Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6. I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste, ioserati: Enostopna petit vrstica 30 v; posejem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 00 v; večkratni objavi po do-=== govoru primeren popust. 1 -- NAPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ------------— dan opoldne. ————— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36‘—, za pol leta K 18'—, za Četrt leta K 9'—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ============ Ameriko K 48. ■ : ..........—■■ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke, m Posamezna številka 14 vin. raza Št. 108. V Ljubljani, torek dne 14. maja 1918. Leto II. Kdo je sklenil mirovno pogodbo ? Avstro-Ogrska ali Ogrska? »N. F. P.« je maipisala o priliki poročanja slede pogodbe z Rumiumitro naslednje opazke: »Ogrsikia dobi poprave meja za približno 15.000 kvadratnih kilometrov, Avstrija pa otkofo 6000 kvadratnih kitoimetnov ...« »Rumiu-ftija bo morala plačati vojno škodo za to, kar je hamireč vojska na Seditniograškam im v posameznih koltih po Bukovini razdejala in vzela. Avsitrija ne isime upati na odškodnino za meipri-dke, napravljene v Galiciji; Ogrska bo dobila sredstva od Rumunije za zopetno v postavitev ^•dtnograške... Nazliranje ki se izraža v teh pbazfcaih, je popcilmaina krivo, in v interesu države Avstrije, da se mm z vsemi prlitlislkoirn ustavi. ^ ^ Kort ipoigioidibo sklepajoči) dal ne nalstoipita ^ž-arvi Avstrija in Ogrska, tentveč pogodbo kdepajoči ded je Avstr o-Ogrska. Potemtakem btipade vse, kar Riimmpija odstopi im plača Avstro-Ogrslki, na maraizideljemoi roko Avisfcro-Bgraki. Seveda je samtoiobiseibi niimiljivo, da »poprave« mierja v Bukovini, nalmreč da toto- -dietično ozemlje, katero odstopi Rumu ni ja Avstiro-Ogr-sk,i, priklopljeno' Avstriji. Ravno tak o velja za Ogrsko od »poprav« njenih meja. Vse to- je na-tovnio. Toda 21.000 kvadratnih kilometrov, ka- Bobrairiji se daje največji dol, Nemčija, katere general bo še nadalje kot majvišji poveljnik obdržal v nokii -mmumisko deželo, ostane gospodar čez vsa pogodbena dotočila, im v ostalem se je mislilo le ma Ogrsko. Tem mnjmeje je, idia se Avstrija pravočaisno brani, da uide ogrski sarmo-j pašmosti. tore odstopi Rmmiuinija Avsitro-Ogrski, pripada vendar obeima državama (Avstriji in Ogrski1) -smwžnoxV Bl,'koviimi, Avstriji, ono-, ki je bila runiunskaH-3 n""' /terskem, D« Ogrski, temveč armada je delala škodo- v Avsitiro- dn(!^tlv!skieCpl' ,jl°'imi0,ra PCfvuTniiibi 'in plačati Av-Mro-Ugrak Rovrn-itev spada torej obema drčama skupno, razdelitev na posamezno -dri ko-i l^ Za ^a„S!>?r!a)Zu,T1 nre-d -obema. To je ta- (iJyiaSin jbjtj °',ogrsk-i armadi -tannika-j. Ali se sme dvo-ba bo Avstro-Ogirsika tu dolžna1 starti !e 'Sen,iv?11" -h|ri plačevanju .isto-, namreč enot; ^0 isto tudi pri odvzetju. Kljub temu se (Ik, ? oibscbi uimijivo trudila, da bo prikrila toRoir , ^umunijo -je -bil vendar sklenjen tako, a bi Avstrije sploh ne bilo- -na svetu. Nemška sodba o grofu Czerninu. Nemško-nacijonalni državni poslanec Franc Jesser j je obelodanil v neki korespondenci članek, v katerem | kaže na nekontrolirane vplive, ki se pokazujejo ravnotako v zunanji kakor v notranji politiki. Pravi, da smatrajo v Nemčiji čeSke in jugoslovanske zahteve za pri-smodarije. To mnenje je temeljito napačno, zakaj strastni so slovanski narodi, histerični pa niso. Njih zahteve so naravno taktične pretiranosti. Da se izpolni njih j glavna zahteva — ustanovitev češke države — so trdno prepričani. I11 to prepričanje sloni na popolnoma jasnih obljubah, ki so se jim na merodajne® mestu dalo obvezno. Češki listi so govorili popolnoma jasno o reverzih, ki so jih češki politiki stavili grofu Černinu in kjer naj bi se bili zavezali, da ne izprožijo »češko vprašanje« na mirovnem kongresu. Umevno je, da te svoje obveze niso vložili brez protiobveze. Ta more obstati le v usta-j novitvi češke države, v federalizaciji Avstrije. O teh j dogovorih so Ogri biti poučeni in Wekerle je potem j zahteval od vladarja slovesno izjavo in dobil zagotovilo, da bo krona uporabila ves svoj vpliv proti slovanskim aspiracijam na ogrsko državno ozemlje iti nikoli ne bo dovolila v federalizacijo Avstrije. Avstrijski ministrski predsednik je potem povedal v obeh zbornicah državnega zbora, da nameravana ustavna reforma hoče obdržati enotnost države in ne namerava se nobena odprava ali delitev kake kronovine, tedaj noče tudi dovoliti ustanovitev popolnoma nacijonalnih pokrajin, pač pa dovoljuje nacijonalno avtonomijo v okviru kronovin. Že dolgo je Seidlerjev ustavni odsek pod vplivom Zolgerja pripravljal ustanovitev ilirske provineije z ločitvijo slovanskih delov na Štajerskem in Koroškem, kakor tudi ločitev laškega tirolskega dela od nemškega. Obenem je hotel Seidler zabiti med nemške stranke zagvozdo, ko je obljubljal nemško-češkim strankam ustanovitev provineije nemško-češke, najbrž proti izpolnitvi smiselnih slovanskih zahtev. Ta poizkus bi se bil skoro posrečil, ako ne bi bile druge okoliščine prisilile vlado, da naznani temeljne točke nameravane ustavne reforme, kjer se je pokazalo, da se je’ res mislilo na ilirsko provincijo, ne pa na nemško-češko . . . Pripovedovanje gospoda Jesserja zanimivo osvetljuje vladno politiko, vštevši černinovo.HDunajski »častni« meščan sklepa na eni strani s Cehi dogovor, po katerem naj bi se izpolnile njih zahteve, na drugi strani pravi, da so Cehi veleizdajalci, in se tako povzpne do nemškega junaka pri nemških nacijonalcih in pri Dunajčanih za častnega meščana. Kakor se vidi, je častni meščan ravnal po dobrem staroavstrijskem receptu, M mu je bilo medsebojno hujskanje narodov edina posledica. Volitve na Danskem« Blok na levici je zmagal, dasi z majhno večino .prvič pri volitvah na Danskem, po volilnem zakonu, ki je bil sklenjen 1. 1915. V zadnjem folkethingu (državnem zboru) je imel blok od 114 mandatov 63 (32 socijalnih' demokratov, 31 radikalcev), zmerna levica 44 in konservativci 7. Nova zbornica šteje 140 članov; boj se je predvsem vršil le za nove mandate. Pri tem je bila opozicija v toliko na boljšem, ker sta ji pomnožitev poslancev in proporc tokrat zagotovila število mandatov, odgovarjajte številu, ki je v primeri s številom opozicije. Tudi u-tegnemo biti radovedni, kako bo v prvi priliki učinkovala ženska volilna pravica. In levica je napravila precejšen skok naprej. Vladne stranke so štele 455.000 proti 451.000 opozici/onalnim glasovom — po preračunanju 0-pozicijskega časopisja je stvar seveda narobe — mandati so razdeljeni takole; 39 socijalistov, 33 radikalcev, 23 konservativcev, 45 zmernih levičarjev. Kot najmočnejša stranka se je izkazala zmerna levica z 269.000 glasovi, njej slede socijalni demokratje z 263.000, radikalci s 192.000 konservativci s 167.000 glasovi. Ostale skupine so malo pomembne. Posest mandatov kaže precejšnjo izpremernbo, predvsem na korist konservativcev, ki so vsled novega volilnega zakona dobili od sedem 22 mandatov; socijalni demokratje so pridobiti 7, radikalci in zmerni levičarji po en mandat. Socijalna demokracija se je tedaj v glavnem dobro odrezala. V Kodariju je pridobila 12 sedežev namesto prejšnjih 9. Radikalci so se v Kodanju držali dobro, v pokrajini pa jim je šlo slabeje. Položaj socijalne demokracije je oi! tokrat otežkočen s tem, ker ji je v zadnjih mesecih sindikalistično gibanje odtegnilo mnogo elementov, zlasti mlajšega delavstva. Sindikalisti so nastopili pri vo-litvi z lastno listo, pravtako je nastopala neka druga skupina, ki se je označevala kot »neodvisna socijalna demokracija«, sicer brez priveska, pač pa z dozdevno bogatimi denarnimi viri. Obe ti socijalistični listi v Kodanju nista mogli združiti zase niti 2500 glasov. Naval meščanske opozicije proti vladi se je zrušil v znamenju dveh gesel; na eni strani je bila ost obrnjena proti »nemško-prijaznemu« ministrstvu, z glavnim zastopnikom Stauningom. Danska ima namreč med vsemi drugimi nevtralci posebnost, da oridi v svetovni vojski ne simpatizirajo z osrednjimi državami konservativci, temveč stranke na levici. Na drug strani je delala opozi- cija z očitkom, da vlada popolnoma pleše po socijal- no-demokratični piščalki. V resnici je vlada levice zasledovala energično politiko v interesu konsumentov in tako ljudsko-prehranjevaine razmere bistveno ugodneje uredila, kakor v drugih skandinavskih deželah. Prav za-raditega so menda v podjetniških krogih, zlasti v obrtih za živila, računali na poseben uspeli opozicijonalne’ propagande. Kako bo volilni izid vpftval na široke politične posledice, se še ne ve. Preosnova ministrstva v sorazmerju s strankami nikakor ril izključena. Končno naj omenimo šč nekaj o najvažnejšem pojava o volilnem boju: o vstopu žen v politiko. Velika volilna udeležba - okrog 70 odstotkov vseh volilcev — kaže, da so žene pridno izrabile svojo volilno pravico. Izvoljene štiri žene, in sicer socialna demo-kratinja,. ena radikalka in dve konservativki. Vidi se, da danski konservativci niso več na stališču, da spada žena le v kuhinjo in otroško izbo. preglec rS — Ureditev delovnih in mezdnih razmer. Minister za soeijalno oskrbo je predložil poslanski zbornici načrt glede delovnih in mezdnih razmer. ~- Novi Motu proprto papežev. »Agemzia Stefani« spoinoča z dne 10. t. m. bese-dtilo nove mira vate pajpežetve ipostatniee. Kakioir nam je zraanjo je skušaj papež že, neikaiikirat pwaiN.fl svtoj pollitiična vpliv, da bi pospešiti konec violine, tada nttefi?av fcjic mi našel odmeva. Le nekatere države so umi takrat odgovorile v prijaznem in spravljivem duhu, ne pa da bi se bite resno oprijete njegove iniciative; diru^e države so pa -odKOvariaie le površino itn nekatere se sploh niso ozirate na njegovo okrožnico. Zadnji okrožnici so se uprti po nekaterih deželah oeite škofi. Odiividmo je papež brez nad-e, da bi ;n»« K-eil s svetlo politično avtoriteto viplivah' na po-spešeinj-e imi.ru, zato se sedaj -oib koncu četrtega leta obrača na pot 1 molitve im istroffo naroča duhovnikom, da darujejo ‘dne 29. j-nniia po eno mašo -za mir. Med dinulgiiim pravi bistveno palpe-že,v.;i 'nknntžniea: »Kimate se ]>r> končajo četrto leto, odkar smo nrevzeh, kmalu potem, ko se je pričela eviropiska -svetovna vojska, v strahu breme paipešbva. Ves ta čas so se množile -trajno strahote vojske, namesto da bi ponehavale. Trpljenja našega očetovskega srca v očistied strašnega zia, ki se je pričelo, niso prenehala, niti trenutek«. »Naprej in prod vsem pa moramo potoiažiti jezo Bogra, katerega je razžalila velika popačenost in toliko napak. Ponižna in goreča molitev bo učinkovala v teh okalmotstih veliko, če se bo opravljala vztrajno in z zaupanjem, a sveta daritev maše še bollj učinkuje, da si naklonini« božjo miilost, ker prinaša nebeškemu očetu tistemu kot žrtev, ki je žrtvoval smrieva sebe, da odreši vse im ki je živeti le za to, da je nastopil za naš. Cerkvi s?rie dobra -pravica, da predpiSMje vsem dušnim pastiriem, naj damico mašo v gotovih dneh za potrebščine krščanskem ljudstva. V teh postehtnih dneh hoče Cerkev, mati usmiljenja, klicati božje usmiljenje za stiske svojih otrok. Kaj 'je pa zdaj potrebnejšega, kakor da počneta narodom zopet 'Vladati mir in resnično bratstvo? Zete važno se nam zdi zato, da naprosimo vse duhovnike, nai istočasno z nami praznujejo m slovesen način. S tem Motu proprijeim zato ukazujemo, naj 29. junija, na praznik siv. Petra, in Pavla, zaščitnikov krščanstva, -vstt duhov -niki darujejo mašo za inarod ' lin. mi Slave sv. žrtev z označenim namenom«. — Vsekakor pa bi cerkvena organizacija, ki v vsaki državi pospešuje sedaj le vojno razpoloženje direktno ali indirektno, lahko tudi politično vplivala na konec vojne, če bi bila edina in bj ji ihil to resen name/n. To pa ni tako. Cerkvena orgtanizaoija se smatra kot državo vzidržuiioča sila v vseh državah, zato tudi podpira večinama le politiko gospodujočih slorev. In kai je potem naravneje, kakor da raje sledi politiki, kfi jo imajo nje politični sodelavci v posameznih idmžavah, kakor da bi nastopala za splošne človeške interese in uporabila svoj poHiitičnli vpliv proti volji gospodujočih razredov v blagor sploš-nosti. = Dvoboj v armadi zopet dovoljen ? »Pester Lloyd“ poroča, da bo dvoboj v armadi zopet dovoljen, in sicer na ta način, da bo častni sod odločeval, ali naj se dvoboj vrši ali ne. =— Avstrijska delegacija. Listi objavljajo odgovor načelnika vnanjega odseka avstrijske delegacije dr. Bae-renreiterja na pismo delegata dr. Ellenbogna, ki je zahteval sklicanje odseka. Dr. Baerenreiter naznanja v odgovoru, da je v tej zadevi že ponovno govoril z ministrom Burianom. Minister smatra za potrebno, da se čim prej predstavi delegatom in konča z njimi nerešena vprašanja. Minister, ki bo po povratku iz Berlina zaposlen z nekaterimi nujnimi posli, bo določil dan sklicanja odseka šele po svojem povratku. Seja se bo vršila najbrže v drugi polovici meseca maja. = Okrožna glavarstva na Češkem. Praška »Narodni Politika« se peča s stališčem poljedelskega ministra grofa Sylva-Tarouca in izraža upanje, da grof ne , bo pozabil programa svoje stranke, ki je naiodločnejše branila nezadovoljivost kraljestva češkega. Zato — pravi list — grof Sylva-Tarouca pač ne more bre-z ugovora odobravati nemških razdelilnih načrtov. = Madžari proti jugoslovanskemu gibanju. V ogrski magmatski zbornici je v sOhorto e rol Szigrav med drugim izvajal: Mi simo tukaj obkoljeni na lastnih tleh od nasprotnikov, ki ne-čajo ničesar vedeti o Ogrski državni mislili. Vrši se agitacija, katere ne smerno 'trpeti. Na Hrvat-skem naletimo dan za dnevom, na -agitacijo, ki merii na trialistično rešitev jugoslovanskega vprašanja. To hi ne bilo mogoče, če bi ja slabost Est erh azy jev ega režima ne bila dajala poguma. Govornik ne prepričan, da se boi energično nastopilo proti propagandi, katero uganjajo Cehi (?) na Hrvaitslkem. Ministrski predsednik dr. AVekerle je na to izjavil: Mi se ba-vimio natančno s tem vprašanjem, a jate sem prepričan, da bo to vprašanje našlo rešitev, ki popoilneim odgovarja našim držarvnopravnim odnošajam in našim interesom. V tem treinotku se ne morem'spuščati v razpravljanje načina, kako da se reši to vprašanje, zato se tudi ne rem obširneje baviti z izvajanji gosp. predgovornika. — Ogrska poslanska zbornica. V ogrski poslanski zbornici je dr. Wekerle predložil kraljev reskript glede njegovega zopetn. imenovanja in imenovanja novih ministrov. Nato je dr. Wekerle izvajal, da bo vlada neiz-premenjeno vztrajala na programu, ki ga je sestavil on na seji 31. januarja. (Ironični medklici na skrajni levici.) Vlada bo razvijala svoje .delovanje tudi na vseh poljih gospodarskega življenja, posebno, da popolnoma izgradi narodno ogrsko državo. Ravno zato vztraja vlada na organizaciji samostojne ogrske armade. Vlada hoče rešiti volilno predlogo potom sporazuma, ne da bi bila oškodovana temeljna načela razširjenja volilne pravice. Ministrski predsednik dr. Wekerle je naglašal nato, da je prepričan, da nikakor ne bo potrebno, da se posluži najvišjega pooblastila glede razpustitve zbornice. Reforma bo imela značaj splošne in enake volilne pravice. Upa, da se bo vladi posrečilo uresničenje tega programa. Posl. grof Stefan Tisza je pozdravljal novi kabinet in izjavil, da so diference med vlado in delovno stranko sicer malenkostne, vendar pa opazuje njegova stranka volilno predlogo še vedno z največjimi skrbmi. Težkočam aprovizacijske komisije je treba odpomoči. Posl. grof Mihael Karoly ie naglašal, da bo nastopala skrajna levica najenergičneje proti novemu kabinetu, ki se je izognil bistvu volilne predloge. Poslanec Bizoyi (ne-odv. str.) je odrekal vladi vsako pravico do obstoja, ker nima nobene večine. Nato je bila razprava piekinjena. Nemška blaznost. Na Nemškem zbirajo denar, da bi ga darovali Ludendorffovu. Cetnu pa? Mogoče zato, ker pomaga podaljševati vojno?! Zbirke znašajo dosedaj 25 sriiljonov mark. Bolje bi bilo, da bi ta denar porabili za kake koristnejše namene. — Pred velikimi bitkami na zapadu. Časopisje en-tente pričakuje nov velik nemški napad na Francoskem in avstro-ogrsko ofenzivo v Italiji. Vse kaže, da stojimo pred novimi velikimi bitkami. Na katerem delu zapadne fronte bo prišlo do glavne bitke, se še ne more vedeti. Iz okolnosti, da je glavna moč francosko-nem-ških armad zbrana med Dixmunidenom iti Soissonsom, sc sklepa ,da ententa na tej fronti pričakuje nemški napad. Položaj je skrajno napet in se približuje svojemu vrhuncu. Francoski in angleški listi razširjajo optimistične vesti in trdijo, da se Nemcem ne bo posrečilo prebiti bojno fronto aliirancev, četudi bi se moral izprazniti Ypern. Posebno naglašajo, da se bo ententino vrhovno vojno vodstvo držalo defenzivno, dokler čez nekoliko mesecev ne prispe na zapad »velika amerikan-ska vojska«, potem bo prešlo v ofenzivo. — Nemški napadi na Avstrijo. V velenemškem listu »Deutsche Tageszeitung« piše grof Reventlov z ozirom na mir z Rumunijo med drugim: Pas, katerega odstopi Rumunija Avstro-Ogrski, se razteza ob celi vzhodni meji od Turn-Severina do Pruta. Gozdi v tem pasu so vredni nad tri miljarde mark; a tam so tudi bogati petrolejski vrelci, kar je važno glede na porazdelitev petroleja na delež, ki pripada Nemčiji. S tako ureditvijo meje je dobila Avstro-Ogrska dragoceno vojno odškodnino, ki bo prinašala visoke obresti, katere se bodo vedno bolj množile. Ali se naj Nemčija, ki je največ storila, da je bila premagana Rumunija, zadovoli z odpovedjo? Doslej nismo še ničesar našli, kar bi bilo podobno indirektni vojni odškodnini. Avstro-Ogrska bo, kakor vse kaže, gospodovala Rumuniji. Program ukrajinske vlade. Zastopnik lista »Golos Kijeva« je imel razgovor z začasnim ministrskim predsednikom Lysogubom, v katerem je minister med drugim izvajal: Glavni načrt vlade obstoji v tem ,da vpostavi zopet pravico privatne lastnine ter mir in red v deželi. Čim se izvrše volitve, bodo zastopniki ljudstva odločali o bodočnosti dežele. Ukrajina ostane samostojna. Na vprašanje glede odnošajev uapram Veliki Rusiji je odgovoril ministrski predsednik: Z Rusijo se nahajamo v vojnem stanju.. Med tem pa je dospela v Kijev ruska mirovna deegacija ,s katero se bomo pogajali za mir. U-krajitiščina ostane državni jezik. — Za konferenco socijalistov. V Stokholm sta doila desna socijalista Rupanov in Suhom-linov, ki hočeta nadaljevati priprave za konferenco, ki je bila nameravana v Stokholmu. Potne liste v inozemstvo sta dobila le s težavo. Novo konferenco nameravajo baje sklicati v Bernu v Švici. = Oklic belgijskih socialistov. Pariška »Huimanite« objavlja Okllic v Franciji živečih belgijskih socialistov proti stremljenju, da se obramben a vioina izpremieni v osvojevalno vojno. V Oklicu se izjavlja, da je belgijsko delavstvo sklonilo opuisitliiti politiko molčanja in nedelavnosti in da zahteva poojistreno nadzorstvo vlade v parlamentu. V ostalem pritrjuje okllic londonskemu programu ailiiiratiili sociali »to v. — Volitve v danski landsthing so se vršile minulo soboto. Izvoljenih je 19 pristašev levice, 14 socijalnih demokratov, 10 radikalcev in 10 konservativcev. = Francoski socialisti o pismu cesarja Karla. „Humanite“ piše: „Ni nam znana vsebina predlogov, katere je predlagala Avstrija, a vemo, časa niso obsegali. Ponujali nam niso mostišč na desnem bregu Rena in aretacijo nemškega cesarja. Gospod Clemencau seveda ni nasedel taki ponudbi. Nič ne znači razmer v Franciji tako, kakor okolnost, da so popolnoma izločili javno mnenje, ko so reševali tako zamotani diplomatski pripetljaj. Vojna porpaganda v Ameriki. Nemški listi pravijo da nobena druga država ne zna javnosti tako navduševati za vojno kakor Združene države. V najnovejšem času pritiskajo na pisma nasvet: Ne zametujte hrane, ker hrana bo zmagala. = Drobne politične vesti. Angleški general Manice, ki je kritiziral Lloyda Georgeja, je vpokojen. — Finski deželni zbor se sestane najbrž dne 15. majnika. Od prejšnjih 70^ socijalnih demokratičnih poslancev jih je še 15, druge so zaprli, — Umrl je hrvatski deželni in ogrski državni poslanec Krajinovič v starosti 57 let. Bil je pristaš srbsko-hrvatske koalicije. Malo odgovora Ivanu Cankarju. Pisatelj si, rad poveš v lepi besedi svoje misli, rad zafrkneš, zlasti če se čutiš slabega z argumenti. Mesto da si mialo razmislil, kaj si v Trstu govorili, mesto, da bi uvidel, da si blatil strankino delo, ko si imenoval tivolsko resolucijo »zaspano« itd. — sl videl v uiemti »nepovabljenega in nepoklicanega kontrolorja«, vidol si mojo »slovenščino« ter si se po svoji navadj pobahal, da s;i govoril bolje' od mane ... Si pač Ivan Cankar ... Povem ti, da se motiš, če misliš, da je delo »irrtladinov« iz skrbi za raziva/ delavske misli in našega proletarskega gibanja da se motiš, če misliš, da si s svojim predavanjem kali pripomogel k pomlajenju in prerojeni u. Vzbudil si le odpor v vseh ornih, ki jim je delavska stvar ljuba >in draga, kajti natolcevanje, blatenje ter zavijanje resnice ne more nič drugega povzročiti. Želim, da se poboljšaš. Preberi še enkrat, kar si menda v Trstu govoril! Tvoj Verus. Dnevne beležke. — Izvrševalni odbor jugoslovanske soc. dem. stran- j kc je v minulem tednu na svoji seji razpravljal o poli- ■ ličnem položaju v državi. Sklenil je, da priredi prihodnje dni po vseh''večjih industrijskih krajih protestne shode, na katerih bo delavsko ljudstvo glasno povedalo, da sc vlada moti, če misli z absolutizmom gospodariti in že misli, bo v naših krajih težnje po samoodločbi zatrla s persekucijami. — Sodrugi naj tedaj v svojih krajevnih zborovanjih vse potrebno prirede, da bodo ti protestu) shodi v vsakem oziru dostojni ter izraz naše proletarske zavednosti. — Zakon v varstvo delovnega in mezdnega razmerja nri domačem delu. Miinlister z.a so- . cialno oskrbo je držav-nemu zboru predložil zakonsko predlogo v varstvo delovnega mezdnega razmerja pri domačem delu. Prvi del predloga, ki naj bi se nanašal brez drugeg*’ na vse panoge domačega dela, hoče ustvari1' vse predpogoje, da bo mogla nadzorstven oblast kadarkoli vpogledati v čisti dobiček domačega dela. Tako bi se moglo prazno razmerje 'kolikor itnogoče razjasniti. Drugi del j predloga pa je predvsem namenjen za ione panoge domačega dela, v katerih 'je možno izibolj-šaiiii mezde. Konfekcijska industrija pride tu v prvi vrstil v poštev. Osnovale se bodo central-ne ko)miiis.\jeJ izai diomaiše delo, katere bodoi morale podpirati lokalne delavne komiilsilie. Te morajo določiti na jmanjše mezde in predpis.'} o de- | lovnih ter dobavnih pogojih, v ikolilkor se ni izvršil sporazum potom pogajanj od organizacije • do organizacije. Otvoritev komisijskih sklopov je prepuščena 'ministru za socialno oskrbo. Lokalnim komisijam za domače delo se zlasti od-kaže tudii vloga panavmavalnih uiradotv. Zakon -ske določbe naj bi stopile poli leta po mirovnem sklepu v veljavo. C. kr. dež. vlada je na podlagi S 8 ministrske na- redbe z dne 21. septembra 1917 imenovala sodr. Antona Kristana članom sosveta deželne poslovalnice za oblačila v Ljubljani. — Obsodba izpričuje. Rudar je delal v Krisovcu 49 let. Namesto da bi vžival, penzijo, . je umrl. Ko je rudar umrl, je zapustil ženo, stato 63 let in hčerko. Vsa leta je imel ta rudar drva na enem prostoru. Ko je mož zatisnil oči, so nekateri mladi rudarji mislili, da bodo vdovo z lahkoto spravili iz stanovanja, če ne drugače, pa po krivici. Rudar Ševerak je hotel vzeti ženi prostor za drva, ki meri komaj en kvadratni meter, ki ga ima žena že 50 let, čeprav ima sam šestkrat toliko prostora za kurivo. Nekega dne je menda hotel napraviti prepir. Pričel je odmetavali drva z njenega prostora in ko vdova Golobova pride mimo, ter ga opozori, da je to prostor njen, in ga ima že 50 let, se zadere Severa k nanjo: „Tibo bodi, baba, če ne te vržem v gra-. ben.“ Golobova hoče v svoje stanovanje, a pred vratini jo napade posp. Ševerak, jo bije s pestmi in obrca s čevlji, ko je padla na tla. To je videla tudi njena hči, ki je ravno prišla z dela. Vdova Golobova gre k zdravniku, da ji je napravi! izpričevalo o poškodbah, in toži Severaka, ki je dobil za to dejanje deset dni zapora ter kliče sedaj poslance na pomoč, da bi ga rešili, njega, „nedolžno“ žrtev. To se nam je zdelo potrebno "pojasniti, ker je izšel v liberalni Dotn°-vini zlagan dopis o tej stvari, da bodo delavci poznali resnico. Da, da, liberalci so nepoboljšljivi; če pa žele, jim pa že še postrežemo z zanimivim gradivom. — Iz Radeč pri Zidanem mostu. V nedeljo dne 1T t. m. sta šla naš stražmojster in župan iz Radeč v Podkraj, da aretirata mladoletnega Godavčevega sina m1 domu, ker je ukradel 80 K in nekaj drugih stvari. Mel1 potjo sta srečala možkega in žensko, ki sta najbrže tudi nosila ukradeno blago. Stražmojster ju je ustavil in izpraševal, toda v tem zbežita vsak na eno stran .Stran-mojster je ženo ujel, jo privedel k županu in potem še^ za možem, ki mu je pa ušel v gozd. Ko žena to vidi i' beži na drugo stran in oba sta izginila v gozdu, da ni bilo ne duha ne sluha o njima. Ostal jima je le mladoletni fant. — Trbovlje. Okrajna organizacija soc. dem. stranke v Trbovljah ima glede na nedeljski manifestacijski shod širšo sejo zaupnikov v četrtek dne 16. t. m. ob 6. zvečer v Delavskem domu. Seja je važna, zato je nujno, da se ie udeleže vsi zaupniki. — Za načelstvo: Fran Rinaldo. — Mariborski nemški »Volkstag«. V nedeljo so imeli 1111 glavnem trgu nemški »Volkstag«, ki je bil precej dobro obiskan. Dr. Ambrositsch iz Celja je predsedoval, poročala sta pa odvetnik dr. Mravlag in profesor dr. Edgar Mayer. Vsak protest proti jugoslovanski razruševalni politiki in proti raztrganju dežele, vsaka ostra obsodba ministrskega predsednika Seidlerja in postopanje nemških Poslancev je bilo z navdušenjem sprejeto. Po zboru se je gruča udeležencev valila po mestu, prepevaje nacionalne pesmi. Drugih kravalov sicer ni bilo, čeravno je bilo do polnoči pripravljeno vojaštvo in orožništvo. — Notar dr. Franc Horvat je premeščen iz Brežic v Kamnik. ^ — Iz seje koroškega deželnogospodar- s*rani množici, nakar se je td mirno raz^- Seja je trajata še do 9. zvečer. h sedanjih časov. Liberec (Češko): V prvem če-itletju 1918 se je narodilo v tukajšnji fari 95 otrok, a u-jiii lo je 339 oseb. — Tukajšnje finančno ravnateljstvo Je naznanilo kadilcem, da je bilo v zadnjem tednu nakazano za Liberec pol milijona egiptovskih cigaret. In vendar ni bilo nikoder nobene dobiti. — Zlati prešički. Za par prešičkov zahtevajo v Ust-’>• O. do 500 K! V Ogr. Hradišču pa zahtevajo — °°° K!! Taki prešički pa tehtajo 15 — 20 kg. Samo *• ‘Hek ni nič več vreden! zb0T Pivovarniških in mlinarskih strifi v o ift ^sa,Tiev in sorodnih poklicev v Av- čil« nravi da ijrniinu,li čettrtiek 'na Dunaju. Pono- »aidlo 273 članov. Če- znaša Stavilo ilaJ S"Te <*roe 8Q00 Tud, W, denaretni » uiiIlki ina v mezdnem TOrasaroi se ie z posrečilo poslovati 'vazne pridobitve. RešLLa so se va-if? ypraišam(ja kalkior akordnev ,.v .piivovar-in vprašanje učencev. s — Sn;rt sodruga Cipriaiilja. K sobotnemu poročilu o . '"rti sodruga Ciprianija dostavljamo: Sodrug Ciprianl ,L‘ bil rojen 1. 1844 v mestu Rimini. Kot 15 letni deček je Ušel od doma. Bojeval se je pri Bezzeccu proti Avstriji, boju pri Domodoku na Grškem je bil ranjen na nogi, i ie bila odtedaj hroma. 31. oktobra 1870 je prišel z ‘suredsotn v pariški mestni SVet. Pozneje je bil kot ob-»ki svetnik obsojen na smrt. V zadnjem trenotku po-‘Osčen je bil prepeljan v Novo Kaledonijo v Tihem Zr0riu, kjer je bil 10 let. Vrnivši se v Italijo je bil obsojen °Pet na 10 let ječe! Devetkrat ga je izvolilo italijansko ljudstvo za poslanca in devetkrat ni bil njegov mandat potrjen od vlade. Prišedši iz ječe, duševno še čil, se js odpeljal v Pariz, kjer je bil v redakciji lista »Humanite«. Deloval je vedno proti meščanskim vladam in proti italijanski dinastiji. Bil je zvest član Internacionale. Slava spominu tako velikega in prepričanega revolucionarja in borilca za ljudske pravice! — 4000 K podpore občini Trebnjevo na Dolenjskem. Notranje ministrstvo je dovolilo prebivalcem v občini Trebeljevo, litijski politični okraj, ki trpijo vsled lanske toče, podpore šti-ritisoč kron. — Velika nesreča v goriškiti Brdih. Na vnebohod je šlo pet otrok na precej oddaljeni travnik, kjer so našli ročno granato. Eden potegne za vrvico in — razmesarila je vseli pet. Devetletni deček je ostal na mestu mrtev, od ostalih je eden umrl na poti v bolnico. — Čevlji za srednji stan. Na Nižjem Avstrijskem bodo prodajali 30.000 parov čevljev, ko so namenjeni srednjemu stanu. Par bo veljal 50 do 90 kron. Do konca leta bodo izdelali do 200.000^ parov čevljev, namenjenih srednjemu stanu. Če bodo ti čevlji prišli tudi v naše kraje, ne vemo. Vojna. Dunaj, 13. niajai Uradna se razglaša: Na italifarDSiki 'gorski fronti 'je bojno delovanje fraj-iro živahno. — Šef generalnega štalba. Beri iin, 13. imiaija. Wolffov uirad poroča iz slavnega stalna: V ozemlju Kemlmela traja živahni airtiljenijsikii ogenj dalije. Proti večeru ■tudi v ostalih odsekih naraščajoč ogenj. V do-Ifini A.ncre simo južnoizapadno Alberta odbilli angleški naipad. Na mnogih mestih firante smo za-vimilii sovražne izividne oddelke. Tetam meseca aprila je izgubil sovraižiraik ob memlških frontah 15 priveiziniih balonov im 271 letali. Mi pa sirno 'izgubili 14 privezmih balonov iin 123 letal. — Z ostalih bojišč nič novega. — Ludandorff. Dunaj, 13. maja. Dne 10. maja popoldne je šest angleških leitail z bombami napadlo voljno pristanišče v Boki Katarski. Človeških žrtev naipad ni zahteval. Eno angleško letalo se je maralo spustiti na tila. Letalci iso bili ujeti. Zadnje vesti. Cesar Karel v nemškem glavnem stanu. D u n a j, 13. maja. Korespondenčni urad poroča: Oesiar Karel je včerati v glavinemi stanu obiskal nemškega cesarja. Razum osebnega spremstva so billi navzoči še vnanji minister grof Burlia/n, šef generalnega štaba pl. Arz in poslanik v Berlinu pr ime Hohenilahe. Z nemške strani so sestanku prisostvovali državni ikain-clor wrof H or tl ing, ganeralfeldmaršali pl. Hindenburg, general Luidendoirff, državni tajnik dr. pl. Kublmanm in nemški poslanik na Duinai-u grof Wedeil. Med zaveznikoma in njihoviini svetovalci se je vršil prisrčen razgovor in obsežna razprava o vseh glavnih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih, ki se tičeio sedanjega in bodočega razmerja med obema državama. Doseglo se je popolno soglasje v vseh teh vprašanjih in sklenilo se je, da se obstoječe razmerje razširi in poglobi. Smeri bodočih po1-piadbemiiih odnosa j ov so načelno že določene. V poteku nazieinlvoira se je pntoa^allo, kaikio vtiSiO-ko se ceuii z obeh strani dolgoletna tesna zveza med Avstro-Ogmsko in Neimčijo, Ilci se ;ie tndii v sedanji obrambami vojni siiijalimo iztkazaila. Nemško uradno poročilo o cesarjevem obisku. B er i i;m, 13. maja. Uradno Obvestilo' o poteku obiiska česanja Kanla v inemiškem gllavmem stanu naznanja, da je uspeli razgovora natfveč-jega političnega ipomema ne le za sedanji vojni položaj, ampak tudi z.a trajrao ^gadiovinisdco iraz-merje oibeili držav. Pranoaski vihtldi bo sedaj pač jasno, da so se iniieni ^osikiuisi, zastmoiti osobno razmenfe imed obema, ivlladarjema ter zasejati nezaupanje v zvezno razmerje, .popoil-nem ponesrečili. Sestanek v glavneim tstann je zapečatil vrsto izjav, s katertimi se je očitovala zveza vladarjev iin ljudstev obeh držav v vojni in miiru. Razna imenovanja. Dunaj, 13. maja. Vodni miiniister baron Stoger-Steiner je imenovan za generailnega polkovnika, podadmiirail vitez Keil za admirala in novoimenovani šef cesarske vojne pisarne barom Z e ill er- DauM ebsk v z a geneirailn ega majorja. Češka politika. Dunaj, 13. maja. Ministrski predsednik dr. fcseidler je povabil danes popoldne k razgovoru načelnika češkega kluba Staneka ter pod-načelnika Tušarja. Oba pa sta pismenim potom odgovorila, da se razgovora ne udeležita. Popoldne se je sestalo predsedstvo češkega kluba k seji, da se posvetuje o pričakovanih naredbah glede okrožnih razdelitev na Češkem. Volilna reiorina v Prusiji. Berlin, 13. maja. Poslanska zbornica je pričela danes tretje branje predloge o volilni reformi ob gosto zasedeni zborovalnici in tribunah. Predloženi so tudi varnostni predlogi centruma. Dalje so naprednjaki stavili predlog, da naj se obnovi vladna predloga glede splošne volilne pravice in nacionalni liberalci predlog Lohmann, ki zahteva pluralno volilno prav. z dodatnim glasom, v tem zmislu, da dobi vsak volilec ki je nad 50 let star še dodatni glas. V razpravi je zagovarjal poslanec Porsch (centrum) svoje varnostne predloge. Poslanec Heyde-brand je izjavil, da so konservativci pripravljeni na sporazum glede pluralne volilne pravice. Poslanec Ludewig (nacionalni liberalec) izjavi, mi bomo za varnostne pred-ioge centruma glasovali in zahtevamo, da se varujejo tudi pravice evangelske cerkve. Podpredsednik državnega ministrstva dr. Friedberg izvaja, vlada je že pri drugem branju izjavila, da je pripravljena v okviru splošne volilne pravice, sprejeti varnostne predloge centruma. Loli-mannov predlog pa za vlado ni sprejemljiv. Govorniki socialnih demokratov in Poljakov zahtevajo enako volilno pravico in odklanjajo varnostne predloge. Predloge centruma glede zagotovila pravic cerkve v šoli je zbornica odklonila; zakone glede gosposke zbornice pa sprejela en bloc. Obravnave se jutri nadaljujejo. Bivša carica v nemšk h roltah. Berlin 13. maja. Ruska carica vdova ter veliki knezi Nikolaj Nikolajevič, Peter Nikolajevič in Aleksander Nikolajevič so v grajščini Djulbar na polotoku Krim prišli v nemško oblast, Dosedaj jih je stražilo 24 mornarjev. Ukrajina in velika Rusija. Kijev 13. maja. Ljenin je v Kijev dospeli mirovni delegaciji brzojavno naročil, naj mirovna pogajanja z vlado Skoropadskega nadaljuje. Kijevsko časopisje naglaša, da je Pvusija s tem priznala sedanjo kijevsko vlado. O Finski. Š t o k h o 1 m , 13. maja. Ruski vnanji minister Čiče-rin je sporočil dne 30. aprila poslaniku Joffeju v Berlinu naj naznani nemški vladi imenovanje polkovnika Kovan-ka ruskim zastopnikom na Finskem in naj protestira pri nemški vladi proti zaplembi ruskih ladij rudečega križa, ki jo je izvršila finska vlada. Štokholm, 12. maja Anglija je pripravljena provizorično pripoznati neodvisnost Finske, če Finska da potrebno jamstvo za svojo nevtralnost in dovoli prost prehod za angleško blago in angleške potnike na Rusko, kakor tudi prosto uporabo finskih voda. Mirovna prizadevanja na Škotskem. London, 13. maja. Narodni odsek, ki se bavi s sestavo škotskega homerula, zahteva, da se formulira irski homeruli podobna predloga in se ukrene vse potrebno za samoodločbo Škotske. Aprovizaclja. Sladkor in kavina primes na rumene izkaznice C. Stranke z rumeniimi' izkaznicami C prejmejo sladkor in k a vin o priimies iv sredo, dne 15. t. rn. iin v četsritelk, dne 16. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Dotočen je ta-le red: V siredo, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, icld 9. do 10. št. 201 do 400, Od 10. do 11. št. 401 do 600, popoMne tod ipol 2. do ipioil .5. št. 601 do 800, od pol 3. doi poil 4. šrt. 801 da 1000, Od poli 4. do poli 5. št. 1001 do 1200, od' pol 5. do pol 6. št. 1201 do 1400. V četrtek, dne 16. it. m. dopoldne ad 8. 'da 9. št. 1401 do 1600, od 9. do 10. št. 1601 do 1800, od 10. do 11. št. 1801 d;> 2000, popoldne od pol 2. do ped 3. št. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. št. 2201 do 2400, od pel 4. do pol 5. št. 2401 do 2600, Od pod 5. do pol 6. št. 2601 do konca. Vsaka oseba dobi pol 1 kri-stailnega sladkanja in !4 kg kaivime pritmeisi. ka stane iskmpai 1 krono. Piriniesiite s seboii dovol j velike lonce za sladkor. Marmelada na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmeladi) v sredo, dtne 15. t. m., v četrtek, dne 16. t. im., v petek, dne 17. t. m. in v soboto, dne^ 18. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo, dne 15. t. im. od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200. od 10. do 11. št. Stran 4. NAPREJ. Stev. 108. 201 do 300, potpodldlne od 2. do- 3. št. 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V četrtek, dne 16. t. /m', dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 700, od 9. doi 10. št. 701 doi 800, od [0. do: n. št. 801 do 900, 'popoldne iod '2. do 3. št. 901 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1100, od 4. do 5. št. 1101 do 1200. V petek, dne 17. t. m. dc/pcMne od 8. do 9. š)t. 1201 do 1300, od 9. do 10. št. 1301 do 1400, od 10. do 11. št. 1401 do 1500. popoldne od 2. do 3. št. 1501 dlo 1600, od 3. do 4. št. 1601 do 1700, -od 4. do 5. št. 1701 dto 1800. V soboto, dne 18. it. im1, dopoldne od 8. do 9. št. 1801 do 1900, od 9. do 10. št. 1901 do 2000, ',;)d 10. do 11. št. 2001 do 2100. popoldne od 2. do 3. št. 2101 do 2200, od 3. do 4. št. 2201 ido 2300, od 4. do 5. št. 2301 do 'konca. Visalka oseba dobi pol ikigr imianTOeilade. Kilogram stamo 2 kroni. jajca za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo jarca v sredo, dne 15. t. mn. v cerkvi sv. .ložcia (vhod skozi srlaivina ivrata). Jajca bodo prodajali od 8. do 11. in popoldne od 2. ck> 5. ure, kiounad sbaine 70 vinarjev. Vsaka stranka naj prinese s seboj riakalaiik) za mast. Vsaka oseba dobi največ 10 jajc. Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B šit. 1 do 1200 dobe meso po znižani ceni v sredo, dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določan je ta-le red: Od 1. do pol 2. št. 1 do 120, od pol 2. do 2. št. 121 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360. od pol 3. do 3. št. 361 do 480, iod 3. do pol 4. šit. 481 do 600, od poi 4. do 4. št. 601 do 720, od 4. do pol 5. št. 721 do 840, od pol 5. do 5. št. 841 do 960, od 5. do pol 6. št. 961 do' 1080, od pol 6. do 6. št. 1081 do 1200. Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Stranke z zelenima izkaznicami B št. 1201 do koncil dobe meso' po znižani ceni v sredo, dne 15. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le ired: Od 1. do pol 2. št. 1201 do 1320, od poO 2. do 2. št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, od poi 3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do poil 4. št. 1681 do ( ..&1800, >od pol 4. do 4. št. 1801 do* 1920, od 4. do j pol 5. št. 192Kdo 2040, od pol 5. do 5. št. 2041 j do 2160, od 5. do pod 6. št. 2161 do 2280, old pol j 6. dio 6. št. 2281 do konca. ; Inozemsko meso. Metstna ainrovizaioiiia bo prodajala inozemsiko mesio jutri v sredo, dine 15. t. im. v cerkvi sv. Jožefa od 7. do 9. ure dopoldne. Prvovrstno meso stane 20 krop, dni -giovrstno 14 kron. Razno* * Novo pridobivanje olja v Avstro-Ogrski. Ravnatelj monakovskega bioiogičnega instituta R. France, ki je celih sedem let preiskoval rastlinstvo naših krajev, je pravkar -dokazal v rastlinah nekaterih krajev dragoceno olje, ki je enakovredno prvovrstnemu kokosovemu olju. To ojje ima pa še druge dobre lastnosti, zato bi bilo tudi za tehniko velike važnosti in vrednosti. — Tako poročilo. Koliko je resnice v tem, ne vemo. Tudi ni povedano, katere rastline vsebujejo to izvrstno olje, in kdaj mislijo to olje v resnici začeti izdelovati potom rastlinske analize. * Videmski trg. Vsak torek, četoritek Im soboto je na lepem, velikem in z imramorolm tlakovanem trsru v Vidmu semenj. Iz vseli krajev okolice se zbirajo tu kmetice v sllkoivlitiih narodnih nošah in prinašalo v koših lin jerbasih bogate pridelke. Med drugim mioreš dobiti na trgu sardele, slanike, metle, koše, klobuke, sukance, traikmive, čevilje, platform iitd. 1 -R cen se človek kar ustraši. Te so včasih prav 'neverjetne in vse pretnje žendammierije in drneih oblasti ne pomagajo nič. V poičetku .je bila Fuallanisika zelo dobro preOcrbljena, 'tudi cene so bide zmerne. Sedaj pa se zd;i, da tudi tam podia-jajo zaloge pridelkov in izdelkov. Izvrstnega rudečega vina je bilo v obilici, toda. rektvizlcitie so domalega izpraznile deželo doibre 'kapljice, /mnogo se ga je pa tudi pokvarilo in zlito po zaslugi vojaške uprave. Primanjkovalo je le tobaka iin zanj je »plačevalo« prebivalstvo bogato druge naturaiije. * Lov na volkove je ukazalo okrajno obla-stvo v Sarajevem, in sicer v Hrezo. Volkovi so stalna nadloga za posamezne kraje, tako da so oblastva prisiljena s to roparsko zverjadjo pošteno pomesti. * Napredek nemške civilizacije. »N. Doba« piše: »Državna obutvena centrala v Nemčiji je izdala razglas, da dobi le oni karto za čevlje, kdor odda 2 para obnošenih čevljev in nima več kot en par čevljev, ki so še za rabo. Karta za čevlje se izdaja le enkrat na leto — torej mora nemški državljan nositi en par čevljev 12 mesecev.« VzdržaU bodo pa vendar-le! * Tud imonarhi naj plačujejo! Dosedaj so bili vsi zvezni knezi oproščeni od plačevanja poštnine. Sedaj so se pa izrekli v nemškem državnem zboru vsi govorniki za odpravo tega. Prav! * Berlinski redarii pod obtožbo. Trgovski pomočnik Weiss v Berlinu je videl piri nekil gospe Griinkofln več rajzniili reči, ki so mu prav donadale^ in si jih je hotel prisvojiti. Šel je k peku Vol inču in miu povedal, da je prodal gospe Grunklomno.yi različnega bilaga za 26.000 mark. da pa sedati ne .more dobiti ne denarja od nje, pa tudi ne bi alga. Naprosil ga je, mati mn s pomočjo dveh njemu zinantih kriimiinailnih uradnikov pojde na roko, da pride do svoje lastnine. Uradnikoma je obljubil 3000 mark nagrade. Oba uradnika sta se dala podkupiti' in sta šla v stanovanje Oriinkormoive, tam sta se legitimirala kot kriminalna uradnika, sta vse preiskala in zaplenila, kar jima je bil napisal We;iss. (iriinkoimo-va pa je vso stvar takoj naznanila policiji, ki je aretirate. Weiisisa in oba redarja. ^Danes, kakor nekdaj. V časopisu »Le fait du Sa-maine« ,ie priobčil Albert Tomas zanimivo izjavo francoskega liberalca Benjamina Constanta proti Napoleonu f. Takole se glasi: »Vlada ne bo rekla: Naprej da osvojimo svet! Govorila bo o nacionalni neodvisnosti, o gospodarskih interesih, o narodni časti, o popravah meja, o varnostnih ukrepih, ki jih zahteva državniška modrost — in vrag vedi o čemu še! Kajti narodna knjiga je polna, neizčrpne hinavščine in krivičnosti. Ljudska pravica bo postala kodeks razlastitev in barbarstva ... Če vlačijo gotove vlade svoje vojake od enega tečaja zemlje do drugega .govore vedno o brambi domačega ognjišča. Lahko bi dejali, da imajo za svoje ognjišče vsak kraj, na katerem so kdaj napravili ogenj.« * Prva angleška ladja z električnim obratom. Iz Londona: V kratkem času prične voziti angleška ladja 6400 ton z električnim obratom. Nalagati bo mogla 8 do 10 odstotkov več nego navaden parnik te velikosti in bo porabila mnogo manj goriva. — Takt. Neki mladi Anglež je hotel dobit važno službo v zunanjem ministrstvu. Visok uradnik mu je na prošnjo odvrnil, da je vse lepo in dobro, kar navaja, toda služba zahteva tudi mnogo takta. Prosilec pravi: Takta? Takt je moja največja vrlina. Visok uradnik: Ali kako hočete to dokazati ? Odgovor: Prav lahko. V hotelu sem si te dni naročil lcopelj, po pomoti pa je bila kopelj oddana drugi osebi. Ko sem se približal kopelji, opazim tam lepo damo. Visok uradnik: Hm, težka situacija. Kako ste se izkopali iz te neprilike ? Prosilec: Napravil sem se raztresenega in pri vratih sem zaklical: Prosim lepo, oprostite, mladi gospod! Prosilec je dobil službo. * Prava sreča, ako bi bil deček. Zanimiv je običaj Kitajcev, kaka imena dajejo novorojenčkom. Na primer: Noč, Žora, Dan, Poldne, Večer, Mrak itd. pO času, v katerem se je dete rodilo. Druga imena so številke, na primer 76, 85, 98 itd. po letih starih očetov in mater. Dajejo pa se tudi taka imena Veter, Okno, Rokav, Oblak, Ključ, Obroč, Laket, Nos itd .Prav pogostoma pa se nahaja i-me: Kalt-Se pri detetih ženskega spola, kar znači: Prava sreča bi bila, ako bi bil deček. * Še vedno se selijo v Ameriko. Po statističnem poročilu urada za naseljence je bilo I. 1917 400.000 osebam dovoljeno naseliti se v Uniji, dočem je bilo I. 1916 dovoljeno 1,400.000. * Pritožba Domiloščenega morilca. Le M 1899. je bil Josip Hummel obsojen radii umora na svojem petletnem sinu na smrt. Kazen mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Ker se jc Hummel v ječi dobro obnašal je bil pred kratkim pomiloščen in izpuščen. Že drugi dan sc je vrnil 'v kaznilnico Karlau pri Gradcu ter se javil ravnatelju z besedami: »Postavili ste me na cesto, sedaj pa še skrbite zame«. Ker mu ravnatelj ni mogel dati zadovoljivega odgovora, je Hummel zahteval, da ga zopet zaprejo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk »Učiteljske tiskarne01 v Ljubljani, MOJZES ali D AR VIN ? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „N A P REJA* V LJUBLJANI iMaamftBBBncuaaifiBMhiBiiBiKHaiunauKuuucianuaBinKBBMuaiuaivMBiab B B « Občno konsumno društvo v Idriji \ registr. zadr. z om. zav. » _______________________________ i ■ H Trgovina s špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim bla- S gom, obuvali, opsjnimi pijačami. a ===== Pisarna v Idriji štev. 446. == V Prodajalne: Centralna v Idriji. M Podružnice: i Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji, Lastna posestva, valjčni mlin. « -------------------------------------------------a . — s Pristopnina znaša 2 /f, delež 40 K. 1 s IBBBlimOHaii HK VB MB BO (N HIB aiiMBIM tfVMHO »n liji K W ® ® W K * 62 SrheiijD Najzanesljiveje sredstvo moti tem« je * PARATOL mažite, Ne maže, jo brez duha, torej tudi in dan u-poraiiiio. Velik Iončoh li 6;. PARflTOL - PRAŠEK varuje ohčuiljvo kožo. Skaiija stane H 2'50. Oboje se dahi preti predplačilu ali povzetju pri FarailoB ®S@Bawffsi$e lekarnarja M. Kleina. HUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. Bule snila za pranje perila,‘izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za Čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 velikih kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul 3/III, tel. 23-27. —- iSffiSnSgJsij glavnics ■>—-K I®,©«*©.©©©* Sprejema vloge na k ni i -žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. ¥ Ljubljani. Poslovnica c. kr. avstr, ‘razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. t v Ljubljani) in Celju Rezervni g ©««15 ©Ites-ožss« k a,©*©’®©9'1' Kupuje iB .j)roda|a vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —— aprovizacijske Uredite —