Roitnina plačana v gotovini.
Cena;20.-|lir
DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 5
Trst - Gorica 2. februarja 1951
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, tlica Machiavelli 22-11. - tei 62-7^* Uprava: Tjfst, ulica S. Anastasio t-c - tel. 30-39 — Goriško usjŽidništvo: Gorica,' Riva Piazzutta 18 -t CENA: pdameina številka L 20. — Naročnina^, mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo?^ mesečno L 150, listno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Državnopravni
nesmisel
Ali poznate na svetu državo, kjer bi o državljanstvu njenih prebivalcev, o njihovih državljanskih in političnih pravicah odločala neka druga, tuja država? Odgovorili boste: to so kolonije! Toda ni vam treba iti tako daleč. Take nemogoče razmere imamo kar pri nas, na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki ni kolonija.
Svobodno tržaško ozemlje je po določilih mirovne pogodbe samo-
lfelika debata
lf svobodni izmenjavi misli je moč demokracije
V Washingtonu se je zadnji čas udomačila posebna fraza. Ta fraza je »velika debata«. To frazo uporabljajo za splošno, ko mislijo na razpravljanje o sedanji ameiriški zunanji politiki. S to frazjo pa lahko označimo celokupno današnje o-
stojna mednarodna tvorba, ki je pod I zrač)e v Washingtonu.
1 Kaj se torej dogaja v Washingto-I nu? Združene države, to je ljud-I sivo, zakonodajci, vlada Združenih držav razpravljajo o celi vrsti novih vprašanj, ki jih hočejo rešiti. Verjetno so še drugi enostavnejši načini, kako Jahto .rešimo ta vprašanja. Toda Združene države so demokracija. V demokraciji pa je bistveno, da debatirajo, da razpravljajo predno kaj sklenejo. In to je, kar sedaj delajo, v Washingtonu. Washington je sedaj velika javna
zaščito in nadzorstvom Varnostnega sveta. V tem pogledu uživa naše ozemlje najširšo samoupravo in nobena druga država si ne sme lastiti nad njim nobenih pravic. Mirovna pogodba izrecno izključuje možnost takih enostranskih privilegijev. In vendar se odloča o pravicah prebivalcev kot v kaki koloniji.
Osnovna pravica vsake državne in v njej enakopravne politične organizacije je, da lahko suverenost odloča o tem, koga bo sprejela med
svoje državljane. Mirovna pogodba I dvorana, v kateri razpravljajo v predvideva, da si bodo prebivala vsakem kotu. V senatu razpravljajo Svobodnega tržaškega ozemlja sa- o tem, ali naj pošiljejo ameriške čemi izdelali svoj državljanski zakon, te v tujino. V uradu za obrambno Vse dokler tega ne napravijo, pa bi mobilizacijo razpravljajo, ali je morali na ozemlju uživati vse po- priporočljivo, da .takoj uvedejo stro litične pravice samo oni bivši itali- go gospodarsko nadzorstvo. O-janski državljani, ki so tu živeli brambno ministrstvo in kongresni dne 10. junija 1940, ko je Italija na- odbori razpravljajo, ali je potrebno povedala vojno Angliji, Franciji in pozvati pod orožje 18 let stare. Dru-njihovim zaveznicam. S tem so ho- g■ razpravljajo o davkih ^in izdat-teli tvorci mirovne pogodbe prepre- kih. Kratko povedano: vse razprav-čiti naknadne politične in volivne 1 ja o ameriški obrambi mahinacije sosednjih držav.	To	je	.postopek,	v	katerem	dozo-
Zavezniška vojaška uprava je, revajo sklepi. Vzemimo na primer kakor izgleda, drugačnih nazorov, veliko debato o zunanji politiki v Ko je izdala leta 1949 volivni za- senatu. V bistvu gTe -za to, ali naj kon za STO, je raztegnila volivno Združene države sodelujejo v veli-ptavico na vse italijanske državlja- kem obsegu tudi pri obrambi za-ne, ki so živeli na STO-ju 15. sep- veznikov, ali pa naj prihranijo tenibra 1947, torej tudi na one, ki sredstva za obrambo ameriške oba-po mirovni pogodbi niso imeli po- le. Zadeva se je končno skrčila na gojev za tržaško državljanstvo. Ali vprašanje, ali ima predsednik pra-se hoče z novim volivnim zakonom vico, da pošlje ameriške čete v ino-to krivico še bolj podpreti in raz- zemstvo. Na obeh straneh je bilo teqniti? Morda še na vse one, ki so mnogo govornikov in ko se je depo 15. septembru 1947 pribežali na bata razvila, so se razlike med e-STO iz vseh strani Jugoslaviji od- nim in drugim stališčem znatno stopljenega ozemlja in ki so bili tu zmanjšale. Cel-o senator Taft, ki je zadržani samo zato, da okrepijo ita- prvi ugovarjal, izjavil ja sedaj, da lijanski iredentistični element med na ugovarja pošiljanju čet v Evro-tržaškim prebivalstvom?	po, ampak da samo želi, da se po-
Pravica na delavsko knjižico in šlje čete v sorazmerju vojaških sil s tem na kruh, ki jo veljavni itali- ki jih bodo zbrale evropske države, jenski zakon priznava samo stalno Zmagalo je torej načelo, da Zdru-* prebivajočim državljanom v občini, je prav tako priznana samo italijanskim državljanom.
Z novimi predpisi o rezidenci, ki pomeni za italijanskega državljana pravico na delo in na politično soodločanje na Svobodnem tržaškem j ozemlju, za Slovenca ali Neitalija-na pa samo rezidenco in prav nič drugega, so se posledice tega krivičnega postopanja še razširile.
žtne države ne bodo zapustile zaveznikov in da smatrajo, da njihova obramba vključuje obrambo cele skupnosti svobodnih narodov.
Izvajanje tega načela zahteva seveda velike napore, in v Washing-tonu so zopet razpravljali, kaj pomeni to prizadevanje glede na davke, vojaško silo in gospodarsko nadzorstvo.
Snov za to razpravljanje je nudil proračun, ki ga je predsednik predložil kongresu v začetku -tedna. Proračun znaša nad 71 milijard dolarjev. Ogromno prekaša izdatke, ki so jih Združene države kadar koli potrošile v mirnem času. Ne zaostaja veliko za izdatki v drugi svetovni vojni.
Za kritje tega proračuna in 15 milijard dolarjev bodo potrebni visoki davki. Ti davki .bodo višji, kakor so jih kadar koli plačevali A-merikanci v drugi svetovni vojni.
Toda pri presoji ameriškega doprinosa ne smemo .gledati samo na
število dolarjev. Neki kongresni odbori namreč prav sedaj razpravljajo o vojaški obveznosti. Obrambno ministrstvo želi, da se pritegne v vojaško službo vsa mladina, iki ima 18 let. To je bridka zahteva za narod, ki do sedaj ni nikdar poznal obvezne vojaške službe v času miru Bilo bi zato čudno, če se o tem ne bi razpravljalo.
Številno prebivalstvo se bo moralo tudi delno žrtvovati, in sicer ne samo glede davkov. Predsednikov proračun predvideva, da -bodo letos 18 odst. ameriške proizvodnje uporabili iza vojaške namene. To pomeni 'zmanjšanje civilne potrošnje. Ce povprečni Amerikanec gleda o-koli sebe, vidi že sedaj, da so se cene dvignile in da se začenja nova inflacijska doba.
Da se prepreči inflacija, so mnogi predložili, da se takoj uvede nadzorstvo nad cenami in plačami. V vladi je prišlo glede tega do nesoglasja. Ena skupina je rekla: »Pu-
stimo, da gre stvar naprej«, druga pa je rekla: »Pojdimo počasi, počakajmo, dokler se organizira ustroj za nadzorstvo«. Dr. Aillan Valentin, k: je imel naslov gospodarskega stabilizatorja in ki je vodil skupino »počasnih«, je odstopil. Na njegovo mesto je prišel Erik Johnson. Dne 27. januarja je nato ravnatelj urada za ustaljene cene in plače objavil odlok, s katerim so v Ameriki maksimirali vse cene in plače na višini z dne 25. januarja opolnoči. Vlada je prepričana, da bo s tem uspešno pripomogla k ustalitvi gospodarskih razmer.
Tako poteka torej delovanje in nehanje v veliki demokratični državi, kakor posnemamo po znanem .komentarju ameriškega radia Charlesu Collingvvoodu. V svobodni izmenjavi misli, pa čeprav pride včasih na dan tudi neljub predilog, je tista neuničljiva moč demokracije, ki ji je doslej še vedno omogočila stalen napredek in poklanjala v vojnah končno zmago.
O beograjskih procesih
Ugibanja o ozadju, namenih in naukih, ki izhajajo iz novih preganjanj
V Beogradu sta bila dva velika procesa, eden pred vojaškim in drugi pred civilnim sodiščem. V prvem sta glavna obtoženca bivša jugoslovanska predvojna ministra Ku-manudi in Velja Popovič, ki sta bila v zvezi s kraljevimi odposlanci iz tujine in preko njih z nekaterimi tujimi silami, med katerimi navaja obtožnica posebno Francijo. V drugem procesu pa sta bila glavni osebnosti .profesor beograjskega bogoslovja Milosavljevič in bivši jugoslovanski konzul v Trstu Mitrovič. Poleg navedenih je bila seveda obtožena tudi cela vrsta drugih o-seb.
Svetovna javnost se marsikje z
Sovjetska vojaške moč in sovjetska nevarnost
Po podatkih, ki jih je iznesel dne 26. januarja angleški ministrski Vedno večje je število Italijanov, I predsednik Attlee, ima Sovjetska ki dobivajo na Tržaškem vse pravi- zveza danes v popolnem vojnem ce Na drugi strani pa brskajo a na- stanju 175 divizij z vsem topni-grufski uradi marljivo po svojih štvom. Med temi divizijami so mo-arhivih in se trudijo, da bi čim torizirane in oklopne divizije s 25 večjemu številu Slovencev, v do- tisoč tanki. Sovjetska .zveza ima pod brem delu starih Tržačanov, ki so orožjem 2,800.000 mož, z mobiliza-se pred fašizmom zatekli v inozem- cijo lahko to število podvoji. Ima sivo odvzeli italijansko državljan- letalstvo s približno 20.000 letali in stvo pa čeprav jim ga vse do pred največje podmorniško brodovje sve-par dnevi nihče ni oporekal. To de- ta. In vendar je ne ogroža nihče.
V svojem govoru je Attlee dejal: »Sovjetska zveza in njene podlož-niške države obsegajo ogromno o-zemlje od vzhodne Evrojae do severne Aizije. Obstoj tako ogromnih
ie stalno Živel v Trstu. To so tisti!s« Povzroča bojazen sovjetskih ob-m so po prvi svetovni | -mejnih držav, zlasti glede na pona-
lujo baje anagrafski uradi po nalogu italijanske vlade.
Neredek je primer, da nima na Tržaškem prav nobenih pravic potomec stoletne tržaške rodbine
ki
še nje sovjetskih voditeljev.«
Tržačani, ki
vojni morali v Jugoslavijo, da se na ta način izognejo italijanskemu I Attlee je nato opozoril na dejstvo preganjanju. V Trstu so ostali tudi (ja je Sovjetska zveza preprečila pa končani drugi svetovni vojni. VSe napore OZN za rešitev vpra-Sedaj ni več ovire, da bi zaprosili šanj, ki ovirajo mir, in dostavil, da Zi tržaško državljanstvo. A kdo naj predstavlja sedanjo nevarnost »ob-jtm ga da?	su>i ogromnih oboroženih sil pod
Italijansko državljanstvo je žali- poveljstvom ljudi, ki zanikajo mo-log edino, ki odpira danes na Tr- ralne vrednote, na katerih sloni na-žaškem posameznikom vrata do ša civilizacija in ki izpovedujejo kruha in politične enakopravnosti, vero nestrpnosti in ki hočejo s silo Ključ teh vrat pa ima italijansko podjarmiti druge narode«. ministrstvo v Rimu, ki podeljuje y zaključnem delu svojega govo-italijansko državljanstvo tudi ose- ra je Attlee omenil zadnji razvoj bum živečim v Trstu in na ta na-čin posega v odločilni obliki v tržaško življenje, odloča o bodoči sestavi zbora volivcev, razsoja, kdo bo moral iz Trsta s trebuhom za kruhom in kdo bo lahko tu ostal.
Da ne bi kaj morda motilo tega pometanja s Slovenci, je bilo že pred
položaja na Daljnem vzhodu in med drugim izjavil: »Dokazali smo našo voljo za dosego miru na Koreji in za rešitev vprašanj Daljnjega vzhoda. Razgovarjamo se o možnosti sestanka med štirimi silami, na katerem bi razpravljali o spornih vprašanjih. Napravili bomo vse, da dosežemo uspeh. Nad vse zadovoljni bi bili, če bi lahko rešili te spore in pripravili Sovjetsko zvezo do tega, da bi opustila svoje stališče in se posvetila nalogi povečanja življenjske ravni za svoje prebivalstvo, kot to delamo mi. Računati pa moramo z miselnostjo ljudi, katerimi se pogajamo. Izkušnja nas uči, da ni verjetna dosega sporazuma, če ne razpolagamo z zadostno močjo. Zato smo sklenili povečati našo oborožitev. Ničesar drugega nam stvarno ne preostaja.«
Opazovalci pravijo, da predstavlja Attleejev govor uvod in pripravo k i>ovečanim oboroževalnim naporom Anglije, iki se je odločila povečati svoje oborožene sile do leta 1952 na 1 milijon mož. Po predsednikovih besedah ne bo Velika Britanija nikomur vsiljevala svojih nazorov, toda odločena je braniti svojo demokracijo in svoj način življenja. Vsaj, kar .zadeva britanske koristi, so torej njeni pogledi jasni in stvarni.
začudenjem izprašuje, kakšen namen imajo v času zbliževanja Tita
Zahodom prav procesi proti ljudem, ki so skušali v Jugoslaviji zastopati zahodne ideje in oblike političnega življenja. Presenečenje je izzval posebno proces pred civilnim sodiščem, kjer obtožnica ni u-spela dokazati obtoženim, da bi se sploh že politično udejstvovali na1 nezakonit način. Vsi obtoženci so se šele pripravljali in to za popolnoma zakonito politično delovanje.
Vendar je predsednik sodišča dovolj razumljivo povedal, da pri diktaturi niso važna samo dejanja.
besedami:	»Zločin je že samo
razmišljanje o možnih vladnih iz-premembah« je najjasneje podal vso .zlaganost »progresivne demokracije«. Govore, da je bil z obtoženci pred civilnim sodiščem posredno v zvezi tudi sedanji ameri-šk’ poslanik v Beogradu Allen, ki je na ta način doživel svoje prvo trpko srečanje z metodami balkanskega diktatorja. Od vseh obtožencev mu je uspelo rešiti samo starega radikalnega prvaka Uzunovi-ča, v čigar vili -Allen stanuje. Gle-vseh ostalih pa so bile izrečene težke zaporne kazni.
O ozadju teh procesov se vrste razna .ugibanja. Največ pristašev ima nazor, po katerem skušajo sedanji oblastniki »počistiti« v Jugoslaviji vse osebnosti, ki bi sploh znale v kakršni koli kombinaciji priti v poštev, da igrajo nekoč v bodočnosti neko politično vlogo Vladajoča klika skuša ustvariti praznino, v kateri ne bo nikogar, ki bi jo lahko nadomestil. Na ta način upa, da si ibo zajamčila .trajnost svoje oblasti.
Po drugem mišljenju pa hoče Ti-
ni nesmisel, da odloča kdo bo užival državljanske pravice na STO-ju Slovencem in Hrvatom sovražna italijanska rimska vlada, ki dosledno odklanja prošnje Slovencev za . državljanstvo in sprejema prošnje meseci na Tržaškem ustanovljeno \italijan0V-
sprejemanje izjav za ponovno pri- y takih razmerah se ne smemo dobivanje italijanskega državljan- čuditi, a ko bo na prihodnjih volit-stva. Tako je pri nas zavladalo ne- vayl imel glas vsa^ vsaj eno ieto vzdržno stanje: ona določila enega tu prebivajo^. prišlek, star Tržačan in istega zakona iz l. 1912, ki omo- ])a bo lsartw gladoval, ker ne gočajo izgubo državljanstva, se gle- bo imel nM pm„ice na delo... de Slovencev uveljavljajo do ne- Vprašujemo se, do kdaj bo Za-objektivnosti, ona, ki bi jim omo- lve!lniška VOjaška uprava še sma-00čila pridobitev, pa so prav take fraI(Ij ^ je tako stanje v skladu z pristransko in lahko bi rekli proti- njenim poslanstvom in z zaščito tr-pravrto suspendirana.	žaškega prebivalstva? Ako je že
Tako je prišlo Svobodno tržaško preko obzira mirovne pogodbe da-ozemlje v državnopravni in politič- | la pravico do dela in politi&ne pra-
vice tudi takim italijanskim Mržav-Ijanom, ki niso tu živeli 10. junija 1940 in niso izvirni tržaški državljani, torej TUJIM državljanom, potem bi morala pod istimi pogoji nuditi iste pravice tudi drugim, ki ni mn jo italijanskega državljanstva Slednjim bi morala vsaj omogočiti da si po primerni pravni poti te pravice pridobe, posebno še ko je dnevno priča pristranskemu italijanskemu postopanju. V nobenem primeru pa ne bi smela še v naprej prepuščati rimski vladi odločitve o pravicah tržaškega prebivalstva na delo in na javno udejstvovanje ker je to v očitnem nasprotju s samostojnostjo našega Svobodnega o-zemlja, ki bi jo morala braniti in ščititi.	*	*	*
tu prav v trenutku svojega koketiranja z Zahodom dokazati na zunaj in na znotraj, da ni od tega Zahoda prav nič odvisen. Jugoslovanski komunisti hočejo praktično podčrtati, da niso za dolarje in funte prav nič odstoiiili od svojih komunističnih idej. Poskusni kunec, nad katerim z vivisekcijami, zapornimi, a tudi smrtnimi obsodbami dokazujejo .to svoje hotenje, pa so jugoslovanski narodi. Beograjski procesi niso edini ne prvi, ne zadnji kirurški poseg te vrste.
O tem dejstvu bi morali posebno razmišljati oni Jugoslovani, ki še vedno pričakujejo, da se bo sedanji režim sam od sebe preokrertil. Njihovo upanje temelji na zmanjšani cenzuri, na večjem dopuščanju kritike, na tem, da smejo danes zagovarjati približevanje Ameriki itd. Toda naj ne pozabijo na Kidričeve besede na konferenci partijskih funkcionarjev v Ljubljani, ko je dejal, da mora Partija celo navduševati ljudi, naj zagovarjajo približevanje Zahodu, da potrebuje take ljudi, kajti to je edini način, da se odkrije vse posameznike, ki niso zanesljivi. Ko se dvignejo glave, ko bodo dobro vidne, takrat pa pride zopet kosa, ki :bo opravila svoje delo in pokosila še zadnje predstavnike svobodnih ljudi!
Dopuščanje kritike od strani državljanov, nekaznovanje mrmranja v tramvaju, godrnjanja itd. je torej samo kritika, k:i naj režimu odkrije še zadnje »nasprotnike ljudske o-blasti«. Partija upa, da bo ta taktika dovedla do uspešnejšega obra. čuna z ostanki »reakcije«, kakor pa so ga doslej omogočili stotisoči n niformiranih in neuniformiranih policijskih agentov.
Komunistična blamaža v Ital ji
Ko je bilo najavljeno, da bo general Eisenhow>er obi-sikal evropske države, so komunisti povsod napovedovali velike stavke, demonstracije, da bodo generalu sploh preprečili, da bi se izkrcal iz letala. V Rimu so delali propagando, naj se prebivalci v času obiska sploh ne podajajo na ulice itd. Toda iz vsega ni bilo nič!
Neuspeh je deloma pripisati spio-r sni utrujenosti najodov, ki so siti komunističnega kričanja. V Italiji pa sta k neuspehu posebno prispevali še. dve dejstvi: notranji minister je za vsak primer mobiliziral v Rimu veliko policijsko moč, obstoječo iz 10.000 policistov in orožnikov v uniformah, 5.000 civilnih agentov, veliko število motornih sredstev in celo majhnih tankov. Tudi čete redne rimske garnizije sr bile v stalni pripravljenosti. Komunisti, ki spoštujejo, kakor izgleda samo moč, so to upoštevali.
Poleg tega pa je na komuniste nedvomno vplivala tudi odsotnost italijanske komunistične »svete trojice« Togliatti-Longo-Secchia. Zadnja dva sta prav na predvečer Ei-senhowerjevega prihoda pustila
svoje pristaše na cedilu in sta se podala v Moskvo k Togliattiju, ki je tam na. zdravljenju. Kaj je Moskvi pa niso povedali. Nekateri pravijo, da so bili klicani k posvetovanju, drugi, da jim bo Moskva držala primemo pridigo zaradi ne uspehov, tretji pa trdijo celo, da sta Longo in Secchia prav za prav obremenilni priči proti Togliattiju ki ga Kremelj obtožuje prevelike mlačnosti.
K vsemu temu je treba dodati se titoistični razvoj v Emiliji, največjem središču italijanskega borbene ga komunizma. Ob priliki zadnjega pokrajinskega kongresa KPI v Bologni je podal ost-avjco glavni pokrajinski odbor s svojim predsed nikom V^ldom Magnanijem na čelu. Spor z rimskim vodstvom KPI je globoke načelne narave, ki močno diši, da ne rečemo smrdi po titoizmu.
Poslanec Valdo Magnani je namreč mnenja, da morajo tudi komu nisti braniti v primeru sovjetskega napada svojo domovino, kajti Rusija je država kot vse ostale, če prav uživa posebne simpatije italijanskih marksistov!...
ZA IN PROTI
Hitajska ožigosana
Po dolgem oklevanju nekaterih držav, med katerimi se je poleg arabskih in azijskih držav s pomisleki odlikovala posebno Anglija, je politični odbor Združenih narodov dne 30. januarja končno s 44 glasovi proti 7 in z S vzdržanimi sprejel ameriški predlog, ki imenuje stvari s svojim pravim imenom:
LR Kitajska je proglašena za napadalko.
Daleč so pritirali
Ne samo italijansko časopisje, tu-i prijatelji nam sporočajo, da je v Istri veliko število Hrvatov, ki opti-rajo za Italijo. Vsaj tako govore podatki iz občin Buzet, Oprtal} itd,-Žalostno izpričevalo za oblast, ki pritirala narod tako daleč, da redpostavlja tujo oblast in begunstvo domači diktaturi, ki mu je zagrenila dom. Ali je potem čudno, da govore Italijani »o plebiscitu za I-talijo«?
To je tembolj sramotno za sedanji jugoslovanski režim, ker so na tak korak prisiljeni ljudje, ki so dovolj dokazali svojo narodno za-est. Iz njihove srede je namreč izšel Gortan in mnogi drugi!
Dežnili zb Attleela
Odbor newyorškaga društva ameriških bojevnikov je poslal dne 26. januarja angleškemu ministrskemu predsedniku Attleeju dežnik kot nekakšen simboličen dar, ki naj označi angleško neodločnost in popuščanje v korejskem sporu. V spremnem brzojavu pravi odbocr, da mu jpošilja dežnik za primer, ako mil Chamberlain ni zapustil svojega.
Predsednik odbora je dejal, da druga svetovna vojna ne bi bila popolna, ako ne bi bilo Mtinchena in Chamberlainovega dežnika. Zato sc veterani smatrali za svoj® dolž- ■ nost, da pošljejo tudi Attleeju dežnik.
Moč za svobodni svet
Načelnik Uprave za gospodarsko sodelovanje William C. Foster je sporočil, da je ECA zaradi svojega pred nedavnim razširjenega dela za okrepitev svobodnega sveta uvedla novo geslo, s katerim bodo označene v Ameriki izdelane pošiljke za Evropo in Južnovzhodno Azijo,
Novo geslo se glasi: »MOČ ZA SVOBODNI SVET — IZ AMERIKE«. Uporabljali ga bodo namesto dosedanjega gesla, s katerim je bilo označeno blago, ki so ga finansirali iz Marshallovega načrta.
0 oboroževanju Romunije, Bolgarije in Madžarske
Na seji angleške spodnje zbornice dne 25. januarja je odgovoril pomočnik angleškega zunanjega ministra Davies na vprašanje, če je angleški vladi znano, da so Romunija, Bolgarija in Madžarska kršile mirovno pogodbo o omejitvi njihovega oboroževanja. Davies je izjavil, da je angleška vlada že v svoji noti Sovjetski zvezi z dne 5. januarja naglasila, da se vzhodnoevropske države vedno bolj oborožu-jejo. Pripomnil je, da je težko točno ugotoviti, če in v kateri meri so dotične države prekoračile tozadevne določbe mirovnih pogodb.
Mirovne pogodbe omejujejo oborožitev Romunije na 120.000 mož, Bolgarije na 55.000 in Madžarske na 65.000.
Danci za Korejo
Danska bolniška ladja »Jutlandia« plove proti Koreji kot danska pomoč k boju ZN na Koreji. Vfcfcnja bo trajala približno pe,t tednov in vodi čez Suez, Aden in Singapur. Na ladji je prastara za 200, a pa potrebi tudi 400 bolnikov.
D e s ti s tržaškega
ITHLIJflnSKH IZSIUEUHIUH
iZa čim gredo in kaj hočejo Italijani, ni težko pogoditi. G. Udina je bil pri preteklih občinskih volitvah postavljen za kandidata italijanskega bloka, ki je v zemljevidu Italije, na svojih oglasih in s svojimi izjavami zagovarjal priključitev cele Istre, Reke in Dalmacije k Italiji. G. Udina sam je svojčas sodeloval pri D Annunzijevem pohodu na Reko. Ni ravno neverjetno, da za njim in g. Cammarato stoji tukajšnja »Missione 'Ltaliana«, ki vsekakor pripravi.a teren za priključitev Trsta k Italiji. 'Razen tega obstoja med drugim tudi združenje »Movimento Istriano Revisionista«, ki ima svojo sredisnico v Gorici (Corso Roosevelt 36) in svojo podružnico v Trstu (Via Trento 16), ki se sklicuje na »visoko priznanje 'Njegove Ekscelence še/a vlade« (»l’alto riconoscimento di S. E. il Capo del Govarno«) in javno na-glašuje, da dela v korist »bratov iz Pulja, Istre, Reke in Dalmacije«. Italijanom ne zadošča, da nam na Svobodnem tržaškem ozemlju ospo-ravajo naše najosnovnejše človeške in narodne pravice. Ni jih sram, da napada'o naše šolstvo, da terorizirajo starše šolske deee, da svoje nacionalistično ideologijo vsiljujejo celo visokošolski mladini. Ni zgolj slufaj, da je tržaško vseučilišče pod rektorjem Cammarato in pod dekanom pravne fakultete U-dino menda edino vseučilišče v demokratični Evropi, na katerem je ob priliki svečane otvoritve glavna vseučilišč na dvorana biia rezervirana za policijo, dočim so bili slušatelji odstranjeni z akademskih tal. Ali naj opisujemo, kako so si Italijani, prilizujoč se Anglo-Američa-num, v našo škodo prisvojili vse •blagre ERJP-a, kako so — izrivajoč naše ribiče ,— zaščito ribištva prisvojili za impartirane napuljslce iribiče, kako so nove naprave tržaških tovarn, ki smo jih nasledili od Avstrije, dale povoda za umetno naseljevanje tisočev in tisoče v •iz Italije, kljub veliki nezaposlenosti domačega življa?'
Vse to se dogaja na področju A Svobodnega tržaškega ozemlja, kjer se italijanski nacionalisti smatrajo doma in v svoji hiši. Kaj naj bi italjijftjjsko gospodstvo šele pome-n:lo v krajih, kakor na področju
B, kjer tvorijo le 40 odst., ali v I-stri. kjer tvorbo le 20 odst., ali v Dalmaciji, kjer jih je komaj 2 odst. ceioKUpnega prebivalstva? Uisinili Di slovenske šole, ker doDro vedo, aa UN\ESGO ne sprejema pritožb proti svojim članom, a to je Italija, ki prav tako doDro ve, da tudi pritožbe na Varnostni svet, na odbor za človeške, vse mogoče in nemogoče mednarodne ustanove, ki so po eni strani zaradi kulturnih predsodkov glavnega dela članov nemočne, po drugi pa neučinkovite zasadi tega, ker njihovih zaključkov m mogoče izvesti prisilno. Rezultat itali.anske vladavine bi bila oarbarizacija naših kiajev, kjer so najprej Benečani, nedavno pa ia-šisli vzdrževali nepismenost, da bi v tem nepismenem svetu sebi vzgojili sužnje in robote, pripadnike neke nižje družabne plasti, proti katerim bi Italijani v srcu Evrope nastopali kot superiorna gospoda brez ozira na to, da je njihov lastni »Mezzogiorno« še na neprimerno nižji kulturni stopnji kakor pa naš Kras. To bi pomenilo uvajati družabno organizacijo, ki jo toliko obsojajo v Indiji.
Današnja italijanska politika se torej popolnoma ujema s politiko fašistične Italije. Enako, kakor je fašistična Italija oborožila atentatorje na Aleksandra Karadjordje-viča, se danes šepeta po Trstu, kot je to potrdila »Ziircher Zeitung« od 17. t. m., da bi tudi maršala Tita mogla pogoditi ista usoda.
■Ako v taki luči premotrimo pisanje »Giornale di Trieste« od 18. t. m„ ko opozarja generala Eisenho-v/.erja na pogoje italijanske požrtvovalnosti, nam je jasno, da tu ne govori osamljeni novinar, ampak glasnik onih političnih smeri, po katerih .se ravna italijanska vlada. Ako naj bi se, tako pravi »Giornale di Trieste«, doseglo italijansko sodelovanje, je .treba Italiji dati njene »prirodne meje«, verjetno enake kot jih ima na Brennerju. To pa pomeni, da 'bi se iz čistega miru morale Jugoslaviji odvzeti tiste pokrajine, na katerih imajo Jugoslovani nedvomno večino, one pokrajine, v katerih že preko tisočletja ■Slovani tvorijo iedro prebivalstva, in dati Italiji. Katere so te pokrajine, vemo iz programa organizacij
»Biocco 'Italiano« (Udina) in »Movir mento Istriano Revisionis.ta« (De Gasperi). In .ta odvzem slovanskih pokrajin bi se moral izvršiti na-pram Jugoslaviji, ki je bila skozi celo preteklo vojno na strani.zaveznikov, in ki tudi danes s svojimi divizijami pomeni ščit in varnost vprav za samo 'Italijo... Kako si zamišljajo Italijani, da naj se po eni strani pričakuje od Jugoslovanov naj večja požrtvovalnost branilcev Zahodne Evrope, da bi se pa po drugi strani ta požrtvovalnost morala nagraditi z okrnitvijo Jugoslavije, ostane res zagonetno.
2e v nedavni preteklosti smo i-meli priliko opazovati raiinirane italijanske prehode preko preteklosti in prizadevanja, da si spotoma utrejo pot v bodočnost z jadikovanjem nad krivično vsiljenimi mejami, kot da bi se bili nahajali vedno na strani zaveznikov in nikdar proti njim. Ako se danes prijateljska roka proži i Nemcem i Japoncem, bi se .zato moglo iti tudi preko nedavnih italijanskih nasilij in nezakonitosti. Ti prehodi preko preteklosti pa ne smejo pomeniti pooblastila za novo politiko nasilja proti prijateljem in sobojevnikom!
In končno je res čudna miselnost italijanskih pristašev sodelovanja z Ameriko. Vprašanje je namreč, ali se smatrajo za borce neke ideje ali pa za navadne plačance, mercena-rije. Ako naj bodo borci za evropsko stvar, za neko skupno idejo, pa naj se ta imenuje krščanska civilizacija, evropska vzajemnost, človečanske pravice, solidarnost svobodnih narodov, naj se za to idejo tudi zavzemajo popolnoma in ne zahtevajo nagrade. Enako, kakor .tega ne zahtevajo tudi njihovi soborci Jugoslovani. ALi se zavzemajo za o-bi-ambo svoje hiše pred napadalcem, za ohranitev krščanske demokracije, ki je ogrožena od komunizma, potem naj tej brezpogojni borbi ne postavijo nemogočih pogojev. Ali jim je pa ta skupna ideja samo izgovor za izvajanje svoje protislo-vanske politike, potem jih tudi popolnoma razumemo: oni potrebujejo Amerikance za topovsko hrano, da bi Italiji oskrbeli prvenstvo v Srednji Evropi, jih potrebujejo, da bi služili italijanskemu imperializmu.
Demokr. Slovenci za samostojno slovensko šolsko upravo
Pretekli teden sta dr. J. Agnelet-to v imenu S DZ in ing. V. Sosič v imenu SKSZ izročila vodilnim predstavnikom ZVU v Trstu skupno spomenico o splošni slovenski zahtevi po ustanovitvi ločene samostojne šolske uprave za vse nate ozemlje. Spomenico1 priobčuje-nio na uvodnem mestu na tretji strani. Predstavnika tržaških demokratičnih Slovencev sta naletela na potrebno razumevanje, ko sta predstavnikom ZVU razlagala koristnost predlagainega šolskega u-pvavnega ukrepa.
Naknadno so bili dostavljeni ZVU razlogi s pravno utemeljitvijo u-pfavičenosti ZVU, da izda in izvede predlagane zakonske ukrepe.
Nas ureditev manjšinskega vprašanja Francozov in Nemcev, ki živijo v mejah italijanske republike, ne mor% posebno zanimati, kajti težaški Slovenci nismo narodnostna manjšina na STO-ju, ampak državni narod, čeprav zaradi mirovne ragihtjltve številčno v manjšini v primeru z italijanskim življem. (In kot državni narodi zasedamo kar 90 odstotkov tržaškega ozemlja, ker so Italijani v glavnem stisnjeni samo v tržaškem mestnem središču!) Vendar pa se iz razlogov upravne razumljivosti sklicujemo na ureditev šolskega vprašanja v Aoštči dolini in na Južnem Tirolskem, kjer : je Šilo v največji meri v okviru sodobne manjšinske zakonodaje za-
doščeno francoskim in nemškim zahtevam. In vendar moramo na ia-lost ugotoviti, da se nam tržaškim Slovencem in Hrvatom kot državnima narodoma, priznanima v skladu z določbami mirovne pogodbe in posebnega statuta za STO, godi v vsakršnem pogledu mnogo slabše nego narodnostnim manjšinam, na primer v Italiji.
Ali ne bi mogli vodilni funkcionarji naše ZVU sami od sebe začeti preučevati manjšinsko zakonodajo Italije, Švice, Finske itd, da bi dobili potrebnih navdihov za tržaško ozemlje? Mnenja smo, da naših a-meriških in angleških zavezniških funkcionarjev pri ZVU niti v najmanjši meri ne bi smelo motiti dejstvo, da Italija še vedno noče dati nikakršnih narodnostnih pravic go-riškim, beneškim in rezijskim Slovencem, ki jih je doletela velika nesreča, da so ostali pod italijanskim jarmom, kljub dejstvu, da so strnjeno naseljeni na ozemlju, ki je v neprekinjeni zemljepisni povezanosti s slovenskim ozemljem. Zakaj zatira Italija slovenski živelj v svojih mejah, je baje vsakomur jasno. Nemalo tudi iz razloga, ker je poražena fašistična miselnost še vedno globoko vkoreninjena pri naših sosedih... Mi smo se pa odločno borili na strani svojih velikih zaveznikov za zmago pravice in demokracije!
Občinske volitve na naSem ozerpjju
■Področni poveljnik sporoča, da ■bodo teta 1951 na angloameriškem področju Svobodnega tržaškega o-(Ztmlja občinske volitve po določ-Obah, ki jih bo objavila ZVU.
IPodročni poveljnik je dal področ-nernu predsedniku navodilo, naj obvesti vse izvoljene občinske odbore, aa marajo v svojih občinah izvesti priprave, da bodo lahko volitve zaključene ne kasneje kot 31. decembra 1951.
Pojasnilo
Zavezniška vojaška uprava je iz■< dala poročilo, da je general Airey sprejel 19. januarja med drugimi zastopniki skupin za neodvisnost STO-ja tudi mene kot predsednika Slovenske demokratske zveze. Sma-
tram za potrebno, da pojasnim, da sem jaz pri sprejemu zastopal Slovenski akcijski odbor za obrambo STO-ja, ne pa samo Slov. demokratsko zvezo.
Dr. Josip Agneletto
Ameriški gospodarski strokovnjak v Trstu
!Na povabilo ZfVU, tržaškega urada ECA in tržaškega središča za gospodarski razvoj našega ozemlja je prišel v Trst na par dnevni preuče-v&lni obisk Mr. Albrecht Lederer, član enega izmed najpomembnejših ameriških tehnično-industrijskih posvetovalnih teles. Mr. Lederer je preučil naše gospodarske prilike in stopil v stik s pristojnimi osebnostmi ZVU, tržaških gospodarstvenikov in industrijcev.
Novi angleški politični svetovalec pri ZVU
V Trst je prišel novi angleški politični svetovalec pri ZVU, Mr. Philip Broad, naslednik pred kratkim premeščenega g. Sullivana. Mr. Broad je izačel uradovati in je že stopil v službene stike s tržaškimi oblastvi.
ERP gospodinjski koledar
Čeprav ni bila razdelitev letošnjega ERP gospodinjskega koledarja najpovoljneje urejena, so naše gospodinje vendarle z velikim veseljem pričakovale dneva njegovega razdeljevanja! Zato je bilo njihovo razočaranje dne 27. januarja .tem večje... Tržaški peki, ki so začeli z razdeljevanjem koledarja, so pojasnjevali slovenskim gospodinjam, ,da imajo v zalogi samo kole-' darje v italijanščini.
'Izvedeli smo, da bodo po slovenskem podeželju razdeljevali koledarje v slovenskem in italijanskem jeziku, medtem ko bodo krožili — vsaj tako izgleda — v narodnostno ■mešanem Trstu samo italijanski koledarji.
'Zakaj .ta dvojna mera? Po našem mnenju je demokratično merilo u-porabljivo tudi v narodnostnih zadevah, čeprav se temu na vse mogoče načine upirajo .razni nedemokratično razpoloženi krogi.
Uspel pevski in glasbeni koncert
V soboto 27. januarja smo zopet prisostvovali zares uspelemu koncertu! V »Auditoriumu« so nastopili Mariborski trio in solista - pevca Elza Karlovčeva in Samo Smerkolj.
Mariborski trio (Nada Jevdenje-vič-Brandl violina, Otom Bajde violončelo in dr. Danilo Švara, ki je nadomeščal obolelega dr. Romana Klasinca, klavir) je dovršeno izvajal Beethovnov trio, op. 70/1. v D-duru in Dvorakov DumkV' trio, op. 90. Polsopranistka Elza Karlovčeva je pela Vilharjevo »Nezakonsko mater«, Gotovčevo »Mornarjevo ljubav«, Brahmsovo »Večno ljubezen« in Musorgskega »Hopaka«. Bariton Samo Smerkolj je pa odpel Favčičevo »Padale so cvetne sanje«, Škerjančevo »Vizijo«, Lajovčevi »I-skal sem svojih mladih dni« in »Mesec v izbi«. Karlovčeva je zapela izven sporeda še znano »Habane-10« iz Bizetove opere »Carmen«, Smerkolj pa arijo Onjegina iz Caj-kovskijeve opere »Evgenij Onjegin« in Gerbičevo »Pojdem na prejo«.
Spomenica društva „Pravnik“
Društvo »Pravnik« v Trstu je naslovilo dne 22. januarja na Varnostni svet OZN obširno spomenico o pravnem položaju v Trstu in a tržaškem sodstvu.
Spomenica zahteva v zaključnem' delu, naj VS OZN opozori italijansko vlado na nedopustno in nezakonito postopanje Vrhovnega kasa-cijskega sodišča v Rimu glede tržaškega sodstva in tolmačenja pravnega položaja našega ozemlja; naj pozove ZVU, kot sebi podrejeni organ, naj s primernimi ukrepi onemogoči, da bi tržaški sodniki nastopali kot pravosodni organi italijanske republike; naj imenuje komisijo, ki naj na licu mesta preuči 10 vprašanje, vprašanje ureditve državljanstva prebivalcev STO-ja v skladu z mirovno pogodbo in sploh javnopravne razmere na STO-ju ter o vsem tem poroča Varnostnemu svetu.
Ker smo prejeli spomenico ob zaključku lista, se nanjo vrnemo obširneje prihodnjič.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu *
priredi
v nedeljo 4. febr. 1951 ob 21. uri v koncertni dvorani »Ljudskega doma« pustno veseloigro v treh dejanjih
„ Stari grehi “
Josipa Stolbe
Nastopajo naslednje osebe:
■Zapotocky, častni konzul,
Vladislav Kralj Kučera, polkovnik,
Simon Kregar Novak, bivši tovarnar,
Slavko Rebec Katra, hišna pri Zapotockem,
Iza Kraljeva Krupička, sluga pri Kučeri,
Marij Bertok
Ema Mračkova
Tea Rističeva Nimrtondlova, vdova,
Roža Stoparjeva
Soulova, vdova,
Tonči Turkova Rudolf Horlivy, inženir,
Norbert Žitnik
Igro režira Vladislav Kralj Dejanje se godi v avstrijskih časih v Pragi
Zaradi omejenega števila sedežev bo vstop dovoljen samo z vstopnicami! Dobite jih: na sedežu društva - ulica Machiavelli 22-11. -ulica Milano 29 - uLica Machiavelli 28-1X1. - v tiskarni »Adria« in pri vseh društvenih zaupnikih.
Vhod v »Auditorium« z ulice Tea-tro Romano, sedež Zavezniške vojaške uprave — vhod » B «
Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride na pustno nedeljo v »Ljudski dom«!
AKADEMSKI KLUB „) ADR AN“
priredi dne 5. februarja svojo tradicionalno
PUSTNO PRIREDITEV S PLESOM
v rdeči dvorani
HOTELA »EXCELSIOR«
Od srede  do srede_
Tržaški socialisti in Tito
Predstavništvo socialistične stranke »Julijske krajine«, kateri pa mi ne preveč samovoljno omejujemo delokrog samo na angloameriško področje Svobodnega tržaškega e-zemlja, je 'zavzela na svojem zadnjem zasedanju načelno in taktično odklonilno stališče do titoističnega pojava v evropskih socialističnih vrstah.
InSpektor Terribile aretiran
■Pretekli teden je obmejni stražnik pri devinskem bloku spoznal! lani izginulega policijskega inšpektorja Terrihileja, ki se je hotel vrniti na naše ozemlje s ponarejenimi listinami. Inšpektor je lani 2be-žal v Italijo, ker je bila za njim izdana tiralica z zapornim poveljem, ker se je kot vodja nravstvenega oddelka .tržaške civilne j?oli-cije vpletel v nečedne zadevščine.
Atentator na prosvetni krožek aretiran
Leta 1947 je skupina mladih italijanskih razvratnežev streljala iz zasede v prostore nekega osrednjega slovenskega tržaškega prosvetnega krožka, kjer se je razvijala zabava s plesom. Kot žrtev podlega napada je padla mlada Viabče-va, teže je pa bila ranjena še druga ženska. Policiji je uspelo, da je kmalu prijela tri mlade atentatorje, .medtem ko se je četrti — Ucro-pina — rešil z begom v Italijo. Za niim je bilo izdano zaporno povelje. Čudimo se, kako se je mogel mladi zločinec Ucropina skrivati pred pravico cela tri leta! Končno ga je italijanska policija le našla in izročila tržaški policiji...
Tvornica „Nylon“ prediva v Trstu
Javljajo, da bodo na žaveljskem industrijskem področju zgradili tudi tvornico »Nylon« prediva in izdelkov. V .ta namen je že določen kredit 200 milijonov lir iz proti-vrednostnega ERP lirskega fonda.
Slinavka v Dolini
V Dolini in okolici se širi nevarna in nalezljiva živinska bolezen slinavka;- katera po navadi razsaja združena z ne manjšo kugo-par-klievko. Zato opozarjamo vse naše kmetovalce, naj svojo živino pravočasno obvarujejo zlih posledic o-menjenih kužnih bolezni. V pričakovanju oblastvenih ukrepov naj živino držijo izolirano v dobro razkuženih hlevih!
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo zainteresirane kmetor valce, da bo kmetijsko nadzorni-štvo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU, v semestru 1. jan. do 30. junija 1951., nudilo naslednje prispevke:
1. za zidavo govejih hlevov:
2. za nakup poljedelskih strojev;
3. za nakup semen krmilnih rastlin.
Kmetovalci, ki se mislijo poslu-žlti gornjih prispevkov, morajo kmetijskemu nadzorništvu — tehnična sekcija — ulica Ghega štev. 6-1.. predložiti prošnjo, in sicer do 15. februarja t. 1.
Študijske podpore v okviru programa za kulturne izmenjave za bolničarke
V okviru programa za kulturne izmenjave z Združenimi državami nudi »Sola za bolničarje«, bolnice Sv. Jožefa v Louisvilile (Kentucky, USA), študijske tečaje za tuje bolničarke, da lahko izpopolnijo svoje strokovno znanje v ameriški bolnici. Vsa pojasnila daje Zavezniška čitalnica AIS v ulici Trento št. 2, telefon 57-09.
Povišanje „kongrue“
■Ukaz ZVU št. 10, ki je bil pred kratkim podpisan, je povišal v korist tržaške duhovščine »kongruo« na angloameriškem področju STO.
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v TRSTU
priredi za pustno nedeljo dne
4.	februarja 1.1. v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11
otroSko maškerado
z rajanjem od 15. do 18. ure.
Naprošamo slovenske matere, naj pripeljejo svoje malčke po možnosti v maškeradnih oblekah na to prireditev.
Na razpolago bo bogat buffet.
Prireditveni odbor Slovenshe demokratske zveze v Trstu
vabi našo javnost na
miuimiiiminiiiininiutuniuin
PUSTNO RAJANJE
ki bo v torek 6. februarja 1951 od 20.30 dalje v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-II.
24. JANUARJA: Glede Koreje izjavlja indijski prvak Pandit Nehru, naj se prizadeti predstavniki sestanejo in naj se razgovarjajo, namesto da drug drugemu govorijo na razdaljo tisočev kilometrov. — Angleški zunanji minister Bevin je zbolel na pljučnici. — Zaradi spora z Indonezijo glede Nove Gvineje je holandska vlada podala ostavko.
— Cete OZN so v sedmič zasedle Vonju in v kali zavrle poskus komunističnega napada. — Pariška policija je spretno onemogočila komunistične demonstracije proti generalu Eisenhoiverju. — Zastopnik ZDA pri OZN izjavlja, da se pro-tivi vsakršnemu kompromisu z LR Kitajsko.
25. JANUARJA: Truman vztraja na zahtevi po obsodbi LR Kitajske, kljub zavlačevalnim poskusom Anglije in Indije. — Ameriške čete so prevzele iniciativo na Koreji: prodrle so ponovno v bližino Seula, medtem ko so pomorske edinice obstreljevale seulsko pristanišče In-čon. — Med Jugoslavijo in Italijo so v teku pogajanja za ribolov na Jadranu. — Italijanska vlada zahteva od parlamenta izredna gospodarska pooblastila. — Indija slovesno obhaja prvo obletnico svoje neodvisnosti. — V Beogradu so vpri-zorili nov proces proti skupini »vohunov in diverzantov« v službi bivšega kralja Petra in bivšega ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča.
26. JANUARJA: Kanada in Izrael sta predložila OZN nov načrt za prenehanje sovražnosti na Koreji.
— Anglija in ZDA sta neprijetno presenečeni zaradi medsebojnih nesporazumov glede Koreje in Daljnega vzhoda. — Francija je zaipusti-la mednarodno sindikalno, žensko in mladinsko organizacijo s sedežem v Parizu. — Vlada, ZDA je blokirala vse cene in mezde. — General Eisenhoioer se razgovarja tudi s kanadskimi predstavniki. --Na Koreji so čete OZN zavzele Su-von; prodrle so že skoro do vrat prestolnice Seul. — V Angliji je umrlo zaradi influence že 6.750 o-seb. — Ameriški republikanski prvak Foster Dulles se na Japonskem posvetuje glede sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko.
27. JANUARJA: V Indiji so zaskrbljeni, ker jim verjetno ZDA ne bodo prodale obljubljenih dveh milijonov ton žita zaradi njihove izrazite posredovalne vloge v korejskem sporu. — V Švici je umrl stari finski maršal Mannerheim, slavni branilec finske neodvisnosti. — General Eisenhoioer se je vrnil v domovino. — Francoski vladni predsednik Pleven je odpotoval na uradni obisk v Washington. — A-rabske-azijske države pripravljajo nov načrt za prenehanje sovražnosti na Daljnem vzhodu. — Cete OZN že pritiskajo na južnokorejsko prestolnico Seul; kitajske sile se zbirajo na obalniH postojankah nasproti otoku Formoza. — V ZDA so napravili zopet poskusno atomsko razstrelitev.
28. JANUARUA: V ZDA se je vrnil Henry Kessler, šef komisije za tehnično pomoč Jugoslaviji. — Cere OZN so samo 16 km oddaljene od Seula; pri svojem napredovanju pa naletavajo na vedno hujši komunistični odpor. — Francoski vladni predsednik Pleven izjavlja ob svojem prihodu v Washington, da med ZDA in Francijo ni nobenih političnih razlik glede gledanja ni svetovni položaj in da bo Francija podprla ameriško zahtevo po proglasitvi LR Kitajske Za napadalko. — V ameriškem poskusnem atomskem središču Las Vegas so v enem tednu napravili že tri atomske razstrelitve.
29. JANUARJA:	Poslanca	KPI
Magnahi in Cucchi sta podala o-stavko na svoje vodstvene položaje in zahtevata pojasnilo od kominfor-movskega vodstva, da-li so komunisti dolžni braniti svojo domovino proti kateremu koli napadalcu. — Indijec Benerjal Rau trdi, da bi splahnelo upanje na mirno rešitev korejskega spora, ko bi OZN sprejela ameriško resolucijo o proglasitvi LR Kitajske za napadalko. — LR Kitajska javlja, da bi smatrala sprejem ameriške resolucije za sovražno dejanje. — Podpisan je sporazum med Poljsko in Vzhod.no Nemčijo o novi skupni meji na O-dri in Niši. — Angleška vlada je priredila sprejem na čast jugoslovanskemu ministru Milovanu Dži-lasu.
30. JANUARJA:	Vzhodna	Nem-
čija zopet predlaga Zahodni Nemčiji pogajanja za združitev; Zahodna Nemčija pa pravi, da je to sedaj nemogoče, ker se je Vzhodna Nemčija odpovedala bivšim vzhodnim, nemškim pokrajinam v korist Poljske. — Rimski parlament je zavrnil ostavko komunističnih poslancev Magnanija in Cucchija. — Jugoslovanski zastopnik pri OZN izjavlja, da je Koreja opozorilo za vse tiste, ki se igrajo z vojno.
SAMOSTOJNA SLOji/ENSKA ŠOLSKA UPRAVA
spomEmcH sdz ih srsz
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI
tudi za ves kompleks slovenskega šolstva lahko kaj storilo. Manjkala pa je dobra volja. Pri vseh gori o-
»Angloameriški zavezniki so takoj ob 'zasedbi tako imenovane Julijske krajine popravili najobčutnejše krivice, katere je Italija storila Slovencem. Obnovili so slovenske o-snovne in srednje šole, katere je bil zatrl fašizem iz Gentilijevo reformo. Slovenci smo takrat dobili otroške vrtce, osnovne šole in polagoma tudi najpotrebnejše srednje šole: nižjo .gimnazijo, višjo realno gimnazijo, učiteljišče, trgovsko a-kademijo, razne strokovne šole in tečaje. Letos nam je ZVU zagotovila klasičen licej. Pričakujemo, da bo .kmalu uzakonjen. Ako ne štejemo potrebne dvoletne trgovske šole in srednje tehnične šole, ki jih še nimamo, smemo reči, da so vsaj glavne zahteve Slovencev na polju osnovnega in srednjega šolstva urejene.
©staja pa odprtih še mnogo vprašanj. Tu ne .mislimo na neprimerne in pomanjkljive šolske prostore :n na premajhne kredite za učila, za delavnice, šolske laboratorije in podobno. Ti nedostatki se dajo odpraviti 'z upravnimi ukrepi. V mislih imamo notranja, organizatorič-na vprašanja. Gre nam za to, da se da slovenskim šolam trden ustroj, kot ga imajo italijanske šole na STO-ju.
V tej zvezi sta nerešeni zlasti dve .zadevi: 1) stalno število službenih mest in 2) stalnost 'nastavljencev.
1.	Stalno število mest
Italijanska .zakonodaja in uprava predvideva za vsako šolo, naj bo osnovna ali srednja, določeno število stalnih učnih mest. Ta mesta se ustanovijo z interministerialnim dekretom, ne z izakonom. To poudarjamo zato, ker 'bi Slovencem nasprotni italijanski krogi utegnili ovirati vpeljavo stalnosti z izgovorom, da je zato potreben poseben zakon. .Ministrsko oblast za šolstvo na STO-ju ima Prosvetni urad (»E-ducation Office«), Ne obstoji torej nobena zapreka 'za določitev stalnih učnih mest. Šolstvu bi bilo s tem neizmerno pomagano, kajti šele v stalnosti dosezajo normalen razvoj .in se lahko izboljšujejo. In za vedno bi se odstranili prepiri o številu razredov, o zatiranju in zapostavljanju slovenske šole, o preganjanju učiteljstva in podobno. Poglejmo v ilustracijo samo kak primer iz italijanskega šolstva na STO-ju.
Zensko učiteljišče »G. Carducci« ima določenih po pet paralelk za vsak razred (ima »cincjue corsi«). V šolskem letu 1949-50 je imelo 300 učenk, in sicer: I. razred 92 u-čenk, II. razred 93 učenk, III. razred 55 učenk in 'IV. razred 60 učenk.
Če bi ta zavod ne imel sistemiziranih .razredov in s tem mest, bi učenke v skladu s kr. odlokom z dne 4. maja 1925 št. 653, ki pravi: ■»Gli alunni di ciascuna classe sono trentacinque«, razdelili .takole:	I.
razred 3 .paralelke, .II, razred 3 paralelke, III. razred 2 paralelki in IV. razred 2 paralelki. Skupaj 10 razredov.
Ker pa ima zavod sistemiziranih pet paralelk za vsak letnik, so v šolskem letu 1949-50 učenke razdelili takole: I. razred — štirje razredi — A 18 učenk, B 17 učenk, C 30 učenk in D 27 učenk; II. razred — pet razredov — A 17 učenk, B 17 učenk, C 13 učenk, D 17 učenk in E 29 učenk; III. razred — pet razredov — A 11 učenk, B 12 u-
čenk, C 10 učenk, D 12 učenk in E 11 učenk.
Skupaj torej 19 razredov za 300 učenk namesto desetih. In nihče ne ugovarja in nobenega hrupa ni zaradi tega, kajti to je tako bilo določeno v ustroju šole (»organico«) v tistih časih, ko je bilo v vsakem teh razredov okoli 35 otrok. Slovenci ne želimo imeti paralelk zaradi večjega števila razredov, pač pa želimo, da se zaradi boljšega funkcioniranja šol pametno določi število razredov :in s tem združeno število učnih - mest na posameznih osnovnih in srednjih šolah, vse seveda v skladu 'z ohstoječimi predpisi.
2.	Stalnost osebja
Takoj v začetku ugotavljamo, da noioena ustanova ne more delati u-spešno, ako nima s,talnega osebja. Na slovenskih šolah na STO-u pa ni stalna niti ena oseba. NITI ENA ! Vsi nastavljen« od inšpektorjev in ravnateljev do slug in pomočnikov so nastavljeni samo za dobo enega leta ter morajo vsako leto posebe prositi za ponovno' potrditev v službi. In nobeno leto se pouk ne prične redno, ker mesta niso stalno zasedena in je treba čakati na imenovanja vseh učnih moči. Redni pouk se začne vsako 'leto šele sredi novembra. Šolski .super,intendant lahko praktično onemogoči pouk, ako ne zaprosi .za dovoljenje za nastavitev .začasnih učnih moči pri Uradu za delo. Nastavljenci službo lahko izgubijo vsak hip, tudi brez lastne krivde in ne da bi izvedeli za vzrok odpustitve. Pravico do pokojnine imajo samo tisti redki nastavljenci, ki so »di ruolo italiano«. Stalnega službenega mesta pa nima nihče, niti nima nihče ugodnosti, ki so 'zvezane s stalnim službenim mestom. Kdo bo morda ugovarjal, da je na slovenskih šolah nekaj stalnih učiteljev in profesorjev, ki so »di ruolo italiano«. Ti so res stalni, a samo v kolikor so italijanski stalni državni nastavljenci s pravico do pokojnine. Ti so slovenskim šolam le posojeni, dodeljeni; njihovo pravo službeno mesto je na kaki italijanski šoli. A tudi ti morajo vsako leto prositi za potrditev v službi na slovenski'šoli. Šolska oblast jih pa lahko pre-
mesti, kamor hoče, in ne morejo ugovarjati. .Stalnost pa je zvezana s staimm službenim mestom, na katerem je nastavljenec do neke mere nepremakljiv (»inamovibiie«). Ni mu treba delati vsako leto prošnje .za potrditev v službi in ni se ,mu bati, da bo prihodnje leto moral iti na drugo službeno mesto, kar je vedno zvezano tudi z velikimi stroški. Na stalnem mestu bi si lahko ustvaril trden socialni položaj, si ustanovil družino in še bolj povezal z ljudstvom. Ako pa je leto za letom v negotovosti in celo-nima upanja, da se bo njegov položaj kdaj uredil, se tudi za poklicno delo ne bo brigal s tistim veseljem, kot bi bilo potrebno. Sedaj ieče že šesto leto obstoja slovenskih šol. Lahko se zgodi — to mislimo zgoij teoretično —, da bo sedanji položaj na iSTO-ju trajal še deset, dvajset leit. Ali naj vsi slovenski šolski nastavljenci tako dolgo dobo živijo v negotovosti, socialno nepreskrbljeni za starost, brez pravice do pokojnine? Stalnost osebja je torej nujna zadeva, katero je treba rešiti.
Razpisati bi bilo treba konkurze (»per esami« odnosno »per titoli«) za stalna mesta na slovenskih o-snovnih in srednjih šolah, to po vzorcu italijanskih običajev in predpisov, a prilagojeno za slovenske šole, to se pravi: izpiti naj bodo v slovenskem jeziku, s programom, ki bo prikrojen za slovenske šole, pogoje za pripustitev h kon,kurzu bi morala posebna komisija, ki b. jo sestavljali po večini zastopniki slovenskega šolstva, sestaviti in predložiti v odobritev Prosvetnemu uradu.
Vse to so važne zadeve, bistvene za obstoj, konsolidacijo in uspešno delo slovenske šole. Zal pa nam je, da moramo ob tej priliki ugotoviti, da italijanska šolska oblast nikoli ni kazala umevanja za rešitev teh tehtnih vprašanj in je vsako konsolidacijo slovenskega šolstva rajši ovirala kot pospeševala. Vedno “je kazala samo na navidezno nepremostljive težave. Resno se pa tega dela nikoli ni lotila. Ce je bilo mogoče v nekem obsegu poskrbeti za stalnost nekaterih panog uslužbencev v tako imenovanem »quadro speciale« (ustanovljen z ukazom št. 43 z dne 14. januarja 1948), bi se
menjenihaproblemih, ki so zelo zapletenega značaja, bi italijanska u-prava našla toliko prilike za oviranje in zavlačevanje, da bi bil vsak tozadeven poskus že vnaprej obsojen na neuspeh.
Spričo tega se nam zdi potrebno, da predlagamo ZVU, naj nemudoma ustanovi
Samostojno slovensko šolsko superintendenco
z vsemi tistimi kompetencami, kot jih ima sedanji šolski superinten-dent. .Samostojna slovenska šolska uprava naj obsega vse oddelke, ki jih ima sedanja šolska superin,tendenca, namreč: tajništvo, računski oddelek, personalni oddelek, arhiv. Zlasti se nam zdi važen računski oddelek. Slovenci nismo imeli in tudi sedaj nimamo prav nobenega vpogleda v vodenje računov, v finančno stran slovenskih šol. Vse to je bilo in je še v rokah italijanskega funkcionarja, ki je sestavljal preračun, odločal glede denarja- za učila, za pisarniške stroške, celo glede števila nastavljencev. Kako je ta funkcionar vršil svojo dolžnost, so čutili slovenski nastavljenci, katerim je kratil celo čisto jasno opredeljene in v zakonu s številkami določene prejemke. Njegovo tozadevno delo je »impliciten priznal sam »Giornale di Trieste«, ki je ob smrti glavnega računovodje šolske superintendence rag. Uga Beccianija 'zapisal pomenljive besede: »N el la sua delicata funzione, il rag. 13ecciani e stato uno dei piu validi assertori, in questo difficile dopoguerra che particolarmente nel eampo scolastico ha visto scatenar-st 1’invadenza slava, delTitalianita di Trieste e strenuo difensore della tradizione itaiiana nella scuola trie-stina.« (15. oktobra 1950). Take zlorabe uradne oblasti in položaja na škodo Slovencem se ibodo odplavile samo, če bodo finančna sredstva za slovenske šole upravljali slovenski funkcionarji.
V arhiv samostojne slovenske šolske superintendence naj se prenesejo vse listine, ki se tičejo slovenskih šol od vseh početkov dalje. Finančno breme .za vzdrževanje samostojne slovenske šolske uprave bi bilo zelo majhno: osebni in drugi izdatki bi znašali 10 do 15 milijonov letno. S tako malenkostno vsote bi bilo rešenih veliko težav in problemov.
Prosimo Vas, da vzamete pričujoči predlog resno v pretres. Prepričani smo, da boste v smislu pravičnosti In demokratične zavesti rešili "tudi to vprašanje.«
Trst dne 15. januarja 1951.
Partija pravi:
Radio Trst II. Je zopet slovenska postaja
'Po dveh letih »načelnega« molka je »Primorski dnevnik« v torek spet spregovoril o naši tržaški slovenski radijski postaji in znova začel objavljati njen spored. Pri »taktičnem« prilizovanju se je precej zaletel. objavlja namreč celo program Trsta I. in to kar v slovenščini!
Vedeli smo, da se bo »Primorski« oglasil, saj smo zadnje čase videli, kako so razni Vrabci, Venturiniji, Mirki, Lukeši, Pertoti in drugi mar-no švigali od Barkovelj do Sv. Ivana, od Skednja do Sv. Jakoba in s skrivnostnim nasmehom širili vest: »Gontrbrdine, compagni! Ni res, da Trst H. ni slovenska postaja, kot smo trdili pred dvema letoma. Trst
II.	je spet slovenska postaja. Mi, kolikor nas je treznih, smo itak že leta 1949 pravili, da ni prav, da ,smo začeli bojkotirati to postajo. Kaj pač hočete — prosvetno mini-
strstvo v Ljubljani... Toda zdaj je spet vse v redu. Tudi z radijskim vodstvom. Poleg fižola imamo zagotovljeno tudi ponovno sodelovanje. Kar pridno se pripravljajte na nastope.«
Nismo pa vedeli, kako se bo »Primorski« v javnosti lotil te stvari. O tem si je namreč sam precej belil glavo in bil neizmerno hvaležen »Katoliškemu glasu«, ki je pretekli teden registriral ta zadnji pojav titovskega NEP-a, da lahko »izzvan« mimogrede pove, kar ga je tiščalo. V dveh letih se namreč vse vendarle ne pozabi in Primorski« je februarja 1949 prinesel članka »Tržaški radio II. sraka s pavovim perjem« in »Ali je radio Trst II. slovenska postaja«, nekaj dni za tem pa je z enakim žolčem začelo proti tej postaji, njenemu zavezniškemu vodstvu, uslužbencem in sodelav-
Novinar Egiisto Corradii je objavil v »Corriere della Sera« (iz Milana) pretresljive podatke o veliki razliki življenjskega standarda med Severno in Južno Italijo. Dejstva, ki jih navaja, nesporno dokazujejo, da je problem dviga blagostanja v Južni Italiji najvažnejša .in najbolj neodložljiva naloga italijanske politike, vsaj tiste, ki hoče državi res dobro.
'Po lani objavljenih ameriških podatkih znaša povprečni dohodek na prebivalca v Južni Italiji 230 internacionalnih enot, medtem ko iznaša isti dohodek, n. pr. v Grčiji, 397 enot, v Jugoslaviji 330, v Bolgariji 259 in v Romuniji 243. Povprečno blagostanje je torej v Južni Italiji najnižje v vsej Evropi! Razlika med Severno in Južno Italijo pa je sledeča: ako vzamemo, da znaša povprečni letni dohodek v Italiji na prebivalca 100 enot, potem odpade na prebivalca Severne Italije 125 enot, na prebivalca Južne Italije pa povprečno 67 enot. Z drugimi .besedami: življenjska raven je v Južni Italiji za polovico nižja od one v Severni Italiji! Verjetno je malo držav, ki bi bile pa obsegu tako velike kakor Italija in bi imele na svojem ozemlju tako velike razlike v povprečni življenjski .ravni dveh državnih polovic.
Se jasnejše kakor številke o dohodkih nam prikazujejo razliko sever - jug sledeče primerjave: na Jugu potrosi prebivalec povprečno letno 4 kg mesa, na Severu 11 kg; prebivalec Juga porabi letno 2 kg
cem izlivati gnojnico še »ljudstvo« in »čitatelji«, s čimer je hotelo to glasilo Osvobodilne fronte na Tržaškem prikriti prave namene, ki so vistosmerjeno Slovensko - hrvatsko prosvetno zvezo pirivedli do tega, da je i>o ukazu prosvetnega ministrstva iz Ljubljane svojim članom prepovedala sodelovati s to postajo Marca 1949 smo v članku »Rdeči kulturni molk« otipljivo pokazali kje so hilii prav.i vzroki prekinitve sodelovanja teh ljudi z našo tržaško radijsko postajo. Tovariši so jih namreč oblekli v le preveč prosojno obleko »spontanega ogorče-njaa in »krivic«, ki so se jim bojda zgodile na tej radijski postaji. Po kominformističnem napadu so se takrat hoteli umakniti v »splendid isolation« ne samo pred Sovjeti, ampak v prvi vrsti tudi pred zahod-
(Konec na 4. strani)
ŽIVLJENJSKA RAVENI ŠEVERNE IN JUŽNE ITALIJE
mila, prebivalec 'Severa 6 kg; za kino, zabave ali radio dizda-povprečno prebivalec Juga samo polov ico tega, kar izda prebivalec Severa; konzum električnega toka znaša na Severu 25 kw na osebo, na Jugu p>a samo 9 kw; na Severu je na vsakih 1000 prebivalcev 22 telefonskih naročnikov, na Jugu pa samo 5; količina živine znaša na Jugu 90 kg na 1 ha produktivnega zemljišča, medtem ko znaša v ostali Italiji 230 kg; uporaba umetnih gnojil je na Jugu za polovico, do dve tretjini manjša kakor pa na Severu; po isti ameriški statistiki je trgovina v Južni Italiji iza 19 odst. pod »normalo«, poljedelstvo za 22 odst., promet in prometne zveze za 46 odst., .industrija pa zaostaja za 62 odst.!
Ne čudimo se, da ima komunizem v takih razmerah lahko delo. Samo hitro izboljšanje razmer bo prebivalcem Južne Italije dalo potrebno zaupanje v državo in njene vodilne predstavnike. Severna Italija pa mora uvideti, da ne more in ne sme živeti na račun zapostavljanja tistega Juga, ki bi ob povišanem življenjskem standardu svojega prebivalstva lahko nudil hvaležno tržišče za povečano proizvodnjo danes slabo zaposlenih tovarn in obenem omogočil ustanavljanje novih, ki bi zaposlile mnoge brezposelne.
Teh težkih nalog in odprtih vprašanj na lastnih tleh :bi se morali zavedati tisti naši sodeželani, ki nam tako radi zviška dele svoje nauke in nasvete.
NAŠE RASTLINE
Brin
Brin ali brinje, brančur, boro-v.inka, borovica, borovičje, smreko-vica itd., lat.: Junvperus commtunis. Raste navadno kot majhen grm, včasih pa tudi kot drevo. Ima rumene, v mačicah zbrane prašne in zelene cvete, združene v majhne storže. Krošnja ima obliko piramide, veje vise na vse strani brez stalne oblike. Igle so bodeče in tanke ter štrle proč od vej. Plod je drobna jagoda, ki dozori šele v tretjem letu.
Brinje najdemo po vsej Evropi. Raste po pustih pašnikih in planinah, po rodovitnih in tudi po ska-lovitih krajih. Zrele jagode nabiramo v oktobru iin novembru, mladike pa pomladi.
Ker vsebuje mnogo hlapnega o-lja, ima cela rastlina svoj značilni vonj. Vrhufega ima še neke grenke snovi in baje tudi sladkor. Zdravilna knjiga iz leta 1720 piše: »Bri-njeve jagode vzamejo slab duh iz ust... Brinje žene vodo iz človeka... Na vinu kuhano brinje in česen o-zdravi kašelj. Je tudi dobro za krče v črevesju. Zunanje deni stolčenega brinja na trebuh, notranje pa pij vodo od brinja... Brinje odstrani otekline... Brinjevo olje je najboljše zdravilo za trde, zastale ude...* Tako piše omenjena knjiga o brinu.
Caj pripravljajo iz posušenih jagod, eno veliko žlico jagod na skodelico vode. Dajejo ga bolnikom pri vodenici in iežkočah v mehurju, pri revmi in gihtu ter tudi pri raznih kožnih boleznih. Namesto od jagod ‘kuhajo čaj tudi od mladik ali pa od obojih. Radi primešajo brinu še pelina in griževnjaka (tav-žentrože) "ter dajejo takšen čaj pri slabi prebavi želodca in slabokrv-
nosti. V vodi ali vinu kuhane jagode, ki jim dodajajo toliko sladkorja, da se zgoste v sirup, priporočajo kot zdravilo pri jetiki in prej omenjenih boleznih. Pri nas je najbolj znan brinjevec, to je tinktura iz namočenih brinjevih jagod v alkoholu. Čislajo ga kot simpatično zdravilo pri pokvarjenem želodcu in katarju črevesja. Na dobrem glasu je tudi bninjevo olje, ki ga dajejo po 10 do 20 kapljic na sladkorju. Zunanje pa služi kot mazilo pri revmi in protinu ter pri * zmrzlih udih.
'Sedaj pa še resno besedo o našem starem znancu, ki ga nekateri.zelo omalovažujejo, in sicer zaradi neprijetnega duha, ki prihaja Iz ust, po uživanju. To Je:
Česen
Česen, latinski: Allium sativum. Njegova prvotna domovina je Azija, Prednja Azija in Egipt.
Zaradi 'bogate vsebine na hlapnem olju ima močan duh in nekam sladek okus. 'Nadalje vsebuje česen mnogo rudninskih snovi ali soli, vitaminov, irodanovodikove kisline in olja. Zato je česen izredno dobro sredstvo za izločanje seči, za tek, proti glistam, za čiščenje krvi in — kar je zelo važno — proti poapnenju žil. Stara slovenska zdravilna knjiga piše o česnu takole: »... Kadar komu noge otekajo, naj vzame korenine od mrtve koprive, pest česna, stolče glavice, kuha na laškem olju, nato precedi skozi cunjo. S tem oljem naj maže noge vsak dan... Brinje in česen, kuhano na vinu, je dobro zdravilo pri trganju. Kar je čistega popij, gosto pa deni na trebuh!«, tako svetuje ta knjiga!
(Nadaljevanje)
n  19 '	Jčonrad	Zelenko:
I &ri slovenski časti
Štefan je čutil, da mu tolikšna pozornost naci« stičnih vojakov utegne postati nevarna. Najrajši bi se obrnil in vrnil nazaj na Breg. Toda sedaj je že preblizu. Vojaka ga lahko kot sumljivega človeka pokličeta k sebi in strogo izprašata. Ne nazaj, na* prej, dalje do njiju! Bo, kar bol
»Woher und vrohin?« se že 10 metrov pred njim strogo Oglasi eden stražarjev. Drugi pa prav tako ostro veli:
»Bitte, Ausweis her!«
Štefana njun neizprosni »Odkod in kam?« ter »Izkaznico sem!« popari, kot da je kdo vlil nanj škaf kropa. Za vraga, kaj naj odgovori in še brž odvrne nacistoma, ki s svojim nastopom pretita, da bosta Obračunala z njim, kot so obračunali z Benčičevim Mihom. Štefan se živo zaveda, da pred Nemci meč* kanje ne velja nič. Treba je z besedo naravnost in odrezano na dan. Tvegaš in uspeš ali pa s tabo gre* do. »Od kod in kam?« je ostro povelje. Gromskp, kaj in kako bi? Povej, kar je vsaj delno res! Tudi potajiti mora Štefan v sebi gnev in strah, narediti celo vljuden obraz!
»Nicht so streng, Freunde, wenn der Bursch zum Madel ein Bischen nachschauen geht...« (Ne tako strogo, če gre fant k dekletu mialo v vas!)
»Was? Zum Madel? Jetzt in der Kriegszeit hast du die Zeit fiir die nachtlichen Plaudereien?« (Kaj? K dekletu? Zdaj v vojni dobi imiaš še čas za nočni klepet?) je neizprosen prvi.
»Na, na, das gibts jetzt nicht, lieber Burschle!« (Ne, ne, tega sedaj ni, dragi mladiček!) je drugi za spoznanje blažji.
Štefanu udarja v sencih. Vraga, zapletel se je! In kaj sedaj? Posveti se mu: Nič novih izgovorov, da ne bo močnik še hujši. »Vztrajaj, nadaljuj z be* sedo!«, mu nekaj govori.
»Schon recht, aber vor dem Eintritt in Wermacht wtird das Abschied docht erlaubt sein...« (2e prav, to* da pred vstopom v vojsko bo slovo vendarle dovo* Ijeno!)
Stražarja se nenadoma spogledata. Padla je sve* ta beseda »Wermacht«. Tukaj vojaka niti kihniti ne smeta, da ne bosta še sama kaznovana.
»Wenn so die Sache steht, dann nur mutig wei* ter!« (če je tako, pa le pogumno naprej!) popusti prvi. Drugi pa prejšnjo strogost celo omili z vpra* šanjem:
»Ist Madel hiibsch?« (Je dekle ljubko?)
»Hiibsch, hiibsch! Das versteht sich!« se samo* zavestno odreže Štefan, češ, kakšna pa naj bo ven* dar njegova Anica, če ne ljubka in zala. Z mirnim korakom se Štefan brž izgubi z mostu. Po vsem ži* votu pa je imel skoraj kurjo polt. Ti vraga nacistična, toliko da ga nista zadrgnila!
Šele, ko je Štefan že zavil na desno ob Dravi na*
vzdpl, se je resneje zavedel nevarnega položaja, v ka* terega se je zapletel. In če bi hudika ne odnehala? Če bi vztrajala in zahtevala legitimacijo in bi moral šariti s tistim slovenskim izkazilom? Če bi se potem pričela podrobneje zanimati tudi za dekle, ki jo poj* de obiskat... Katero? Kam? O vraga, če bi izbezala iz njega Aničino ime in poslala ponjo?... Prokleto, če bi si jo kot ljubko dekle zaželeli ih celo pridržali kot »Madchen fiir das Militar«! Kar stresajb je Ste« fana. Sam bi bil kriv njene nesreče, prav sam! Ti, vrag, kako kmalu bi skopal jamo tudi Anici in ne samo sebi!
Štefan je bil ves trd in preplašen ob teh iamih mislih. Nikoli ne bo pred Nemcem omenjal več svo* jega dekleta. Zbegan je hitel naprej in se oprezno prikradel v park ob dravskem nabrežju. Kljub pol* nočni uri je lepa, topla majniška noč zadržala v par* ku še dokaj parčkov.
V Štefana so dahnili lepi spomini, kako sta z Anico v nedeljo zvečer po kakšni predstavi zavila še v park, se ondi sprehajala in tudi sedla na klop ter si spregovorila ljubečo besedo. Ah, to je bilo v dneh še zlate svobode, ko je še vse mesto bilo do* mače, slovensko, čeprav so jih po prejšnji vojni pre* ostali Nemci in nemčurji marsikje, zlasti v parku, zrli prezirljivo z oholega viška. Najbolj visokostno nemški se je poslednji čas držala, se je spomnil Ste* fan, Aničina sošolka Dagmar.
»Naj jo sto in en zlomek, tico vražjo!« je Šte* fana kar glasno obšla nevolja.
(St nadaljuje)
I*eto V. - Stev. 5
Desti z Goriškega
Goriško uredništvo:	Gorica, R i v a Piazzutta 18
Zopet sovražen nastop proti Slovencem
V četrtek zvečer 25. januarja je bila seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila tudi zadeva imenovanja komisije iza nameščanje občinskih uslužbencev; predlagali so, da bi prišel v komisijo tudi zastopnik slovenske manjšine. Po kratki diskusiji, ki je nastala zaradi pojasnil, ki jih je zahteval zastopnik italijanske neodvisne Stranke prof. Digianantonio, -kateri je pritrdil razširjenemu predlogu, da bi v komisiji dobila svojega zastopnika vsaka stranka, torej tudi obe slovenski, se je vnel oster boj, ker so se zastopnik MJS dr, Delpin, zastopnik demokršča-
nov dr. Poterzio in sam župan izrekli proti imenovanju slovenskega zastopnika. Seveda se je skušal dr. Poterzio opravičevati z otroškimi izgovori, ki niso prav nič zalegli pri slovenskih obč. svetovalcih.
Zaključek te sramotne gonje je bil, da je župan stavil predlog na glasovanje in vsi zastopniki italijanskih s.trank, razen kominformi-stov, so enoglasno glasovali proti imenovanju slovenskega zastopnika v omenjeno komisijo.
Tako so še enkrat pokazali vsi demokrščanski zastopniki, in z nji-
mi neofašisti in drugi, da Slovence sovražijo že zaradi rodu kot takega In dr. Poterziu je malo mar, če se je njegov ded imenoval Pod vršič, in za dedom še doktorjev < če pa Podbersig, kakor še danes lahko čitamo na 'zidu v ulici Duca D’Aosta v Gorici.
Kjer gre .za boj proti Slovencem so vsi edini, neofašisti in demokr-ščani. Le to želimo povedati naši javnosti in potrditi dejstvo, da so demakrščani načelno za sovraštvo in zapostavljanje Slovencev. Katera Kristusova zapoved ukazuje sovražiti druge narode?...
Prepotrebni nasveti
Titoistična komunistična »Soča« od 27. januarja odgovarja diplomatom okoli »Demokracije«, ki so se drznijij pozvati Titove diplomate v Rimu, naj ne ,pozabijo izrabiti prilike sedaj, ko so pogajanja z italijansko vlado, da zagotovijo naši slovenski manjšini v Italiji učinkovito zaščito vseh pravic. »Soča« trdi, da diplomati okoli »Demokracije« lažejo, ko trdijo, da je slovenska manjšina v Italiji brez zaščite, ker. mirovna pogodba vsebuje tako zaščito v svojem členu 15.
Glej no bistroumnost in modrost komunističnih zgrajenih časnikarjev, kako krepko so nam jo priso-lili... Mi dobro vemo, da je Italija dolžna nuditi, uveljaviti in spoštovati pravice Slovencev v Italiji po členu 6 njene lastne republiške u-stave. Vrh tega pa še po določilih mednarodne konvencije o človečanskih pravicah, ki jo je De Gasperi podpisal v Rimu novembra m. 1. Hkrati pa vemo tudi, da Italija vseh teh določil ne izpolnjuje. Zato menimo, da bi morala poseči vmes Titova 41i^lomacija ,in doseči to, kor so dosegli avstrijski in francoski dipiomati za svoje brate na Tirol-« skem in v dolini Aosta.
Pravične vlade in pravični režimi, ki spoštujejo zakone in uveljavljajo obveznosti, ki so jih sprejeli, ne dfela jo .krivice nikomur. Italijanska vlada in komunističen Titov režim pa sta si vsaj v nečem sorodna: obe ustavi vsebujeta lepa določila o uživanju in spoštovanju demokratičnih načel in vseh svoboščin.'V praksi pa nas rimska vla-
da prav nič ne ščiti in vodi politiko, ki stremi za tem, da nas iztrebi. Titov komunističen režim pa je naravnost terorističen, ker je po-gazil prav vse človečanske pravice, tudi pravico, da človek misli, kakor je to jasno povedal javni tožilec na beograjskem procesu proti srbskim prvakom, ko je izjavil: »2e samo misliti o kaki spremembi komunistične vlade predstavlja izdajstvo, in torej .zločin.«
Poleg gori navedenega je »Soča« iznesla »pojasnilo«, da je Titova diplomacija v mnogih primerih nudila »moralne in drugačne podpore naši manjšini v njeni borbi za ob-, stanek, ki pa so že itak znani našemu ljudstvu in tudi tistemu gori-šikemu odvetniku, ki je imel od tega svojo direktno korist«. Tudi trdi »Soča«, da so nespoštovanja pravic slovenske manjšine v Italiji krivi poslanci .in senatorji, »katere je tudi SDZ pomagala spraviti na rimske vladne stolčke«.
»Tovarišem« okoli »Soče« se je gotovo zavrtelo v glavi, ko so tako pisali. Nikoli ni SOZ pomagala spraviti nikogar na stolčke v Rim, ampak to je storila prav »Soča« za časa njene fratelančne politike, ko je ukazovala našim ljudem, naj glasujejo za tiste, ki so danes ko-minformisti!...
Kar se pa dr. Sfiligoja, »goričkega odvetnika« in njegove znane zadeve tiče, svetujemo »Soči« naj raje o tem molči in naj si ne dela nobenih iluzij. Enkrat bo vse pojasnjeno!...
Drobne uesti
Važno za begunce
Zakon od ?4. februarja 1947 štev. 60 je dajal beguncem iz Julijske krajine, bivšim italijanskim državljanom pravico, da so lahko v njihovih potrebah predložili druge listine, različne od zakonito predpisanih. To pa zato, ker zaradi vojnih dogodkov in njihovih posledic na razpolagajo z izvirnimi listinami.
Za »druge listine« je zakon mislil na prepise izvirnih listin ali pa tudi izpričevalne listine, ki jih
stranka dobi s pričami pred sodiščem, itd.
Omenjeni zakon je bil v veljavi dve leti in je zapadel 11. marca 1949. Sedaj pa je vlada uvidela potrebo, da ga zopet stavi v veljavo, in tako je izšel zakon od 18. decembra 1950 štev. 1080, iki podaljšuje za nedoločen čas določila gori navedenega zakona od leta 1947. Na ta način si begunci iz Julijske krajine lahko preskrbijo tudi z izpri-čevalno listino s pričami, n. pr. rojstni list, poročni ali samski list itd.
Državni natečaj za vrtnarje
V okolici Padove (Brusegana) bo na državnem agrarnem inštitutu posebni tečaj, ki bo trajal od 15. februarja do 15. oktobra t. 1. Poleg teorije bodo tudi praktične vaje za vse udeležence. Za oddaljene bo preskrbljeno stanovanje in hrana v posebnem zavodu, kjer bodo posamezniki plačali le polovico, ostalo plača država. Ob koncu tečaja dobe udeleženci, ki bodo dobro izdelali, državno spričevalo in postanejo kvalificirani vrtnarji. Udeleženci morajo imeti 14 let in dovršeno peto ljudsko šolo.
Nove tiskarske plače
Osnovne plače tiskarskih delavcev so s prvim januarjem povišane v sledečih odstotkih: možki: delavci I. stopnje za 14 odst.; II. stopnje za 8 odst.; III. stopnje za 6 odst.; ženske: prve stopnje za 8 odst.; II stopnje za 5 odst.; III. stopnje za 3 odst.
Prepovedana dela
Po naročilu goriškega Civilnega gradbenega urada so prepovedana nasledn.a dela v okolici vodnega toka: vsako rahljanje ali podobno delo; sajenje dreves in živih meja v razdalji 4 m od vodnega toka. V ra-zdalja 10 m se ne sme graditi hiš, gnojišč in podobnih stavb, kakor tudi železnih drogov za električni vod. Za vse kršitelje so predvidene stroge kazni.
Neutemeljen strah pred pomanjkanjem živeža
Nadnje čase si nekatere gospodinje na vse načine prizadevajo, da bi si nakupile zaloge živeža. Vsa ta prizadevanja so nepotrebna, ker ima država zadostne količine vsakovrstnega blaga. So pa tudi škodljiva, ker s tem povzročajo brezvestno višanje cen, kar je vsekakor v škodo vsakega domačega gospodinjstva.
Nesreče v predilnici v Podgori
Preteklo sredo so se tri delavke precej te,ko ponesrečile pri delu. Marija Cucit in Helena Ginotto sta se ponesrečili, ko sta čistili stroje, Donda pa pri dviganju železnega droga.
Radio Trst II. je zopet slov. postaja
(Nadaljevanje » 3. strani)
nimf -»imperia 1 isti«, uničiti njihovo »agenturo« — radio Trst II., svoje sile pa so morali zbrati za novo se snujočo radijsko postajo Koper.
Radia Trst H. niso uničili. Nasprotno: po njihovem odhodu je ta naša ipoštftja prav hitro zamašila trenutne vrzeli in se začela hitro dvigati, Slovenci so se je pričeli vidno močneje oklepati. Ne samo tržaški; etapak predvsem tudi tisti, ki''Sive v'tako imenovani »osvobojeni domovini«. Prav tem je postala vsakdanji'kruh, posebno še, ko je pravega’ kruha zaradi raznih »suš« začelo ^primanjkovati. Slovenski radio Trst H‘. je postal duhovna Meka vseh Svobodoljubnih Slovencev. Danes sl sploh ne morejo predstavljati, kako J9P bilo, če ne bi imeli -te srnje postaje. Da, radio Trst II. je potsal njihova postaja, njihove last.
Velike moralne sl-le, ki jo je začel ijtžaj;ev§tk oddajnik Trst II., pa se rtisu-,	samo	svobodoljubni	Zavedati	so se je za-
čeli^rudi tovariši. Ne šele v zadnjem času, ko so uvideli, da kljub izposojanju sporedov pri Ti^tu II. koprska postaja ne more nikamor naprej, ampak že kmalu pcf račetku bojkotiranja. Saj se ga dirigent ne-kegffšmjihovega pomembnega zbora ni/n a pil iz potrebe, ampak iz jeze, kiftje ^na Trstu II. prvič zapel rjancek«. eg tega so nastopili v zadnjem
času še najrazličnejši novi momenti, ki so .tovariše privedli do razmišljanja, da bi bilo dobro spet priti pred mikrofone Trsta II. Poleg marksistično - leninističnega dejstva, da omajaš ugled postaje že samo s tem, če prideš zraven, smo vendar tudi pred volitvami na Tržaškem. In za volitve je treba vsakovrstne .propagande. Ce bomo sodelovali na Trstu II., bomo morda tudi po njem lahko spustili kakšen volivni govorček. Imeli bomo tako kar dve propagandni radijski postaji. Slovencem na Tržaškem pa bomo tudi pokazali, da nismo nič več komunisti, ampak samo še širokogrudni Slovenci in da je torej naravno, če se vsi združimo v e-nc.tni volivni blok. Rečeno — storjeno.
»Primorski dnevnik« je »ponovno ocenil« radio Trst II. ,in zaradi »bolj umerjenih« in »bolj objektivnih« poročil, ki jih zdaj baje oddaja in ki »so v skladu z ugledom, ki si ga je pridobila Jugoslavija v svetu« ugotovil, da bi »to moglo ustvariti ugodne pogoje za to, da bodo tržaški Slovenci voljni sodelovati pri oddajah te postaje«. Poleg tega je seveda dodal, da bi pomoč ljudi iz njegovega kroga zelo dvigala raven programa, ki je zaradi »kvalitetno šibkih sodelavcev -tudi sam šibak«, da bi se »z nastopi ljudsko-prosvet-nih zborov postaja vsaj deloma aktivno povezala s slovenskim ljudstvom na Tržaškem, postala bolj slovenska« in še več takih cvetk.
Ni seveda pozabil diktirati radijski postaji kar tudi že pogojev za nastope, oziroma deliti naukov za njeno bodoče delo. Od odrekanja Trstu II., da je slovenska postaja, od tiditev, da je imperialistično trobilo z okupatorskimi oficirji in nacističnimi hlapci itd., kakor se je pač glasil besednjak iz leta 1949, vsekakor lep napredek!
Ne vemo, kaj bo na vse to in v takšni oblik} iznešeno ne ponujanje, ampak vsiljevanje reklo ra-disko vodstvo. Nedeljskega nastopa tako imenovanega »Mariborskega tria«, s katerim so tovariši mogoče hoteli uvesti svoje sodelovanje, in v katerem sta — kakšna ironija u-sode — nastopila dva glasbenika, ki se med vojno (enako kot nekateri drugi v Trstu, ki hi zdaj hoteli priti na Trst II. »izboljševat« njegov program in ga »vsaj deloma aktivno povezovat s slovenskim ljudstvom na Tržaškem«) nista držala »kulturnega molka«, temveč koncertirala po Nemčiji, pri tem ne tolmačimo še kot odgovora. Vendar menimo, da smo vsi poslušalci Trsta II., postaje, s katere delom in programom v dosedanji obliki, sme popolnoma zadovoljni, upravičeni izreči svoje mnenje. Povsem kratko bo!
Tiste, ki so si med Slovenci na Tržaškem in doma enkrat za vselej zapravili ves politični in moralni ugled, tiste, ki so na tako nekulturen način pred dvema letoma napadali to našo postajo in jo hoteli u-ničiti, bomo -tudi v bodoče lahko pogrešali na tej kulturni ustanovi.
P. A.
Poroka
V nedeljo 28. januarja sta se poročila gospodična Maja Franko in g. dr. Mitja Bitežnik. Mlademu paru želimo -obilo sreče in veselja v novem skupnem življenju.
Državne podpore za študente
Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za 240 podpor za srednješolce in 250 za visokošolce. Kdor se hoče udeležiti tega natečaja, mora predložiti prošnjo do konca februarja in mora spadati v eno izmed naslednjih kategorij: vojni invalidi ali sinovi vojnih invalidov; pevratniki in bivši partizani; vojne sirote; sinovi pogrešanih; povratnikov in beguncev. Podpora za srednješolce znaša 10 tisoč, za visokošolce pa 30 tisoč lir. Podrobna navodila in pojasnila daje prefektura.
Izredno nakazilo za nesuleu
Odobren je zakon, ki predvideva nakazilo 500 milijonov lir za »esu-le«. Večji del te vsote je namenjen gradnji stanovanjskih prostorov in obrtnih delavnic' omenjenih' beguncev.
Nov goriški cenzor
Za škofijskega cenzorja knjig je bil s posebnim dekretom goriškega nadškofa imenovan stolni vikar g. dr. Kazimir Humar. Castitamo!
Tajnik svob. sindikatov v Gorici
Glavni tajnik svobodnih italijanskih -sindikatov, poslanec Pastore, se je preteklo soboto mudil v Gorici, kjer je imel tudi govor za -zbrane delavce in -uradnike.
Primanjkljaj goriške občine
Na prihodnjih občinskih sejah bodo razpravljali o proračunu za tekoče leto 1951. Proračun je precej težak in zapleten, ker je predviden velikanski primanjklj-tj, ki zdaleka presega sto milijonov lir. Občinske može muči vprašanje, kje dobiti toliko denarja, da bi lahko krili te račune. Na izbiro imajo le dve možnosti: ali zaprositi vlad-o, da bi ona krila primanjkljaj, ali pa znižati osebje upravnega aparata kakor tudi razne druge občinske stroške.
V Jugoslaviji zapuščena posestva
Vprašanje odškodnine in odkupa posestev, katera so begunci zapu-s!ili v Jugoslaviji, še ni rešeno. 'Italijanska in jugoslovanska vlada se ne moreta sporazumeti glede cene. Jugoslavija stoji sedaj na stališču, da bi plačala k-oftiaj 30 ali 40 odst. tega, kar zahteva Italija. Temu se pa Italija odločno upira, kar je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da se Jugoslavija drži cen, ki so jih razne stranke določale pred leti v kupno-prodajnih pogodbah, cene, ki so kot znano, zelo nižje od prave vrednosti posameznih posestev, ker ni nihče v podobnih javnih pogodbah navajal prave vrednosti • premoženja, ker se je bal davčnega urada.
Gorica
Vsi Goričani, ki se nameravajo dne 5. februarja udeležiti plesa SHAK JADRAN-a v dvorani hotela Excelsior v Trstu, naj dvignejo vabila v kavarni Bratuž v Gorici.
Kdo je delil plemiške in viteške naslove
Goriška kvestura je pretekli teden -končno le izvohala, kdo je proti izplačilu težkih tisočakov podeljeval vitežke križce. Kot je znano, je tej nesramni in podli igri nasedel tudi znani goriški -trgovec, ki je v dobri veri, da gre za neko pošteno in človečansko ustanovo, plačal precej tisočakov ne toliko zato, da bi se ponašal s takim križcem, saj ima že sam dovolj lastnih križev, ampak da bi podprl dobrodelno ustanovo. Vso to ig-ro sta sl izmislila dva pristna falota, ki sta te dni padla v roke goriški policiji, ki ju je prijavila sodnim oblastvom.
Zavod za soc. skrbstvo
Od prvega januarja t. 1. dalje veljajo za domače delavce sledeči tedenski prispevki, katere je treoa plačati zavodu za socialno skrbstvo: možje 100 lir, žene pa 45 lir. Ti prispevki veljajo za občine, ki ne štejejo več kot sto tisoč prebivalcev.
V tej vsoti so všteti prispevki za starost in invalidnost, kakor tudi za jetičnost in porode.
Tega „suSa“ ni hriva...
Ponatiskujemo to poročilo, ki ga je prinesel »Slovenski poročevalec« iz Ljubljane od 23. januarja 1950, leto XII., štev. 19.
Iz poročila je razvidno, kam je komunistični režim spravil slovensko kmetsko gospodarstvo zaradi svoje nesposobnosti in pa zaradi dejstva, da je kmetu vzel zemljo in piostost.
Kmetijske zadruge pred »novimi«
nalogami
Osnovna naloga kmetijskih zadrug bi morala biti skrb za dviganje proizvodnje na vasi, in to s pomočjo raznih odsekov. Čeprav je to jasno, je bila doslej dejavnost naših kmetijskih -zadrug dokaj šibka in še to skoraj samo v trgovini. 'Prav zato so se ob izidu uredbe o sprostitvi trgovine zbale za svoj obstoj, češ da s svojimi šibkimi lastnimi sredstvi ter z mladim, razmeroma neizkušenim kadrom ne bodo mogle uspešno tekmovati z državnimi trgovinami. No, z novimi u-redbami je v našem blagovnem prometu konec distributerstva, birokracije in monopolizma. Zato bo nedvomno nujno propadel kdor bi hotel opravljati trgovske posle na dosedanji način. Čeprav je verjetno, da se bo to pripetilo marsikateri prodajalni kmetijske zadruge, ■bi bilo zelo napačno misliti, da pomeni likvidacija take prodajalne že tudi likvidacijo kmetijske zadruge same. Kaj nalagajo tedaj spremembe v naši trgovini kmetijskim zadrugam?
Za dobro opravljanje trgovskih poslov je .treba imeti primerna denarna sredstva. Teh večina naših kmetijskih zadrug nima. Zato morajo zadruge skrbeti, da povečajo z živahno delavnostjo že obstoječih in z ustanavljanjem novih hranilnih odsekov svoja sredstva.
Denarja je med kmeti veliko in če primerjamo predvojne vloge (precej čez milijardo takratnih dinarjev) z vlogami, ki so jih zbrali hranilni odseki naših kmetijskih zadrug po vojni (komaj dobrih 50 milijonov sedanjih dinarjev), vidimo, kako velike, resnično hvaležne n-a-lcge čakajo še naše kmetijske zadruge samo na -tem področju. Denar nam pač ni potreben samo za -trgovsko poslovanje, ampak prav tako tudi za druge stvari, ki naj bi jih pospeševale kmetijske zadruge s svojimi raznimi odseki.
Tu gre najprej za živinorejske odseke. Kaj so storile naše kmetijske zadruge doslej po vojni za izboljšanje naše živinoreje? S kmeti vred so se živinorejski odseki — kolikor so -sploh živeli — marsikje samo zaganjali v odkup, a ničesar ukrenili, da bi ga pomagali izpolniti, ne da bi trpela pri tem predvsem struktura naše živine. Samo zaradi nedelavnosti teh odsekov raste pri nas iz meseca v mesec
število jalove živine, ker ni dobrih plemenjakov, ali pa -romajo, če so, celo v klavaice.
Stanje nagih vinogradov in sadovnjakov je takšno, da kar vpije po delavnih vinogradniških in sadjarskih odsekih. Večina naših vinogradov je s-tarih okrog 40 let. Ce nočemo, da nas čas prehiti, moramo že letos začeti z intenzivnim obnavljanjem. Letno bo treba obnoviti nekaj tisoč hektarjev! In sadovnjaki? Od lani do maja letos bo naraslo število zaradi kaparja posekanih sadnih dreves na okrog 2 m pol milijona. Skoda, ki nam jo je prizadejal kapar, je tolikšna, da je naš izvoz jabolk od 4000 do 5000 vagonov pred vojno padel lani na — .27 vagonov. Ce se ne lotimo takoj kar najbolj načrtnega obnavljanja sadovnjakov, se borno tudi glede sadja v najkrajšem času znašli pred katastrofo. Kdo naj le opravi tolikšno delo?
Radio Trst II
NEDELJA, 4. februarja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police - Franc Saieski Finžgar. —
22.00 Paganini: Koncert at. 1 v D Duru. — 23.00 -Nočne plošče.
PONEDELJEK, 5. febr.:	19.00	Iz
falmskega sveta. — 20.45 Donizet-ti: LUCI A Dl LAMERMOOR, o-pera v treh dejanjih. — 22.40 Melodije iz londonskih študijev. TOREK, 6. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski varietč. —
21.00 Pustni večer.
SREDA, 7. febr.: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. —
23.00 Nočne plošče.
ČETRTEK, 8. febr.: 13.10 Slovenske
narodne izvaja pevski duet, na fharmoniko spremlja Mario Sancin. 18.15 Glasbeno predavanje. —
19.00 Slovenščina za Slovence. —
21.00 Radijski vder - Daphne du Maurler: REBEKA, drama v treh dejanjih, nato Lahka glasba.
PETEK, 9. febr.:	13.00 Glasba po
željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. —
21.00 Mojstri besede - češki pisatelj Viktor Dyk.
SOBOTA, 10. febr.: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Sobotni večer. —
22.00 Velela glasba za zaključek tedna.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE. 10-11., TEL. 25597
VSE N A” [O B R O K E
Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu
ostanek v mesečnih obrokih po
na račun lir 1000.-
Soudeležba na n\W loteriji HUBBEHO lir 2000.-
RUGGERO ROSSONI
Corso Garibaldi 8
Bovci, pozor )
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
OR. Fischer
TRST, VIA PIE TA’ 24 (Telefon 93,134)
Mizarji
kmetovalci
podjetnih!
Kole za trte, deske smrem kooe, mačet snooe in trt dih l e so o, trame in part kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal* Sonnlno, 2 4
Jdgovornl urednik: dr. Janka Jet T 11 k a : ti*k«rn« »ADRIA«, d. d. ▼ Trttu
NUDI NAJBOLJŠE VRSTE KRZNA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
RtmSflVr PRI PtAClLi!
Trst - ulica XXX Ottobrc II - tel. 29-374
\