINSKI TEDNIK
s r>PcfV e 1 c : Da 3’e ostaI vhod ™ v Prelloc! odprt, potem ko
-	našli	v Satirjevem
iP se da pojasniti s tem, da utpo,U^a Presenečena zbežala in ni nnlfi z.aPreti vrat. Morilec je P° ^ P°ti. Sodim, da on jm5i ni zaprl vrat za seboj, ker ni nrJ ,Fokavlc in ni hotel pustiti prstnih odtisov. Tako — to bi bilo zdaj vse.«
rtnr^—i ^cke pogrešam v vašem ,sem rekel. »Prvič Augu-nn^0V iVe*iki bančni račun. Ugod-liiBo’ • 1° uživa klub zato, da se Dnti V ,^ani lahko poslužujejo ceniiS- muzeh nikakor ne pod-Pa to zadošča za polnilo kapitala dveh milijonov?« B «ayilen ugovor,« je pohvalil v -’ ^tem pravilnejši, ker so kH/f . clani, ki so se bali, da bi jih k„ri„viclel, nekaj žrtvovati. Zakaj, »pil .So zapuščali klub, vrata mu-sohn niSo *3ila več odprta... vrata v dnri strahov se od zunaj sploh ne Hov ?dPreti- Gospodična Augusti-vi-	toreJ	nedvomno še drug
točki?« V‘- Dalie! °stali dve
steNe ^umem niti tega, zakaj dali SfVojim Pomočnikom prepove-tnri- otoSrafiranje v prehodu, in utr;.,pe, zakaj ste tako hlastno Mij - luč- Ali ste morda kaj opa-> cesar jaz nisem videl?«
Tp c°lin je prikimal, kpi	sicer	pokrit,« je re-
orief *a .tu in tam so deli strehe sojeni. Zatorej bi utegnili okp	opazovati s klubskih
v®n> to se mi pa ni zdelo zaželeno, sm a PreP°ved, da v prehodu ne Dni 0 pikati, se da čisto preprosto pHiti: poznam Duranda in nje-| *° temeljitost — sleherni koti-vpa Prel1°da bi hotel imeti oveko-rtr, • na slikah... to bi pa trajalo
Qo Jutra.«
»In...«
staiIn nekaJ tucatov ljudi bi po-jJ?° nesrečnih... predstavljajte si, jr* J bi to pomenilo za ljudi, ki bi j*>zn° ponoči zapuščali klub, da bi roi-, Policiji v roke ter bi se mo-du legitimirati. Morda boste rekli, a u ljudje niso vredni nikakršne-In u?milJenja. Meni se pa zdi tak-«a kazen prestroga — saj ne vem,
}e tega ali onega napotilo tja očitno so vmes ljudje, ki bi jih aksen škandal za zmerom uničil... -Ljudje kakor...«
v, »Gospa Duchenova in gospod ^-Diquet!« je vzkliknil nekdo zra-^n mene. Prestrašen sem se zdrzni in se ozrl okrog sebe. Uzrl ni-nikogar.
»To je bil zvočnik,« je rekel Ben-P°Hn in pokazal na aparat. »Vra->ar mi po njem najavlja ljudi, ki zele z menoj osebno govoriti.«
XI. poglavje
ŽEKSKA na slabem glasu
»Kaj vas je privedlo k meni?« je Prašal Eencolin, ko sta obiskoma sedla.
»Glas...« je odvrnila gospa Du-tu.?nova silno vznemirjena, »...glas istega človeka, ki je danes dopol-^e-. saj se spominjate... Nič več e ne spominjam njegovega ime-‘a... a eno vem: da je Gina lagala, ,° je rekla, da ga ne pozna... prav obro ga pozna. Pred nekaj me-.Cl- morda v maju... sem bila pri Jenih starših v St. Cloudu... V vrtu Jr Ji paviljon... in ko sem šla tam , sem slišala v njem Gino, gko govori z nekim moškim... Tarnat sem se vprašala, zakaj mi je Jegov glas tako zoprn, zakaj bil ne vreščeč ne grd... a kratko in "Jaao nisem ga mogla prenesti... tekla sem proč... bilo je, kakor da 1 bil s tem glasom v zvezi kakšen J^ahoten doživljaj... a nisem se jj\°gla spomniti, da bi ga bila že ??:aj slišala... Danes dopoldne sem j ‘la preveč razburjena da bi mo-j jasnn misliti, kn ie na nonrei '
vonj po belih cvetlicah napolnil hišo, sem se ižnenada spomnila... Zdaj vem, kdaj sem glas prvič slišala... že dolgo je tega... deset let. Moj mož je sedel za pisalno mizo in kadil. Vonj po cigaretnem dimu je silil prav do moje sobe. Takrat je prišel neki obiskovalec... O čem sta govorila, nisem mogla razumeti, a pri neki priložnosti sem slišala, kako je tujec vzkliknil: ,Moje pogoje poznate.1... Kdaj pa kdaj sem razumela še nekaj besed, a vendar ničesar, kar bi mi izdalo, o čem prav za prav govorita... Zvečer tistega dne je spet vonj po dimu udaril v mojo sobo, a ne vonj po cigareti, temveč vonj po smodniku... Drugi dan je ležal moj mož med venci belih cvetlic v knjižnici, kakor danes Odetta...«
»Mislim, da vam lahko zagotovim, da ne bo več dolgo trajalo, ! dokler ne bom tička spravil tja,
I	kjer ga želim imeti...« je rekel Ben-colin. »Nobenega človeka ne bo več j spravil ob življenje. Sicer je pa dobro vedel, da na ta.kšen dan ne boste sprejemali tujcev... bilo mu je le za to, da bi govoril z gospodično Prevostovo.«
Gospa Duchenova se je nagnila naprej in vzkliknila:
»Laz ni samo to, da moža ne pozna... vse njeno vedenje je laž... njeno strašno razburjenje... Ali je kaj v zvezi z Odettino smrtjo? Krivda ji je na obrazu zapisana...«
Bencolin je molčal...
»Tega še sam ne vem...« je naposled zamrmral.
»Nekako je prav gotovo s tem v zvezi... In tudi Claudina nima čiste vesti... ali bi sicer mogla razumeti, da ne da nobenega glasu od sebe... da ne pride pogledat Odette?«
»Claudina je mrtva!« je iznenada vzkliknil Robiquet. »Zakaj mi tega niste povedali? Zakaj sem moral to šele iz časopisa izvedeti?«
»Mrtva?« je zajecljala gospa Duchenova, »tudi ona je mrtva...?«
»Da,« je odvrnil Bencolin, »včeraj smo jo našli... tudi njo so umorili.«
Gospa Duchenova je presenečena strmela predse.
»In jaz... sem ji hotela pisati...« je naposled izdavila, »dopoldne ste me vprašali, ali ima Odetta med svojo korespondenco... med tem časom sem jo pregledala... v njeni pisalni mizi so ležala samo Robertova pisma in nekaj nepomembnih dopisov. Edino, kar bi utegnilo biti pomembno, je tole.« Odprla je torbico in ponudila Bencolinu pisemski ovoj... »Ta naslov je Claudina napisala... poznam njeno pisavo.«
Bencolin je vzel iz pisemskega ovoja potiskan papir. Bil je list iz neke revije. Slika neke ekstravagantne dame je bila označena z Bdečim svinčnikom. Zraven se je bralo: »To je ona!«
»Ali poznate to žensko?« se je zanimal Bencolin.
»Vem samo to, kar vsakdo ve o njej,« je odgovorila gospa Duchenova. »Kakor vidite, se piše Brigitta Vane. Američanka je in je bila svojčas poročena z nekim večkratnim milijonarjem. Lani je prišlo do ločitvene tožbe, ki jo je precej kompromitirala. Vsi časopisi so bili takrat polni te afere...«
Pogledal sem sliko in si nisem mogel prav predstavljati, da bi utegnila biti ta ekstravagantna
ženska, kije — kakor je časopis poročal — na svojem popotovanju po svetu prišla v Pariz, utegnila imeti opravka z Odetto, Claudino in muzejem voščenih lutk. Bencolin je bil očitno drugih misli. Takoj je naročil, naj ugotove, v katerem hotelu se je Američanka ustavila, in četrt ure pozneje sem bil že z njim na poti proti hotelu »Cla-ridgeu«.
Gospa Vane naju je izredno ljubeznivo sprejela, a vedela nama ni ničesar povedati. Imen Duchene in Martel ni bila še nikoli slišala; tudi si ni mogla razlagati zakaj sta dekleti posvečali toliko pozornosti njeni sliki iz revije.
Bencolin je bil vidno razočaran. Doslej so še vsi poskusi, da bi pojasnili ozadje obeh zločinov, zašli
v	zagato. Vendar sem ga dovolj dolgo poznal, da sem vedel, da ga neuspehi izpodbude, da še bolj kakor sicer razvije svoj tako imenovani »šesti čut«.
»Ali ste članica kakšnega kluba?« je vprašal. »Mislim namreč: v Parizu?«
Brigitta Vane je odkimala.
»Ali ste že kdaj slišali o Klubu pisanih krink?«
Američanka je prikimala.
»Seveda... slišala sem... menda je na moč odličnjaški — mnogo dam sem že vprašala, ali me ne bi hotele uvesti, a še nobena ni doslej priznala, da je zapisana v njem.«
Na tihem sem si mislil, da ima ta dama pač malo upanja, da bi jo sprejeli v Klub pisanih krink. Zakaj podrobnosti iz njenega razgibanega življenja so bile javnosti vse predobro znane, da bi jih Ga-lant utegnil z dobičkom vnovčiti.
»Ali smem vprašati, kje ste se mudili, preden ste prišli v Pariz?« je vprašal Bencolin.
»V Tuniziji, Alžiru in Maroku.«
»V Maroku...?« je zamišljen zamrmral Bencolin. »Ali ste tam slučajno spoznali nekega častnika Chaumonta?«
»Chaumonta...? Izredno prikupen mož, kajne...? Da, spoznala sem ga, a ne v Mareku, temveč šele na poti v Marseille, Potovala sva na isti ladji.«
»Gospodična Duchenova, o kateri govorimo, je bila Chaumontova zaročenka... ali vam tega ni omenil...?«
Brigitta Vane je namršila obrvi.
»Dami, ki so te ji pravkar predstavili navadno ne zaupaš takoj imena svoje neveste...«
»Potlej ga torej ne poznate natančneje?«
»Toliko, kolikor človeka spoznaš, če mu enkrat rečeš ,me veseli' in trikrat želiš ,dobro jutro1.«
Ko sva zapustila razkošno sobo, sem vprašujoče pogledal Bencolina, ki je molče skomignil z rameni, čez Elizejske poljane je zavel mrzel veter; gnal naju je proti zvezdi. Naposled sem zmotil tišino.
»Zelo častno je zame, da ste polagali važnost na mojo navzočnost pri tem obisku,« sem rekel malo nestrpno, »a če me že s seboj jemljete, bi mi lahko tudi pojasnili, kaj mislite o uspehu svojega razgovora... Namesto tega se pa še ne zmenite zame... in sicer ne samo, kar se tiče te Američanke... že ves dan ste nekam zapeti... Ko sva bila v Invalidskem domu, ste se na lepem imenovali bedaka — a kaj ste s tem mislili, mi še zmerom niste pojasnili.«
»Oh — nič takšnega... ravno mi
je bilo šinilo v glavo, da sem bil pozabil dati preiskati Ginino garderobo v Moulin-rougeu... to nepremišljenost sem medtem že popravil... Jerome je bil med tem časom tam.«
»In...? Ali je kaj našel?«
»Da, bodalo, ki so ga Odetti zabodli v srce... Malo je ukrivljeno... Oblika in širina rezila se natanko ujemata z rano.«
»In to rečete tako tjavdan!« sem skoraj zavpil, »našli ste dokaz, da je Prevostova umorila svojo prijateljico in se vam niti ne zdi potrebno, da bi mi to povedali!?«
»Orožje je bilo preslabo skrito, da bi bil prepričan o Ginini krivdi.«
»Vraga — zdaj vas res nič več ne razumem — kdo naj bi bil pa imel korist od tega, da dolži Prevostovo?«
»Kdo?«... Morilec na primer.«
»Poslušajte, Bencolin,« sem rekel, »zavedam se kajpak, da me zdaleč prekašate... vendar, ali ne mislite, da ste se to pot zaleteli? Gina se mi zdi hudo obremenjena... In ne samo v Odettini aferi... lahko si predstavljam, da je Claudina preveč vedela, in je zato tudi njo odstranila. Vem, da zagovarjate čisto drugo teorijo... a ne zdi te mi prepričljivo in povem vam tudi, zakaj... če bi se bilo v prehodu res vse tako odigralo, kakor si vi predstavljate... če bi bila Gina Prevostova prišla tja, ko je bila Claudina že umorjena... zakaj ni poklicala na pomoč... ni poklicala prvega stražnika?«
»Morda zato, ker se je hotela izogniti pojasnjevanju, čemu je sploh prišla v prehod... Ne, Jeff — Gina prav zanesljivo ni kriva Clau-dinine smrti, zakaj čemu naj bi bila vzela tisto, kar je imela njena prijateljica na verižici za vratom...? Iz lakomnosti...? Skoraj ni mogoče — zakaj če bi bil dragocen obesek, bi ga Claudina bržčas ne bila nosila pod obleko... če je bil pa samo preprost talisman, ki ji je prinašal srečo... majhna zlata deteljica ali kaj podobnega... bi Gina po končanem delu gotovo ne bila zapravljala časa s tem, da bi bila iztrgala še to ničevo malenkost, namesto da bi takoj zbežala... Očitno pa Claudina ni imela ničvrednega ne dragocenega obeska na verižici, temveč nekaj, kar je iz tehtnega razloga skrivala pred ljudmi... in nekaj, kar bi ji Gina nikoli ne bila vzela, ker je to tudi sama imela...«
»Kaj naj bi to bilo?« sem vprašal radoveden.
»Klubski ključek!« je odvrnil Bencolin. »Zdaj boste rekli, da je to domneva in morda imate prav
—	no... to bomo kmalu izvedeli...
vi	pač še prej kakor jaz... seveda, če vas mika; z rdečo krinko odigrati vlogo gospoda Paula Robi-queta...«
»Jaz naj bi šel v klub?«
»Da... in sicer nocoj, če nimate kaj boljšega v načrtu.«
»Prav!« sem odvrnil, vesel zaradi tega dokaza zaupanja. »A zakaj pošiljate ravno mene? Zakaj ne Duranda ali Lutrella?«
»Durand je poštenjak,« je rekel moj prijatelj, »in Lutrelle je na neki način tudi čisto poraben... a nositi frak... pravilno nositi... tako, da lahko prevarate strokovnjaka Galantove vrste,., tega nobeden od njiju ne zna... zato je
11
potrebna vzgoja... Razen tega ste približno toliko veliki kakor Ro-biquet... naučiti se morate samo še gibati se kakor robot.«
»Kdaj naj bom tam?«
Bencolin je pogledal na svojo zapestno uro.
»Zdaj je sedem...« je zamrmral. »Denimo, ob...« Iznenada je utihnil, zastrmel v številčnico, za trenutek pomolčal in zamišljeno povzel:
»Steklo... kakopak... ali pa morda ni na drugi strani?... Morali bi pogledati, ali ne najdemo urarja...«
Majaje z glavo sem pogledal Bencolina.
»Kako bi bilo z mrzlim obkladkom?« sem vprašal. »Tudi kozarec slatine v takih primerih dobro de...«
12. poglavje OBISK V KLUBU
»V Rue Apolline!« sem velel- šofer ju in stopil v taksi.
Mož za krmilom je ošinil moj večerni plašč in za trenutek ustavil pogled na belem metuljčku, preden mu je zdrknil na lakaste čevlje. Nato je s strokovnjaškim obrazom prikimal in zamrmral: »Klub pisanih krink.«
Med vožnjo sem si skušal napraviti bojni načrt, a sem kmalu izprevidel, da brez natančnega poznavanja okoliščin to ne gre in da mi ne ostane drugega, kakor v odločilnem trenutku potegniti pravo šahovsko potezo. Bencolin si je bil resda priskrbel načrt poslopja, ki sva ga natanko preštudirala. Tako sem vsaj približno spoznal, ne da bi bil prisiljen, spraševati še za pot do svoje sobe, s čimer bi se bil kajpak takoj izdal za neupravičenega lastnika ključa. Zavedal sem se pa, da imam le silno megleno sliko o prizorišču svoje pustolovščine, zakaj tlorisna skica je še zmerom samo kos risarskega papirja, ki so na njem nekatera mesta črtkana, druga črna, tretja pa samo obrobljena. A v resnici je vse to drugače na pogled. In ko sem si skušal priklicati v spomin ureditev prostorov, sem se s strahom zavedel, da se ne zanesem več prav, ali je moja soba četrta na levi od srednjega ali stranskega stopnišča.
Tudi od navodil, ki mi jih je bil Bencolin dal s seboj na pot, mi je komaj polovica ostala v spominu; bolj ali manj so vsa poudarjala isto: ne preveč podcenjevati nevarnosti in rajši oditi brez zaželenega uspeha kakor pa s kroglo v trebuhu.
Preden sem odšel, je bilo na policiji posvetovanje, pri katerem sta bila navzočna tudi Durand in Lutrelle; razpravljali smo o predlogih za varstvo mojega dragocenega življenja. Predlogi so se bili zdeli res hudo pustolovski, zato sem tudi vse odklonil kot neizvedljive. Celo Bencolinovo pobudo, da bi v Robiquetovi sobi montiral alarmni signal, sem odklonil. Opozoril sem na to, da je precej težko, v pičlo odmerjenem casu pripeljati tja zanesljivo zakrinkane mehanike. ne da bi se že medtem, ko bi vod napeljevali, posvetilo, kaj je pravi namen mojega obiska.
Bencolin bi bil najrajši poslednjo uro načrt zavrgel, tem bolj, ker je, sredi posvetovanja planil v sobo neki naš agent s poročilom, da je skoraj nemogoče priti v klub oborožen. Ponovno se je namreč že zgodilo, da so se bili ljubosumni zakonski možje vtihotapili v klub, da bi nezvesto ženo in njenega ljubimca poklicali na odgovor. Zato so imele straže pred vhodom strog nalog, slehernega sumljivega obiskovalca pozvati, da izprazni svoje žepe ali pa zapusti klub.
Dalje prihodnjič
n F. Ljubljana, Vaše dolgotrajno zaseje je nadloga, ki vas tare. Čudno, r.a kljub različnim odvajalnim sred-jivorn, ki ste ih uporabljali, kljub ze-J^Javno mlečni dleti in kljub življe-‘JU, tj £0 vam ga priporočali zdrav-Jj**. nadloga ne izostane. Blato je le mezinec debelo! Mladi ste še in lC*loga traja približno tri leta.
.Seveda vam ne merem priporočati uc po~3bnega, saj ste že vse v glav-j®0! slišali od svo.ega zdravnika. Ven-J~\.r se mi pa zdi vaš opis blata, nam J;c, da je debel le za mezinec, zelo J aC!len in bi upravičeno pomislil na ■jorebitno mehansko zapreko v danki,
i	j onemogoča redno odvajanje. Morda tum * to notr^n1i hemoroidi ali kakšni tlin r’ na bi zoževal črevesno vo-in s tem zmanjševal njeno pre-“Ofeost? Morda?!
bi-pDi'dite v bolnišnico, da vas rectalno rf®pedijo; morda vas pogledajo Se z jgCt°skopom in s tem ugotovijo, kako ^Prehodnostjo končnega čreve:a. če ® bodo našli ničesar, je vaše zaprtje fjj^da habituelno in se boste morali g?*oriti še nadalje nasvetom in pri-ocilem vašega zdravnika ali onim, Jib v prejšnji številki napisal ’teWu vašemu sotrpinu. j-Jkpadane las seveda ni v nikakšni «1 z zaprtjem, ampak s seborejo. Za DbV?!?'0 sni0 že rekli, da pomeni neko , Imunost v Izločevanju žlez lojnic. Se-lahko suha (premalo lzJoče-Ujije> ali oljasta (preveliko feločeva-'• Boriti se boste morali proti se bo-
nase: zdravje
; reji, pa boste zaustavili izpadanje las. Kakšno seborejo imate — ne vem. Za oljasto morate uporabljati spirituozne tekočine, za suho pa mastna mazila oziroma tekočine. Uporabljati morate pa tudi žveplo v obliki praška ali v obliki tekečm. Žveplo e namreč specifično sredstvo proti seboreji.
Ker ne dajemo receptov, vam bo podrobnosti predpisal vaš zdravnik. Da bi vam lasje ponovno zrasli, vam ne morem jamčiti. Z omenjenim postopa kom boste pa nadlogo zanesljivo zaustavili.
Težkoče v glavi. F. M. 41 let vam je.
Težave, ki ste .ih opisali, so nekako nedoločene. Prevladujejo pa le glavoboli, omotice, v prsih se vam trese! Naibrže vam bije tako močno srce. Povedali ste pa tudi, da perilo večkrat izostane in se razmah med dvema pe-riloma poveča na šest tednov.
No, vse to nas upravičeno opozarja na prehodna leta, meno, oziroma kli. j makterij. Sicer se boste najbrž proti-vili, češ da ste še premladi. Deloma | imate tudi prav, ker v naših kraih
i	opažamo začetek mene šele v 44. do 45. letu. Vendar je pri vas spričo operacije na jajčnikih, ta čas utegnil priti malo prezgodaj. Ni rečeno, da je kli-makterij že v popolnem razvo.u, verjetno gre le za njegov začetek
Zadeva je torej po mojem mnenju prehodnega značaja, zaradi tega si z vsega ne delajte prevelikih skrbi, ter nadaljujte mirno vaše dosedanje duševno in telesno delo. Skušajte se ogibati vsakega razburjenja in ne mis.ite preveč in po nepotrebnem na težave, ki niso nevarne in prehodne. Veliko se giba te In hodite na sprehode, uredite prebavo! če bi vam postale težave v glavi le preneznosne, uporabite navadna pomirjevalna sredstva.
Bralka dr. D. d. Vaše sicer obširno pisanje ml ni moglo niti približno razjasniti bistva vaših nadlog. Opisali ste kar šest različnih stvari, s katerimi ni. ste zadovoljni. Vrhu tega pa pišete zelo nejasno, nebistveno in preveč, tudi razne kritike naj bi izostale.
Kljub temu se mi pa zdi, da gre v vašem primeru za kronični vnetni proces na jajčnikih, saj opisujete bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so v očitni zvezi z mesečnim in belim perilom. Tudi dejstvo, da vas toliko žene na vodo, je znak vnetja na mehurju. Pre-česta perila so tudi bržčas v zvezi z vnetjem ja čnikov. Brez ginekološke preiskave in kemične analize urina seveda ne morem ničesar trditi niti svetovati. Vneto imate tudi očno veznico. Zanesljivo ste se nekoč močno prehladili, da ste si nakopali vse te težave.
Ker niste napisali ničesar o sebi (kaj ste, kaj delate, starost, vaše dosedanje zdravljen e itd.), nisem mogel dobiti, kakor že rečeno, vsaj približne slike o vašem zdravstvenem stanju.
Oglasite se še, vendar pišite manj, bolj stvarno, opustite kritike, naj vas ne vznemir.a vsaka malenkost.
B. D. Dobrunje. Že poldrugo leto imate hude bolečine v gornjem delu trebuha. Bolečine niso trajne, temveč nastopajo v presledkih, včasih celo na 14 dni. Opazili ste, da so bolečine posebno hude, če ste tešč ali če ste lačni, a popustijo, čim se najeste. Nekaj ur po edi p« nastopijo še hujše bolečine.
Vsi ti znaki so zelo značilni za bolezen, ki pri ljudeh vaših let (30 let) ni redka — namreč, rana na dvanajstniku. Pazite še na blato! Ali ste morda že kdaj zapazili črno blato? To bi bil tudi važen doprinos naši sumnji. Orne. niate. da vas večkrat peče zgaga, da nimate posebnega teka in da vam najbolj pri', a lahna mlečna hrana. Vse to je le važno opozorilo, da upravičeno pomislimo na rano na dvanajstniku.
Svetujem vam, da greste v bolnišnico ali k zdravniku, ki bo z analizo želodčnega soka, blata in z rentgensko preiskavo točno ugotovil, ali .mate rano ali ne. Rano na želodcu in dvanajstniku zdravimo z dieto, z zdravili
ali operacijo. Poskusili boste seveda najprei z dieto in injekcijami, Le če na ta način ne bo uspeha, se boste morali pač odločiti za operacijo Bolezen ni neozdravljiva, kar vas tako zelo skrbi. Nasprotno, ozdravili bosie prav gotovo, če ne z notranjim zdravljenjem pa z operacijo.
Mati. Ljubljana. Hude skrbi vas tarejo, ker je dobil vaš novorojeni sinček peti dan po porodu po vsem telesu zlatenico. Trajala je štiri dni. Vprašujete, ali je to nevarno, ali se bo merda še ponovilo.
Ker se tega tiče, ste lahko brez skrbi. Tano zlatenico dobi zelo veliko število novoro.enih otrok. Pojavi se ponavadi tretji do četrti dan in izgine koncem prvega, ali v začetku drugega tedna. Zadeva je skoraj normalna, le dve. dejstvi sta tu vazni
Prvič dobimo v krvi novorojenca mnogo nekega žolčnega barvila (bilirubina), ki ostane v njej zaradi tega ker e prenehala delovati posteljica, ki opravlja pred porodom poleg drugih nalog tudi delo vranice In jeter.
Drugič je pa otrok postavljen v nove razmere in njegova jetra, ki so prej mirovala, še niso nava ena in zmožna novih n? log in zaradi tega ne delujejo popolno. Posledica tega je zlatenica v prvem tednu otrokovega novega življenja. Ko pride dslovanje vroii oria-nov v pravi tok. kar se zgodi po prvem tednu, izgine tudi ta za vas tako stre^n znak.
Bodite brez skrbi, to stance se otroku ne bo več ponovilo.	Dr.	M.	S.
DRaVNIKuVA
ZENA
Izprehod r dobo pred 23 leti
Drugi časi -
Jruge bolezni
MAPISALA L ROSMANITHOVA
Nadaljevanje s 5. strani.
»Da, to sem tudi sam mislil. Njeno sliko sem dal v vso južnoafriške časopise, a nihče se ni javil. Izvedeli smo samo, da je neka dama, ki naj hi bila takšna kakor ona, nekaj dni stanovala v nekem hotelu v Capelownu. To pojasnilo smo hoteli zasledovati dalje, a nismo mogli ničesar več ugotoviti. Dama je uporabljala izmišljeno ime.«
Zaslišala sva rahle korake na verandi in vstopila je Faith. Kljub neznosni vročini je bila še vseeno, kakor zmerom, sveža in živahna. Misijonar je vstal in svojo ženo nežno pobožaj po čelu.
»še enkrat bom moral z doma — obiskati moram neko hudo bolno črnko. Če še zdaj izgubi svoje dete, ne vem, kako jo bom pridobil.«
Ko je bil Denni6on odšel, je Har-vey s še večjim zanimanjem opazoval njegovo ženo. Čaru njene zunanjosti se je zdaj pridružila še skrivnost njene osebnosti. Seveda, misijonarja je imel čisto rad, cenil ga je in mu je bil hvaležen. A noben zakon mu ni mogel prepovedati tega, kar je čutil za Faith. Nikoli si na tem »vetu ni ničesar bolj goreče želel kakor to žensko. Moral jo je dobiti. Čutil je dolžnost osvoboditi jo iz te okolice. Da, zdaj si je bil popolnoma na jasnem o vsem. Morala bo z njim oditi. In sicer kmalu.
Čutil je, kako 11111 srce bije ob rebra. Zdaj se še ni upal povedati ji, kar je čutil. Najprej je moral ven, stran iz te okolice misijonske bolnišnice, »če si predstavljam, kako »e ti črnci s svojimi izbuljenimi očmi pasejo na vaši lepoti! Kakšno nasilje! Kakšno nesmiselno, smešno nasilje!«
Faith je vstala, stopila k zračnici in svoje roke podržala na hladnem zraku
»Preveč vroče je, da bi so mogla smejati vašemu govorjenju. Črnci so nasproti meni kakor zvesti psi, ker jim lajšam bolečine in zdravim njihove otroke, sicer »e jim zdim pa grda. Moj nos ni potlačen, moja polt je tako neokusno bela...«
Bernard Harvey je poskočil.
»Faith,« je vzkliknil. »Nehajte se smejati! Ali ne veste... ali vam ni še nikoli noben moški povedal, da ste najlepša ženska na V6em svetu?«
Nehala se je smejati. Stala je na koncu njegove postelje in ga gledala. Ni bila ne vesela ne polaskana — bila je nenavadno zmedena.
»To vendar ne mislite zares. Mr. Harvey? To je fantastično... to je nemogoče «
»Pač, čisto resno mislim.« Njegove roke so se krčevito sklenile. »Brzojavil bom v Hollywood in bom zahteval
Od ošpic in škrlatinke do raka, „španske" in sladkorne
Bolezen, ki je v nekaj mesecih pomorila več ljudi kakor svetovna vojna v štirih letih
*
Kakor je Moliere pred 300 leti veliko klistirno brizgalko imenoval simbol zdravništva, tako bi dandanašnji lahko imeli za zdravniški simbol malo brizgalko, kakršno uporabljajo zdravniki za vsa mogoča vbrizgavanja. Takratna lanceta se je umaknila cevki za črpanje krvi; žareče železo je popolnoma izginilo, medtem ko si je poprej tako priljubljena pijavka spet utrla pot po dolgem presledku, ko je sploh niso uporabljali. Kakor pridejo načini zdravljenja iz rabe, da ne rečemo celo iz mode, tako je tudi z boleznimi samimi; drugi časi, druge bolezni. Zato se morajo spremeniti tudi sredstva in metode zdravljenja. Iz cele vrste primerov jih bomo našteli nekaj iz novejšega časa.
Nekoč tako strahotne ošpice in škrlatinka danes ne povzročajo več tolikšnih skrbi Škrlatinka v nasprotju z nekdanjim splošnim naziranjem še manj kakor ošpice. Davica se je pojavljala zdaj bolj zdaj manj intenzivno, tako da so nekateri zdravniki že obupali nad uspešnimi rezultati zdravljenja s cepivi in so se bolj zanašali j na prizanesljivost epidemije same.
Tudi akutna pljučnica se je zdela nekoč v zdravniških knjigah bolj razširjena kakor pa v resničnem življenju. Ko je v letih 1889.'90. hripa razsajala po Evropi, so videli takratni zdravniki v njej neko novo bolezen. Danes ji ne pripisujejo več toliko pomena, čeprav še vsakdo, kdor je preživel epidemijo hripe ob koncu pretekle svetovne vojne v 1. 1918.T9. s strahom pomisli na to, kako kruto je takrat kosila. Takrat se je pojavila hripa v glavi (encephalitis epidemica) kot nov bič človeštva; razsajala je svojih deset let.
V začetku tega stoletja je bilo nenavadno pogostno vnetje slepiča (appendicitis), ki je danes nekoliko redkejše. V nekaterih sredozemskih deželah so se zadnjih petnajst let precej »udomačili« ledvični kamni in kamni na mehurju. Prav tako poročajo o pogostnem pojavljanju embolije (zamašenju žil), ki je med svetovno rhio že precej ponehala. Medtem ko je akutni sklepni revmatizem popustil, je pa postal kronični precej pogosten.
Po letnem poročilu virtemberške deželne bolniške blagajne ni moglo leta 1936. zaradi revmatizma opravljati službe 12,4% zavarovancev, medtem ko jih je bilo leta 1920. samo 8,4 %. Medtem ko je število revmatičnih bolnikov torej poskočilo za po-
lovico, je število tuberkuloznih v istem času padlo s 17,6% na 6,8 %, torej skoraj za dve tretjini.
Pravega tipičnega protina, nastopajočega z nenadno, ostro bolečino v palčnem členku na nogi, zdravniki skoraj ne poznajo več. Nekoč pa ni bilo tako; marsikakšen slavni mož, kakor n. pr. cesar Karel V., Wallen-stein, Rubens in Friderik Veliki so hudo trpeli za protinom.
Primeri sladkorne bolezni se kljub insulinu in dieti še zmerom množe, malokrvnost deklet v razvojni dobi je znatno popustila, medtem ko je nevarna malokrvnost (perniciozna anemija) precej pogostnejša. Velika histerija, bolezen, ki jo je opisal, da ne rečemo celo iznašel francoski zdravnik Charcot (1825.—1893), je s Charcotom in njegovo šolo tudi izumrla (Zelo zanimivo piše v tem smislu n, pr. švedski zdravnik Axel Munthe v svoji znameniti Knjigi o San. Michelu.) Med vojno je nastopila nova oblika histerije; vojaki so z bojišča prihajali domov vsi tresoči se. Po končani vojni in tudi že poprej so bolniki sami od sebe ozdraveli. Zdravniki so ugotovili, da bolezen ni bila nič drugega kakor duševna reakcija grozotnih vojnih doživljajev.
Na splošno mislijo, da so obolenja za rakom v zadnjih tridesetih letih mnogoštevilnejša, kakor so bila nekoč. Številke, po katerih pridemo do takšnih ugotovitev, si pa lahko tudi drugače razlagamo. Upoštevati moramo ne samo to, da je danes diagnoza točnejša, kakor je bila poprej, in da utegne biti sedanje število za rakom obolelih ljudi samo na videz večje; temveč tudi spremenjene starostne okoliščine prebivalstva. Statistike, urejene po starostnih stopnjah dokazujejo, da v prvih 70 letih človekove starosti umrljivost za rakom ni na-ras'a, pač pa v naslednjih desetletjih, medtem ko je število smrtnih primerov zaradi starostne onemoglosti padlo.
Pri mlajših ljudeh se torej rak ne množi. Zanesljivo je pa to, da zadnja leta večkrat ugotove raka na pljučih, ali pravilneje, na bronhijih, kakor kdaj poprej.
Najhujša epidemija zadnjih stoletij
(Po članku v Scribner's Magazinu, Newyork)
Koliko bralcev izpod 25 let je sploh kdaj slišalo o strahotni epidemiji in-
fluence, ki je divjala leta 1918? Celo marsikdo izmed tistih, ki jo je preživel, se je bo le megleno spominjal. Zakaj v zadnjih dveh mesecih svetovne vojne, ko je ta šiba božja tepla človeški rod, so časopise polnile zanimivejše novice: Ludendorffova poslednja ofenziva na Francoskem je doživela polom in Foch je s protinapadom prebil sovražnikovo fronto. Toda že dotlej je bila epidemija zahtevala življenje pol milijona Američanov — desetkrat več, kakor jih je padlo v bitkah.
To pa ni bila samo ameriška epidemija. V Indiji je pomorila okrog pet milijonov ljudi. Pojavila se je pa hkrati v deželah, čisto ločenih druga od druge: v Afriki, na Labradorju, na Filipinih, v Južnem morju. Na Aljaski je epidemija iztrebila cele vasi. Na otočju Samoi v Tihem oceanu je umrlo 7 do 30.000 ljudi. Na otoku Suvi je zbolelo 85 do 90 odstotkov ljudi. Število žrtev, ki jih je zahtevala epidemija, je bilo v petih mesecih dosti večje kakor število padlih vsa leta svetovne vojne.
KOLESA
damska in moška, na; novejši eloš-njl modeli v največ ji izbiri napro da po never etno nizkih cenah.
KOVA TRGOVINA
TYRŠEVA (DUNAJbKA) C. 36 nasproti Gospodarske zvez«
zaj, čez Atlantik. In na lepem ni b’ več samo nedolžna bolezen, ki Prl in gre. Zdaj je pred njo trepetalo * staro in mlado. En primer od ®es' ali sedmih se je izprevrgel v ta hudo pljučnico, da je po njej ozm vel samo po en bolnik od dveh
preskakovala
svoje
treh. Epidemija je enega konca dežel na drugega; -žrtve si je izbirala posebno rada m mladimi ljudmi.
Prvega oktobra je dosegla svoj hunec v Bostonu v Ameriki in hkra — če verjamete ali ne — v Bomba? v Indiji. Sredi oktobra je pa close?,j. svoj vrhunec v Filadelfiji in B9 moru, hkrati pa tudi v Liverpoolu 1 na Dunaju.
Nihče ni vedel, kako je bolezen nalezel, vendar je kazalo, da jo J
sbaja
najlaže izkupiti tam, kjer se
Po sodbi angleškega zdravstvenega | ^ogomJtne^tekme bo^K^pr^ ministrstva je bila epidemija tretja *	zabavišča.	V	Boston0
n 11 m orn a 001A rlrnna ar trreti Troh L- 1 ra 1	1	lo	P.
ali morda celo druga v vrsti velikih epidemij, ki jih pozna zgodovina. Z njo se dasta primerjati samo še velika epidemija kuge za časa bizantinskega cesarja Justinijana (527—565) in črna smrt v 14. stoletju. In vendar boste v zgodovinskih knjigah našli kvečjemu bežno omembo te epidemije ali pa še tega ne,
Mnogi Američani so bili prepričani,, da so klice influence zanesli v ameriška obrežna mesta nemški vohuni. Proti temu pa priča dejstvo, da se je epidemija najprej pojavila v taborišču Funstonu (Kansas, USA), in sicer 5. marca 1918. Na mah se je razširila po taborišču, sprva v še precej mili obliki. Še isti mesec se je bolezen pojavila v zelo oddaljenih deželah, kakor na Kitajskem, v japonski mornarici in v francoskem mestecu Chaumontu.
Aprila meseca je bolezen že razsajala med britanskimi in nemškimi četami na bojišču in med ameriškim vojaštvom v Brestu. Maja meseca je zajela Španijo, in sicer v posebno hudi obliki; odtod ime »španska bolezen«. Junija je razsajala že po vsej Evropi, vštevši Nemčijo in skandinavske dežele, in je dosegla že tudi Indijo.
Nato se je obrnila in se vrnila na-
in VVashingtonu so zaprli vse
šole’
Harveyu se je zavrtelo. Bil ja še ši-
pogodbo za	vas. Vaš	obraz hočem	po-	|bek> P«*®1 Je„. ““i, Zr!?Z\T 7*
kazati človeštvu. Od	Kalifornije,	do	. zreuiptal1	je!	»Liihko mi1
v* • 1 - • t ^ „1 n	gotavliam	vam.c raith je avo o nianno
Kitajske m	Japonske	« Za trenutek je	na	felo	>Z(iaj
morate	pa	mirovati. Nocoj	bom	o tem
govorila s svojim možem.«
Držala je obljubo. V večernem hladu na verandi je možu pripovedovala o Harveyevi ponudbi. Misijonar je kolebal zdaj med dolžnostjo, ki jo ima do nje kot samostojnega, neodvisnega človeka, zdaj med strašno slutnjo, da jo 1)0 za vselej izgubil.
»Samo za eno gre, Faith — namreč, če sama to želiš.«
Sedela je zraven njega in je nežno položila roko v njegovo. »Da, dragi moj. Zakaj zavedam se, da je to edina pot, da izvem, kdo sem. Sicer te pa ne bom za dolgo zapustila, v šestih mesecih se vrnem. Dotlej bom zaslužila dovolj denarja, da boš lahko zgradil bolnišnico.«
»Žališ ne, draga moja. Saj vendar veš, da te res ljubim.«
»Vem, dragi. A vendar bi rada šla. Samo za šest mesecev.«
»Potem moraš kajpak iti. Predpisal ti bom dieto in obljubiti mi moraš, da boš previdna in se boš varovala. Sicer pustim vse skupaj tu in pojdem 3 teboj.«
Isto je povedal tudi Harvejru. Rekel je:
»Svoji ženi ne branim, čeprav ne cenim llollywooda. Hočem namreč, da pokaže svoj obraz svetu in izve, kdo je. Dokler tega ne izve, ji ne moreta ne medicinska znanost ne človeška skr!) dati potrebnega miru, do katerega ima pravico. Obljubite mi pa, da boste odgovorni za srečo in blagostanje moje žene.«
»To bi storil tudi brez vašega poziva, gospod doktor. Samo po sebi se razume, da vam to obljubim.«
Ladja, s katero naj bi se Harvey 0 svojim senzacionalnim odkritjem odpeljal v svet, je imela priti čez teden dni. To je bil najdaljši teden, ki ga je mladi nestrpni mož kdaj preživel.
Dan pred njunim odhodom je prispela iz Hollywooda brzojavka z naročilom, naj podpiše z njo pogodbo. Faith je bila zdaj tako trdno odločena, kakor da ne bi še nikoli oklevala.
Harvey je imel pa eno samo željo — , je bila popisana nazadnje, za vsemi da bi ta dan minil. Dokler s Faith ne drugimi:
molčal, nato pa s spremenjenim gla som nadaljeval: »To se pravi... če hočete zapustiti ta afriški pekel in hočete iti z menoj.«
Faith je roke sklenila na prsih in globoko zadihala.
»Tega ne morem...« je rekla, »ne, tega ne morem... John ne bi nikoli šel v mesto, kakršno je Hollywood. Sama se pa nikoli ne bi mogla ločiti od njega.«
»Tudi za kratek čas ne? Denar potrebuje. Na Kitajskem hoče zgraditi misijonsko bolnišnico, zadnjič mi je to povedal. V šestih mesecih bi ta denar lahko zaslužili.«
Njene oči 30 dobile spet tisti skrivnostni, izmučeni izraz, ki je bil znamenje novega navala depresije.
»Ko bi le vedela...« je zašepetala. »Ko bi le vedela...«
»Saj vendar veste! Povem vam...«
»Mislim namreč, ko bi vedela, kdo sem... odkod sem prišla.«
V njenem obrazu je trznilo. Bernard je pozabil na svojo obljubo, da ne bo načel tega pogovora.
»Ali vas to hudo muči?« je vprašal.
»Da, zelo. Včasih me hoče kar raztrgati... do blaznosti me žene. Če ne bi bilo Johna, bi 0i morda že življenje vzela.«
»Če greste z menoj, boste to kmalu izvedeli. V šestih mesecih bodo vaš obraz poznali po vsem svetu. Vaši sorodniki, vaši prijatelji se bodo javjli. Pomislite vendar, kako bodo veseli. Kakšne skrbi so imeli... kako so vas poskušali najti!«
»To je ravno najstrašnejše. Mr. Har-vey. Sploh me ne iščejo. Če bi me iskali, bi me že davno javili pri policiji, da tne pogrešajo in jaz bi to izvedela.«
Harvey je videl, da je na napačni jwti, zato je hitro pristavil. »Sicer pa zdajle ne gre zato. Ali niste človek? Ali vas ne mika... slava... občudova nje... denar? Oboževali vas bodo — vas, najlepšo žensko na svetu!«
V njenih očeh se je zalesketalo. »Ko bi vam le mogla verjeti!«
bo na ladji in se ladja ne bo pomikala po široki morski gladini, še zmerom ni bil gotov, ali bo res odšla z njim. Pogodbe še zmerom ni hotela podpisati. Hotela je počakati do večera, da jo prebere mož. Negotovost je Harveya ne|>opieno mučila. Ni vedel, kako bo preživel ta dan.
Takrat je blizu kolonije pristala poštna ladja iz Capetowna. Harvey je prejel kopico pisem iz Hollywooda in več časopisov in revij. Harvey jih je vzel s seboj v sobo. a brati jih ni mogel.
Vedel je, da bi moral po večerji zdravnika in njegovo ženo s pogodbo pustiti sama. Bil je njun zadnji večer in če se bo Harveyu posrečilo pridobiti jo, je misijonar pač nikoli več ne bo videl. Vendar se ni upal, pustiti, ju sama. Poslednji trenutek bi se utegnilo zgoditi, da bi bila ljubezen močnejša kakor pa častihlepnost. Njen izgubljeni spomin jo je ta večer mučil bolj ko kdaj poprej. Pri večerji je videl tisti obupani, iščoči pogled v njenih očeh. Zdaj, ko naj bi se mu želja kmalu izpolnila, ne bi mogel prenesti, da bi jo izgubil.
Premišljeval je, s čim naj bi jo malo razvedril in se je spomnil na revije. Stopil je v svojo sobo in se vrnil s šopom filmskih revij. Odsotno so mu je zahvalila in jih začela pregledovati. Dennison je med tem časom vzel pogodbo in jo prebral. Har veyeva roka je trepetala, ko si je prižigal smotko. Prekinil ga je misijonar, češ:
»Zdi se mi, da je vse v redu. Zelo spodobna pogodba. Faith, natanko jo preberi.«
Faith ga ni slišala, ni videla. Hlastno je dihala, globoko zamišljena v nekaj, kar je odkrila. Njen mož je vstal, da bi videl, kaj ima. Harvey je opazil njeno vročično razburjenje, prav tako vstal in ji pogledal čez ramena. Sredi dvojne strani neke revije je spoznal fotografijo nekaterih slavnih žensk in nad njimi prebral: »Ali lepota prinaša srečo?«
Srednja fotografija je predstavljala sliko mladega dekleta; njeno telo je leskečoči se nakit bolj podčrtaval kakor pa zakrival. Zgodba tega dekleta
Newyorška javna knjižnica je n elt>a
poslovati, newyorška telefonska dru ba je pa pozvala vse svoje naročnik ' naj uporabljajo telefon samo v nV'n,h primerih, ker je bilo 1690 n)®n. uslužbencev bolnih, V Seattlu *n. *e gih mestih so s kordonom zaprli v trge, kjer se je zbralo več ljudi. S h* be božje so brali na prostem. Bolez je tudi vojaškim načrtom prekr'iža pot: 142.000 vojakov ni odšlo na b A jišče, ker je prišel na cilj vsak mož bolan. Ljudje so začeli noSl čudne krinke iz belega platna P vsod, kjer so prišli skupaj z drugi ljudmi, v tramvajih, uradih in trg vinah.
Rudniki, tovarne in ladjedelnice S* ustavile obrate zaradi bolniških d pustov. Več ko polovica prebivale San-Antonia (Texas, USA) je zbole ■ Zdravniki in bolničarke so biti vS povsod preobremenjeni. Če so zdra nika kam poklicali na dom, ni na;s® samo enega, temveč kar po 10 9 15 bolnikov.
Neka bolniška strežnica v F d9 delfiji je našla v neki hiši trUFj0 ženske, ki je teden dni ni imel pokopati. Druga je spet našla mr!V|S ga moža v isti sobi, kjer je žena z novorojenima dvojčkoma. R . mere v bolnišnicah so bile nevzd ne: oddelki, določeni za 30 ljudi, bili natrcani s 70 bolniki, od teh jih je pa pomrla. Ko so _zlu r.0 prišle dnevne bolničarke v službo, našle na posteljah mnogo novih h nikov, zakaj toliko jih je bilo P°n pomrlo.
Zdravniki in bolničarke so tudi ** mi zboleli in nekateri v treh dn
»In kaj ee je zgodilo »zakrinkani „ UIlevlle uwncalKe v Venen«, najpresenetlpvejsi najpn- našle nn posteljah mnogo novih bol.
ljubljenejši izmed vseh? V Parizu je	.......
čez noč postala slavna. Tri leta je vladala v sijaju In skrivnosti, vsaka izmed njenih predstav je bila nova zmaga njene neznanske lepote. Slikarji, kiparji, pisatelji so popiisovali njeno telo kot najpopolnejše, kar jih je svet kdaj videi Ljudje eo šepetali, na skriva svoje ime, ker je članica neke odstavljene kraljevske rodbine. Drugi so spet trdili, da njena krinka zakriva obraz zato, ker ni v skladu z brez-primerno popolnostjo njenega telesa.
Resnice očitno nikoli ne bomo izvedeli.
»Imela je neki skrivnostni vpliv na moške. Oboževali so jo, a ljudje so trdili, da ni imela še nikoli resničnega ljubimca. Govoric in škandalov ni bilo ne konca ne kraja. — Nikoli ni bila prav krepka. Nekega večera je sredi plesa padla po tleh. Po večmesečnem zdravljenju v bolnišnici je odjvitovala neznanokam — sama.
Govorila je, da pojde v samostan. Pustila ni nikjer nobenega naslova. To je bilo pred petimi leti. Njen denar še zmerom leži v banki. Kje je zdaj?
Njeni najbližji eo ji morali obljubiti, da ne bodo iskali sledu za njo. In izpolnili so svojo obljubo. Tako je naj-lepša ženska na svetu izginila v nič.«
Faith je na lepem zajokala in poskočila s široko razprtimi očmi:
»Kako nesrečna sem bila... kako sama! Ničesar drugega nisem hotela, kakor zaslužiti dosli denarja, nikoli več biti siromašila, vzgamti sirote, jih ljubiti, skrbeti zanje... tolažiti njihova izmučena srca.« Ozrla se je po sobi, kakor da bi se pravkar iz sanj prebudila. Nato je pokazala na presenečenega Harveya, rekoč: »Pošlji stran tega moža, J hn... prav takšen je kakor drugi... hotel me je tebi vzeti.
Pošlji ga stran, J0I111. Harvey ie pokimal misijonarju in odšel. Izpred vrat je še videl, kako je misijonar svojo ženo prižel nase. Faith ni več jokala. Njen glaš je srečno zazvenel.
»Nikoli le ne bom zapodila, John... zmerom brin ostala pri tebi... pa aj pride, kar hoče!«
umrli. Pokopališke uprave so *ah vale več grobarjev. V mnogih freS je zmanjkalo krst.
Epidemija je bila sicer vendar na srečo kratka. Prvi te-n je bilo nekaj obolenj, prihodnji den jih je bilo že nekaj več, nato ja število bolnikov neznansko naraslo z njim tudi Število smrtnih primer * Nato se je spet hitro obrnilo na h še. Hkrati se je pa vrnila tudi_ m rala. Nič čudnega — zakaj v zac.e.j, novembra je bilo jasno tudi najv ^ jim skeptikom, ne samo, da je *c0l'ee influence, temveč tudi, da je R00 vojne.
Takrat so se začele navdušene Pr®j slave. Kdo je takrat še pomish* influenco, na bele krinke, kdo se še ogibal ljudskih shodov? Eno bilo važno: vojne je konec!
♦♦♦♦♦
Plačajte naročnino!
•****_
„REALITETA“
zavod za kupoprodajo neprem ie samo v Liubliani Prešernova ul. 54/t. Tel. 44-
CVETLIČNI MED !n la medico ceneje * Uadarnl, Ljubljana Zidov-K*
FILATELISTI POZOR! Najugod11^ kupite in vnovčite znamko vsejli s!;i® tinentov do poslednjih okupa? ,^^/u znamk — v knjigarni Jane* u Ljubljana, Stritarjeva 6.	-
Izdaja K-. Bratuša, novinar; odgovar ja H, Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d, <t v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vel ? Ljubljani.