J GLASOVA anorama Drama KRANJ, 20. JULIJA 1963 ŠTEVILKA 28 Bogata letina v Franciji Lanska letina v Franciji je bila izredno bogata, letošnja pa je še enkrat boljša, kar je povzročilo hude težave v zvezi s prodajo sadja in zelenjave. Breskev, marelic, paradižnika in krompirja je toliko, da ljudje enostavno ne vedo kam z vsem. Samo v enem kraju so na primer pridelali 400 tisoč ton breskev in 120 tisoč ton marelic, kar je dvakrat več kot lani. Krompirja je vsako leto postopoma prišlo na trg vsakokrat po 3000 ton, letos pa je to število naraslo na 50 tisoč ton. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kam s tolikim pridelkom. Z druge strani se pa zavedajo, da italijanski kmet ne pri-deJa samo 400 tisoč ton breskev, ampak 800 tisoč ton in da vse proda v Nemčijo. Sedaj skušajo to izvesti tudi Francozi. Morda bo vso situacijo končno rešil izum nekega mladega francoskega strokovnjaka, učenca znanega biologa Jeana Rostanda, ki predlaga nov način konservi-ranja sadja s pomočjo zmrzovanja. Sadež bo izgubil do 90 odstotkov teže, okus in oblika pa bosta ostala ista. Bela Hiša, ki jo je Jacqueline Kennedv, prva žena Amerike, preuredila po antičnem vzoru, je postala središče družabnega življenja. V čast sudanskemu gostu Ibrahimu Abbudu so na postavljenem odru igrali Shakespearja. Pianist Bronstein je ob svojem prihodu v Belo hišo poljubil ameriško »First Lady« na lice. In vsa Amerika je ta prizor videla po televiziji. Enainštlrideset Nobelovih nagrajencev zahodne poloble je bilo povabljenih na kosilo k lepi Jacquelini. Na sliki prva žena Amerike. , kaj dnevi na reki Vuki pri Vukovaru. Reka, ki je videti sicer mirna, je polna globokih tolmunov in skritih vrtincev. Dokonom SfiEČA^AZLJlPM1 & & —IIIHIIH i .........lin ■!■ Američan je osvojil Moskvo Visok, dokaj malomarno urejen moški je preteklo nedeljo pred Leninovim mavzolejem v Moskvi pritegnil nase poglede mnogih Moskov-ranov. To je bila prva oseb-»ost ameriške filmske dele-tacije — Dany Kave. Ruse oiso niti najmanj motile njegove raznobarvne nogavice in fevlji, motile jih niso vse tiste razkošne zabave, ki so se odigrale med filmskim festivalom, skratka, Rusi so bili prevzeti. Tony Ciirtis je ostal polj sam zase; morda mu je fako bolj ugajalo ali pa se je bal svoje temperamentne plavolase žene, s katero se je pred kratkim poročil. Največ pozornosti in oboževanja je bil vsekakor deležen Jean Marais, čeprav je prišel v Moskvo samo kot član mednarodne žirije. Temu »nežni spol« nikoli ni dal miru na Cesti. Rusom ne manjka smisla za humor, zato še redno neprestano krožijo po Moskvi šale na račun filmskega festivala. SREČANJA Z LJUDMI - SREČA* IA Z IJl DMI Juriši, proboji, eksplozije, zmaga, svoboda! O vsem tem bi vedel mnogo pripovedovati Fajfar. Tako so rekli med revolucijo IVANU VAMBERGERJU iz Stra-žišča, organizatorju, aktivistu in borcu — nosivcu spomenice 1941. Toda njegov prvi strel s pridobljeno partizansko puško je bil na vrano. Ivan je bil med organizatorji Osvobodilne fronte in odpora v Kranju že v prvih dneh okupacije. Z zbiranjem prispevkov in pridobivanjem zaupnikov v takratni tovarni RGW (današnja Iskra) si je v tistih odločilnih časih vstaje 1941. leta pridobil tudi zaupanje za sprejem v članstvo Komunistične partije. In tako je seveda že kmalu po kapitulaciji jugoslovanske vojske tudi on dobil orožje — puško, ki so jo prinesli na skrivaj od nekod iz Poljanske doline. Puško je skrbno skril v svojem čudnem stanovanju — v tako imenovanem čebelnjaku Blaža Krmelja na Groblju pri Orehku. Orožje je do- Vrana je bila prva bro poznal že iz vojske. Toda sedanja, nova partizanska puška ga je vseeno zanimala. Le kako nese?! Prav to bi bilo lahko nekoč usodno zanj. Partizan bi moral s .prvim strelom zadeti sovražnika. Sicer je lahko on sam žrtev. To je Ivanu šlo po glavi in hotel je preizkusiti svojo puško. V partizaine ga niso pustili, češ, da bi potem vsa organizacija na terenu in v tovarni zaspala. In prav v tem se mu je »ponudila« neka vrana. Morda konec junija ali v začetku julija 1941, ko je blizu čebelnjaka pordečila velika češnja svoje obilne sadove, je neka vrana hodila tjakaj in neprestano kričala. Nekega nedeljskega jutra Ivan ni več vzdržal. Poiskal je puško, vložil naboj, pomeril in ... Toda namesto vrane je imel Ivan kar hitro okrog sebe polno radovednih žensk, ki so spraševale, kaj je bilo in kdo je streljal. Med temi so bile tudi sumljive nemškutarke. Ivan se je »znašel« in brž povedal, da zna pokati s papirjem in da je tako prestrašil vrano. Sicer bi bilo iahko to zanj usodno. Nemci, ki so ga že imeli na sumu, bi ga aretirali. — Tako je svojo puško preizkusil na vrani. VIDRI Ullir Tistega dne je bilo hudo vroče, zato se je bilo nemogoče upirati vabljivi vodi. Desetletni Nikola je dolgo prosil očeta, da ga je ta odpeljal k reki. S seboj sta vzela psa Mo-kija, ki je Nikolov ne> razdružljiv prijatelj. Ta korak je bil usoden za vse tri, najbolj pa za očeta Filipa. Mali Nikola je zabredel v vodo. Nekaj časa se je igral v plitvini, potem pa je zabredel v vodo. Oče ga je opozoril na zahrbtne vrtince, ki jih je ta reka polna, vendar je bilo že prepozno. Sin je nenadoma izginil. Oče jo skočil za njim, čeprav ni znal plavati. Reka, polna vrtincev in skrivnostnih tolmunov, je požrla tudi njega. Psa Aloki-ja, ki je videl, kaj se dogaja, je bistri čut mal v vodo, iz katere je s pomočjo nekega soseda, ki je medtem pritekel na kraj nesreče, rešil svojega malega gospodarja. Očeta so iskali in ga čez dolgo časa našli ležati v nekem tolmunu. Bil je mrtev. Poslednjega dejanja te drame na reki Vuki pa s tem še nt bilo konec. Dobrega, očeta, ki ^'e v trenutku, ko ga je ljubezen poklicala, da reši sina, pozabil, da ne zna plavati, Nikola nima več. Ostal je sam s svojim plemenitim »*som Mokijem. Teini razgovori na leninoY.li »rifcih Visina na goriV 1 ... Na Leninovi gori bodo novinarji pomendrali vso travo — Mučno vzdušje v hiši, ki je med razgovori zastražena — Z izletniške točke v gozdnatem predmestju pošilja »sedma sila« le skromna y poročila — Kitajci se vozijo v treh črnih avtomobilih — Belci ostanejo belci — Razgovori visijo na nitki Razgovori visijo na nitki sedanjih okoliščinah ne bo prav nič čudno, če bodo razgovori na Leninovi gori prej ali slej pretrgani. Po ocenah tujega tiska ta dan ni več daleč. Skrivnosti je vedno manj. Čeprav se sovjetska med obema deželama. Odpr- Dosedanji razgovori niso ni-in kitajska partijska delegacija pogajata v Moskvi to pismo je v bistvu odgo- ti za ias zmanjšali nasprotij, za zaprtimi vrati in pod tihim sporazumom popol- J°r £ ?™«d S ne molčečnost!, so skrivnosti v kitajsko-sovjetskih nija v Moskvi in nekaterih Tega ne prikrivajo ne na eni odnosih prišle na dan v takšni obliki, da je sedaj vsebina in obseg spora popolnoma znan. Skozi re- ^ šeto je padel mit o sovjetsko-kitajskem medenem mesecu., mMSVmM- Gozdnato predmestje \Tclika palača na Lenino-\ i gori zgrajena v mo-numentaTnem stilu je cd 5. julija prizorišče težkih razgovorov med partijskima delegacijama komunističnih strank Sovjetske zveze in Kitajske. Ta hiša stoji v gozdnatem predelu Moskve na Leninovi gori, kjer je tudi nova moskovska univerza. Kitajci prihajajo na razgovore v treh črnih avtomobilih in^ vsi so si podobni "kot jajce jajcu. Nosijo enotno sivo kitajsko oblačilo. Vsakokrat pred začetkom razgovorov nekaj minut pred tem zastražijo straže vse dostope k hiši. Hiša stoji na precej visoki točki, od koder je mogoče opazovati reko Moskvo in mesto, ki se razteza v nižini. Več tujih novinarjev in dopisnikov svetovno znanih listov poseda dolgočasno okoli hiše, v kateri so tako važni razgovori. Rezultati ogromnega zanimanja tujega tiska so zelo pičli. Novinarji ne zvedo ničesar o razgovorih za zidovi najbolj oblegane hiše v Moskvi. Od ranega jutra do poznega večera so leče velikih fotoaparatov pripravljene. Fotore-porterji opremljeni z najsodobnejšimi teleobjektivi išče- jo priložnost, da bi lahko napravili vsaj kakšen zanimiv posnetek iz hise. Toda takšnih priložnosti je zelo malo. Za zidovi palače (1 eprav o poteku moskov-k skih razgovorov ni ničesar znano, pa je politična kronika zadnjih dni potrdila, da beseda za zeleno mizo ni konj. Od trenutka, ko so na vnukovsko letališče pri Moskvi prileteli kitajski zastopniki, se je napeto vzdušje med Kitajsko in Sovjetsko zvezo še bolj poglobilo. V torek, 9. julija — tri dni po začetku pogajanj — so v Moskvi objavili uradno sporočilo najvišjega sovjetskega partijskega organa o protisovjetskem izpadu v Pekingu, kjer so z velikimi častmi sprejeli izgnane kitajske državljane. Drugi dan so v Pekingu objavili odgovor, v katerem so zavrnili sovjetske obtožbe in sprejem Kitajcev v Pekingu ocenili za »utrejvanje sovjet-sko-kitajske enotnosti«. Nekaj dni pozneje — 14. julija — je ves sovjetski tisk objavil odprto pismo CK KP Sovjetske zveze, v katerem pojasnjujeio vsem komunistom v ZSSR sedanji spor Rdeči trg V Moskvi. Pogajanja tečejo precej daleč od tega trga drugih sovjetskih mestih in kjer so Kitajci povedali svoje ugovore zoper miroljubno sožitje med narodi ter ponovili svoja stališča do vojne in miru. GLOBUS Jezni kancler KONRAD ADENAUER, zahodnonemški kancler, ki bo i jeseni prepustil svoj položaj svojemu nasledniku, se je maščeval nad socialnimi demokrati, ki jih je Kennedv ob zadnjem obisku v Bonnu večloat pohvalil. V pogovoni z ameriškim predsednikom J* Adenauer dejal, da še vedno nima zaupanja v socialnodemokratsko stranko. Za dokaz Je vzel razpravo v Bundestagu, kjer so socialdemokrati glasovali proti izdatkom za obrambo. Ob koncu berlinskega obiska je poslal Adenauer svojega zunanjega ministra jBchrdderja k am€riškenm zunanjemu ministru Rusku naj jbi ta poskrbel, da se berlinski" župan Willy Brandt ne bi ^isedel v Kennedvjev avtomobil in se z njim odpeljal na b£wivca se le ponudil kancler. Willy 'Brandt je tako moral aa letališče v svojem avtomobilu. in ne na drugi strani. Po vtisu, ki ga pogajanja v Moskvi zapuščajo, ne zamudi šef kitajske delegacije Teng Hsiao-Ping nobene priložnosti, da bi še povečal nape-tost, ki že vlada v »oblegani hiši«. Kitajci želijo vsiliti mednarodnemu komunističnemu gibanju »novo strateško linijo« in nadaljujejo s polemiko, ki pomeni »nič več in nič manj kot zelo trdogla-vo in izredno ostro ter nepopustljivo frakcionaško borbo«. Po zadnjih zapažanjih Kitajci že počasi zlagajo v kovčke svoje stvari. Izigravati so začeli tudi pred pogovori dogovorjena pravila obnašanja. Tako je skozi kitajska usta prišlo v javnost nekaj podrobnosti za zeleno mizo, ki so jih natisnili ameriški listi in ponatisnili tudi kitajski. Kitajci so začeli razglašati tudi nove modrosti, da se beli ljudje ne razlikujejo med seboj. Belci ostanejo belci, ne glede na to, ali prihajajo iz imperialističnih držav ali iz socialističnih. Samo člouefe, ki se resno ukvarja s športnim ribolovom, je lahko dober predsednik ZDA. Herbert Hoover, bivši predsednik ZDA Američanke porabijo največji del svojega časa za razmišljanje, kako bi porabile težko zasluzeni denar svojih mož. Ročk Hudson, ameriški filmski igravec Ženske so najbolj iskrene takrat, ko ne govorijo resnice. Mareel Achar, francoski gledališki pisec Na jvečja pomanjkljivost modernih, kuhinj je, da v njih ni več pravih gospodinj. Konrad Adenauer, nemški kancler V svclr. največ - tvegajo pravzaprav tisti Ij-idje, ki nočejo nikoli ničesar tve- ,gati. j Pierre Mendes France, francoski politik Politiki, ki ne znajo plavati, ne bi smeli p oži ga ti mostov za seboj. « • Dr. Bruno Kreiskv, avstrijski minister za zunanje zadeve Nekateri se razburjajo zaradi stvari, ki jih bodo čez dvajset let tudi satni imeli. Pablo Picasso, , španski slikar »Niso nam potrebne no-t \tne bombe. Potrebna nam je človečnost.* Albert Schweitzer, znanstvenik »Sožitji metoda.* cilj, temveč Hans Kroll, bivši zahodnonemški veleposlanik v Moskvi »Ne moremo razmišljati o usodi Evrope brez Velike Britanije. To pomeni, d* bomo v prihodnosti morali najti rešitev britanskega problema.* } Couve de MervDle, francoski zunanji minister Popotni vtisi s Poljske Krakov ni gnezdo i Krakov — univerzitetno mesto, stara presto-lica poljskih kraljev. Po vtisu razbitosti, razlo-ženosti, ki ga zapusti v nas Varšava s svojimi širokimi avenijami, s pravo panonsko bahavost-jo v prostoru se zdi Krakov kot gnezdo, iz katerega kuka nešteto patiniranih streh zvonikov, krog njih mozaik najrazličnejših arhitekturnih lepot, ki jih tu in tam zakrivajo čudoviti krakovski parki — »planti«; zdi se, da si vse to že nekje videl, da je spomin vrnil zavesti neko davno doživetje. Vse je tako zelo domače — pa je vendarle to poljski Krakov. Na vavelskem hribu Zvavclskcga hriba, ki ga z ene strani loči od mesta Visla, že stoletja bdi nad mestom mogočni, v svojih osnovah srednjeveški grad, ki so mu dali dokončno arhitekturno podobo veliki duhovi renesanse. Vavelski grad — vse do 16. sto., rezidenca poljskih kraljev-, je danes to gotovo najdragocenejši in med najzanimivejšimi muzeji na Poljskem. V nepreglednem številu soban in kabinetov lahko obisko-vavec občuduje mojstrovine arhitekture, slikarstva in kiparstva velikih duhov preteklih dob. Nadvse zanimiva je dvorana imenovana »Pod glavami«, kjer je v vsaki kaseti prelepega renesančnega stropa izrezljana glava (vsega jih je štirideset); to so obrazi različnih osebnosti iz tistega časa. Ob stenah soban visijo tapete, med njimi tudi tapeta, napravljena po predlogi velikega holandskega slikarja Rembrandta. Tesno ob gradu kipijo v nebo zelene strehe stare kraljevske katedrale, njena zgodovina sega daleč nazaj v 14. stoletje. Ta je bila v preteklosti prizorišče kronanja poljskih kraljev, pod njenim plaščem so dobili tudi svoj poslednji mir. V prizemlju katedrale počivajo tudi telesni ostanki duhovnih sobesednikov kraljev, največja poljska pesnika Adam Mickievvicz in Juliusz Slo-wacki. C Marijanska cerkev je gotovo med najlepšimi spomeniki gotske arhitekture na Poljskem. Svetloba prihaja skozi originalna poslikana gotska okna tako tiho in nevsiljivo, da ne zmoti miru, ki ga izžareva vsak kot tega mogočnega prostorskega telesa. Za cerkvijo trg, kjer vse dneve ponujajo cvetličarke iz krakovskega predmestja mimoidočim šopke pisanega cvetja. I v Krakov ni Varšava, s svojo bahavostjo in udobjem. \Ta sliki izletniški dvorce v okolici Varšave Druga univerzitetna hiša mr rakov je drugo srednjeevropsko univerzi-f\ tetno mesto, svojo pno univerzo je dobilo že v sredi 14. stoletja. Tudi potem, ko je Varšava postala prestolica poljske države, je ostal Krakov žarišče poljskega kulturnega življenja. V 19. stol. je predstavljal zbirališče ne le pojske, temveč velikega dela slovanske inteligence. Ta stari pomen je ohranilo mesto prav do današnjih dni. V onem delu, kjer se skoraj druga _ob drugi vrstijo univerzitetne hiše, čutiš kot pred toliko stoletji utrip študentskega življenja; na klopeh v parku sedijo v skupinah, vneto razpravljajo, se smejejo, tam spet nedeljsko oblečena žrtev nemirno prelistava zapiske, v želji da v zadnjih trenutkih posrka vase, kar je morda ostalo še v megli, na vratih se pojavi skupina »zmagovavcev«; nasmejani obrazi, čestitke, stisk rok, ploha vprašanj, zmedeni odgovori — večno ista pesem. Rudnik soli e smemo s Pojskega, dokler ne vidimo Viličke — najstarejšega evropsko znanega rudnika soli, tako nas prepričujejo poljski kolegi. Vljudno molčimo, na tihem pa trmoglavimo, da je poljska Vilička v primeri z našo Postojno najbrž pravi nič; čas hiti, mi pa si želimo videti še toliko zanimivejših stvari. Pa smo se le — z rahlo nejevoljo v srcu — podredili želji gostiteljev, ni nam žal. Dobrih 14 km južno od Krakova leži Vilička — mesto, kjer že tisoč let rijejo pod zemljo poljski rudarji. Izpraznjeni rovi, od kode?- so v teku stoletij vozili, bolje nosili rudarji ljudem sol, imajo zxdaj podobo pravega podzemskega gradu, ki so mu do svojevrstne lepote pomagali razen narave tudi rudarji, preprosti ljudski umetniki. Vilička predstavlja danes labirint dvoran, katerih stene krasijo čudovite plastike in reliefi, izklesani iz solne rude. Tako ie rudar, samonikli ljudski kipar vnesel v ta podzemski svet košček zemeljskega življenja. Na kmetih končno še kaj o glavnem cilju našega potovanja; spoznati življenje poljske vasi, poljskega kmeta, to je naš namen, že opazovanja z vlaka, nato ogled bogate muzejske zbirke, (okrog 25.000 predmetov), ki so jih zbrali varšavski strokovnjaki v povojnih letih (stara etnografska zbirka je bila z Varšavo vred v celoti uničena), nas prepriča, da je ljudska kultura na Poljskem še močno živa. še bolj ras o> tem prepriča neposreden stik z vasjo. Zdi sc, da Poljaki s spomeniškim varstvom na vasi nimajo kaj početi. Stavbe so po večini vse lesene, le tu in tam vsiljivo izstopa dom ali skupina domov, zidanih iz žgane ilovice. Skromne, skoraj kočam podobne hiše s slamnatimi strehami krasijo ponekod na zunanji strani bele apnene črte med deskami, drugod so stene pobarvane z močno nebesno modro bar/o. Večji vtis napravijo na nas zgradbe v gorskih naseljih pod Ta-trami. Leseni domovi z visokimi strmimi strehami, kritimi s skodlami vzbujajo vtis pagod. zanimivo je, da so nove planinske zgradbe, namenjene turistom (izvzemši Zakopane, ki jih je turizem do kraja zmiličil), postavljene zares v duhu, ki ga narekuje naravno okolje in domača, kmečka stavbna tradicija. Bolj kot z zunar a strani navduši poljski dom v svoji notranjosti. Ureditev hiše — glavnega bivališčnega prostora daje vtis, da se poljski kmet bori proti vsaki navlaki, prineseni z mesta; poste!-"a, prekrita z doma stkanimi odejami, čudovitih barv in vzorcev, na njej skladovnica blazin, stene, okrašene zgoraj krog in krog z bordurami raznobarvnih papirnatih »vicinajk« (v najrazličnejših motivih zrezan papir), nekakšen lampion iz slame in papirnatih rož, od katerega so po vsej površini stropa speljani živobravni papirnati trakovi, majhna poslikana skrinja, nad njo sklednik z domačo lončeno posodo prikupnih oblik in izbranega slikarskega okrasja, v levem koiu b vratih ognjišče, s kaminom in pečjo — to e slika kmečke hiše za Mazovskem polju. V območju Krakova navdušijo hiše s stenskimi slikarijami rastlinskih motivov, ki jih srečujemo tudi na poslikanih skrinjah, motivi, ki so na moč podobni našim gorenjskim. V gorskih vaseh ped Tatrami srečujemo pastirje, stare in mlade, oblečene v stari domači noši, lepo vezenih belih hlačah iz domačega- sukna, ki jih vezejo moški sami, z bakrenimi sponkami na srajcah; v nedeljo si tudi ženske oblečejo v stara domača praznična oblačila. Pojska ljudska noša je izredno bogata, skoraj vsaka vas pozna svojo varianto. Harmonija ban, t':anih raševina.s'.ih krilih, skoraj filigranske vezenine platnenih srejc, jantarjev in koralni nakit, ženska pokrivala naiiazličncjših oblik in okrasja razodevajo VeliK esteiski čut preprostega poljskega človeka. ANKA NOVAK Prva jugoslovanska \ zanimivosti omska centrala Vrlika in odgovorna naloga domače industrije Izgradnja projektov za našo prvo atomsko centralo je zaupana domačim podjetjem, ki so že začela s prvimi pripravami za izpeljavo te zapletene naloge. Skupaj s podjetji, ki so specializirana za to delo, bodo pri izdelavi projektov sodelovali tudi naši atomski inštituti, ki se s to problematiko že intenzivno ukvarjajo. Strokovnjaki pričakujejo, ba pokrivati energetskih prida bodo že letos lahko po- manjkljajev. Predstavljala bo šravin trdne organizacijske le uvod V stalno izgradnjo .osnove, ki bodo ustrezale nuklearnih elektrarn v naši n?šim potrebam za izgrad- državi. njo prve atomske centrale v Pri raziskovalnih nalogah Ji-Toslaviji. sodeluje večje število tovarn Centrala bo imela nuklear- in projektantskih organiza-ni reaktor na prirodni uran cij. Viden doprinos pri re- • sevanju te naloge bo tudi delo pred kratkim ustanovljenega združenja za nuklearno opremo v Zagrebu, v katerega so včlanjena pod-Predvidcno je, da naj bi jetja »Rade Končar« in topna atomska centrala ne varna parnih kotlov v Žitnja-imela predvsem energetski ku, »Jugoturbina«, »Djuro po^rv " ne bi bilo tre- Djakovič« in drugi. Posebno s plinskim hlajenjem in modeliranim grafitom. Foskusni pomen važna bo vloga podjetij pri raziskavi tehnologije materiala, predvsem še uranskih goriv. Brez dosedanjih izkušenj Osvajanje instrumentacije in regulacije za prvo nuklearno centralo zastavlja pred našo industrijo precejšnje zahteve. Obstajajo namreč mnogi tipi domačih naprav, a vsak posamezni instrument je treba projektirati in zgraditi z lastnimi močmi, brez opore v prejšnjih izkušnjah. Ker je od, regulacije odvisna varnost naprav, je ta še prav posebno občutljiv in zapletena. Naša elektronska industrija preciznih instrumentov že proučuje tehnologijo in konstrukcijo merilnih naprav, da bi dosegla zaželen tehnični nivo. Popolnoma nov izdelek naše industrije so igralne skrinjice, ki so jih začeli izdelovati v obratu »Iskre« v Pržanju, za predvajanje gramofonskih plošč. Podjetje je ta izdelek razvilo samostojno. Skrinjica je prirejena za 50 gramofonskih plošč. Avtomat lahko predvaja enokanalne in dvokanalne plošče, in sicer posnetke z obeh strani. Proizvodnja glasbenih skrinjic bo v glavnem usmerjena na izvoz. Že letos jih bo podjetje izvozilo v Zahodno Nemčijo okoli 7.000 Nekaj sto avtomatov pa bodo prodali tudi domačim kupcem. V prihodnjem letu nameravajo proizvodnjo še povečati. Za zdaj uporabljajo pri izdelovanju glasbenih skrinjic pretežno domači material, uvažati pa morajo še strojčke in igralne glavice. Na sliki: oddelek, ki izdeluje igralne avtomate. Robot rezervira letalske karte Delo uslužbenca pri okencu aerotransporta v Mont-realu ni težko. Če želi zvedeti, je prosta kakšna karta za let od Montreala do Londona, mora samo pritisniti na gumb in obvestilo dobi v nekaj sekundah. Obvestila lahko dobi za obdobje do 20 tednov vnaprej. Ta izredni robot — sistem uporabljajo v ZDA že dalj časa, nedavno tega pa so ga povezali s službami aerotransporta v Frankfurtu, Diisseldorfu, Rimu, Zurichu in Montrealu. Robot dela tako, da beleži vsako rezenacijo in tako razpolaga s podatki, katera mesta so zasedena in katera prosta. Kjerkoli so povezani s tem robotom, lahko v kateremkoli času dobe potrebno obvestilo. V eni sami uri je zmožen odgovoriti tudi na 7» tisoč vprašanj. Odgovarja z besedicama »da« in »ne«. Elektronsko uho Dva ameriška znanstvenika sta konstruirala elektronsko uho, ki je podarilo sluh ženi, ki je bila od rojstva gluha. Upata, da bosta aparat izpopolnila in vrnila sluh" mnogim, ki jim ni mogoče pomagati z navadnimi pripomočki za gluhoneme. Elektronsko napravo so vsadili v lobanje devetih bolnikov, ki so po operaciji lahko zaznali zvok. Umetno uho je težko 55 gramov in bolniku ne povzroča neprijetnosti. Mikrofon, ki je namščen zunaj, sprejema zvok, vgrajeni aparat pa spodbuja slušni živec, ki v možgane prenaša zabeleženi zvok. Konstruktorji te naprave menijo, da bo naslednje uho, ki ga bodo izdelali, še tanjše in da ga bo mogoče vložiti pod kožo, ne da bi ga bilo treba vtisniti v lobanjo. Most — predor prek oceana Prihodnje leto bodo v nekem zalivu na Atlantski obali Združenih držav Amerike dogradili pravi tehnični čudež. Gre za most, ki bo dolg okoli 1600 metrov. Ta edinstvena in nenavadna gradnja bo imela vrsto stebrov, mostov, nadvozov in predorov, pritrjenih na štiri umetne otoke. V dno morja so vkopani stebri iz armiranega betona, ki bodo nsili loke mosta. V most so vgradili predore na dnu morja zaradi tega, da prekooceanske ladje ne bi plule skozi most, katerega posamezne dele bo mogoče odpirati. Teorija 142-letnii Vaški kovač iz Šahruda v severovzhodnem Iranu je verjetno najstarejši človek na svetu. Ima namreč 142 let. Za razliko od večine stoletnikov, ki svojo starost pripisujejo vzdržnemu življenju, posebnemu načinu prehrane in podobno, ima Mohamed svojo teorijo: trdi, da je njegovo dolgo življenje posledica srečnega življenja v zakonu. Mohamed je bil trikrat oženjen in je preživel vse tri žene in 13 izmed 15 otrok. Trenutno je neoženjen — vdovec, vendar si je že izbral mlado dekle iz svoje vasi. Sedaj čaka le še na pristanek edinega preživelega sina. Klub mladih astronavtov V Leningradu imajo klub mladih astronavtov, ki je pni te vrste na svetu. Otroci so ga ustanovili 12. aprila 1961, na dan, ko so poslali v vesolje Jurija Gagarina. Klub je imel sprva 300 članov — dijakov med 15 in 17 leti, sedaj so njihovo število zmanjšali na 100. Razen medicinske selekcije klub zahteva še brezkompromisno disciplino, odličen uspeh pri učenju in stalni fizični trening. Deset najboljših članov je že letelo z reaktivnimi letali, skakalo s padali in treniralo na raznih napravah ter bivalo v pogojih vesoljskega poleta. Razen tega obvladajo radiotehniko in se spoznavajo z astronomijo, ve* soljsko medicino in astronavtiko. Pred kratkim jim je glavni maršal avijacije SZ Aleksander Novikov predal spričevala mladih kozmonavtov. i¥eraren ropar ima v mahu celo Jelovico edved ni svetnik Kmetje o medvedu na Jelovici govorijo s takšnim strahom, kot so govorili nekoč naši predniki o Turkih — Zaradi medveda ne bo prišlo do kmečkega upora — V dveh letih je zver pobila okoli 30 glav živine Ropar jevo poreklo Vasi pod Jelovico gloda posebna skrb. Kmetje se ponoči v spanju premetavajo, podnevi pa ne morejo mirno delati. S planine prihajajo boleče novice. Na kmetijah o njih govorijo s takšnim strahom, kot so nekoč naši predniki govorili o Turkih. Kmetje so se proti turškim vpadom borili s kropom in z noži, proti fcveri, ki so jo videli le nekateri, pa ne morejo uporabiti ne enega in ne drugega. ; Zaradi medveda, ki se že tri leta klati po gozdovih Jelovice, Pokljuke in Bohinjskega ko- ta, verjetno ne bo prišlo do kmečkega upora. Toda kmečki glasovi so zaradi tega zelo razburjeni. Hudujejo se nad lovci in jih zmerjajo, češ da niso vredni počenega groša. Medved jim dela sive lase, lovcem pa sramoto. Toda medved ni slon. Če bi bil na Jelovici, slon, bi na njej najbrž mrgolelo lovcev. Vsakdo bi hotel imeti za trofejo dragoceno slonovo kost. Medved pa takšne kosti nima. Zato sta na Jelovici v družbi največ dva lovca, ki preganjata medveda. Vol brez trebuha Twist in posledice V Parizu se je ta mesec na trgu Nation zbralo 150.000 oboževavcev tvvista. Po svetu je vladalo ainenje, da je tvvist v zatonu, toda mladina na tem trgu je dokazala nasprotno. Koncert se je pričel ob 21. uri in končal ob nlih ponoči. Posledice tega koncerta pod vedrim iiebom so bile: polomljeno drevje, poškodovane igradbe, več telesnih poškodb in en primer posilstva. Pedagogi in psihologi so zaskrbljeni. Ali je nogoče, da se današnja mladina toliko razlikuje k* prejšnjih generacij? Nekateri menijo, da je ydanes mladina prej zrela in prej samostojna. V večini so prepuščeni sami sebi in žive v glavnem na ulici. Drugi pa menijo, da dogodek na tem trgu niti ni tako strašen. Vsako leto 14. julija — ko Francija slavi narodni praznik — se dogajajo podobne stvari. Medved, ki je že dve leti kralj zveri na Jelovici, ni »svetnik«. Vsako leto pokolje na pašnikih več goved in voličkov. Njegov plen obleži na »bojnem polju«, sam pa se zadovolji s tem, da žrtvam iztrga drobovje in se napije vroče krvi. Kmetom prepušča posmrtne ostanke in pogrebne stroške. V lovski pratiki ima medved z Jelovice svojo stalno rubriko in časopisi pišejo o njem vsaj enkrat na leto. Za lovski priročnik so sestavili že nadroben življenjepis te čudne zveri, ki je pred tremi leti vpričo jezerske obmejne straže prestopila državno mejo in takrat zašla v naše gozdove kot prvovrsten in spreten zločinec. Medved se polovico leta skriva in napada črede goved, polovico leta pa prespi. Ob spanec ga ne morejo spraviti niti naši lovci! Triletno preganjanje divje živali, ki je do sedaj, pobila po površno zbranih podatkih čez trideset glav goveda, številne zasede in organizirani pohodi po medvedovih stopinjah, gorenjskim lovcem ni dalo nobenih izkušenj .Medved je še vedno medved, ropar in predrzen zločinec, ki ne skriva svojih prstnih odtisov pri številnih umorih. In kot je rekel neki Bohinjec: »Ta medved ne bo umrl od lovčeve krogle, počil bo od smeha ali pa umrl od starosti.« Telica vpije na pomoč Po dolgem zimskem spanju o medvedu letos dolgo ni bilo nič slišati. Lovci na Jelovici so se že hvalili, da požrešen in grd kosmatinec ne upa priti iz svojega brloga. Isto noč, ko so se v lovski koči lovci pogovarjali o zveri, je pretkana žival napravila svoj prvi obisk na Zgoški planini, nekaj sto metrov vstran od lovske koče. Prizorišče pokola je bilo še drug dan vse krvavo. V noči od torka na sredo so v mali vrtači našli ubitega dveletnega volič-ka, last Matevža Kolničarja iz Spodnje Lipnice, in ranjeno Muhovčevo telico iz Kamne gorice. Medved je tristo kilogramov težkemu volu iztrgal drobovino, izpil kri in ga pustil, telico pa obgrizeno in razmrcvarjeno pustil še nekaj ur pri življenju. Oskrbnica koče na Zgoški ravni je ponoči slišala glasove živine. Ob prvem svitanju zjutraj je Jože Berce odšel proti staji in v njej našel preplašeno živino, ki se je od strahu stiskala v hlevu. Stekel je v kočo po puško in pre-iskal vso bližnjo okolico. V grapi nedaleč od staje je najprej našel dva repa, pozneje pa še obe žrtvi roparskega napada. Na istem kraju je medved lansko leto strgal dva mlada vola. Medved po običaju vedno obračuna najprej z živaljo, ki ima za vratom zvonec, Tudi tokrat ni bilo drugače. Mladi vol je imel okoli vratu obe--iea pastirski «wgi---< ....."■»'.■■ - Janez Verkelj in Tone Lušina sta neustrašna lovca. Medveda se ne bojita na tleh Zvonec odnesejo v dolino Vkmečkih hišah je običaj, da za izgubami pri živini zelo žalujejo. Matevž Kolničar, ki so mu po sinu poslali zvonec in jermen pobite živali, je kmet in pol. Na lepem svetu ima hišo, in ker je sam zaradi invalidnosti nezmožen za delo, razmišlja tem več o medvedu. Venomer, pri vsakem drugem stavku ponovi misel: »Prekleto, da je moral zagrabiti prav mojega vola!« V tej misli ni toliko zaskrbljenosti zaradi denarne izgube kot stare, podedovana kmečke skrbi, da nesreča pri živini pomeni za kmeta sedem suhih let. K temu razmišljanju običajno na koncu še vedno glasno pristavi: »Ta žival je od hudiča!« Dva lovca na straži mjaslednja noč po velikem pokolu na Jelovici ni bila mirna. Dva lovca — Tone Lušina iz Dražgoš in Janez Vertelj iz Radovljice sta sklenila, da bosta zver čakala v zasedi. Na Povšinovi planini, kjer se pase prav tako precej govedi, sta si uredila svoj bivak pod milim nebom. Običaj je, da lovci pred medvedom splezajo na smreke, da bi odstranili vsak vonj po človeku. Znano je, da medved že s precejšnje razdalje zavoha človeka .Dva lovca pa sta os!aTa kar na tleh in izmenično čakala nočnega roparja. Deset minut pred pol drugo uro ponoči, ko se, je lovec Tone že pripravljal, da bi počasi zbudil svojega lovskega tovariša za stražo, ja nastalo na Povšinovi planini čudno vzdušje. Krave, ki so se nekatere dd takrat še pasle, druge pa ležale v globeli, so se sesule v trop kot toča. V velikem strahu so tekale. Za njimi se je valil širok in plečat medved. Lovcema je prišel pod puško. Kljub precejšnji teini sta ga videla. Ustrelila sta širikrat. Žival se je obrnila, se na nogah zasukala in tekla dalje. Zaradi noči pa noben strel ni zadel v živo. Medved je odnesel celo kožo. Sledovi so zjutraj pokazali, da je. medved prišel po svoj plen. Zjutraj smo na Jelovici zvedeli tudi, da je medved tisto noč, od srede na četrtek, pol uro pred polnočjo napadel tudi goveda pri Ribiisk} planini. Zgrabil je telico in jo začel obdelovati) Pastir ga je pregnal s psom: Ribnska planina je od Povšinove planine odn daljena poldrugo uro dobre hoje. Medved toref v eni noči prehodi veliko sveta. j ZDRAVKO TOMAŽ Bi | Radijski spored OD 20. JULIJA DO 26. JULIJA Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5.05, 6.00, 1., 8., 10., 12.. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik »b 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., t2.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 20. julija 8.05 Poštarčck v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Zabavni ansambli in orkestri madžarskega , radia 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel 10.15 Pojo zabavni zbori 1028 Partitura v h-molu 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Pouk iz letošnje zime glede sadnih in okrasnih rastlin 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Jugoslovanski operni pevci v Verdijevih operah 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.30 Iz baleta Romeo in Julija 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Violinistka Nousha Doina 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 1°.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače . .. 20.20 Tajno lovsko društvo 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešimo na valu 327,1 DRUGI PROGRAM 19.05 Moč usede — opera 22.15 Jazz na koncertnem odru 18.00 Tri dni na Bledu 19.05 Mali koncert zabavne glasbe 20.00 Partizansko gledališče 21.05 Skupni program JRT 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zaplešimo v praznični večer . DRUGI PROGRAM 19.05 Simfonija — Vojna in mir 20.45 Zabavni kaleidoskop TOREK — 23. julija 8.05 Dva prizora iz Veronike Deseniške 8.35 Igrajo orkestri 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 9.50 Na hommond orgle igra Bernard Boch 10.15 Dopoldanski plesni koktajl 10.35 Dopoldanski koncert APZ »Tone Tomšič« 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.40 Dva prizora iz opere Orfej in Evridika 13.30 Za razvedrilo in oddih 14.05 Od Vo'ariča do Osterca 14.35 Naši poslušavci i čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba '■ 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Planinska oddaja 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zabavna orkestra 2020 Radijska igra . . 21.12 Serenadni večer 21.43 Zabavni intermezzo 22.15 Skupni program JRT 23.05 Ce želite — zaplešite DRUGI PROGRAM 19.05 S tujih opernih odrov 20.15 Petnajst minut z orkestrom Bili Daviš 20.45 Iz švedske komorne glasbe 21.05 Skupni program JRT SREDA — 24. julija NEDELJA — 21. julija 8.00 Mladinska radijska igra 838 Iz bogate zakladnice Emila Adamiča 9.05 Naši poslušavci čestitajo ^ in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 Pisano nedeljsko glasbeno dopoldne 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Operni koncert 15.15 Tri krat pet 15.30 Danes dopoldne 19.05 Mali koncert zabavne glasbe 20.00 *V sonce bo hosta zapela« literarna oddaja 20.30 Davnina — orkester RTV Ljubljana 20.40 Zabavni orkester RTV Zagreb 20.50 špodtna poročila 21.00 Iz naših narod n o-zaba v n i h matinej 22.15 Skupni program JRT 23.05 Melodije v noči DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Sodobni izvajavci 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Sto let popevke 20.45 Pisan spored zabavne glasbe 22.15 Komorno-glasbena soareja jugoslovanske glasbe PONEDELJEK — 22. julija 5.00 Za naš praznik 8.00 Listi iz vaške kronike 8.30 Pesmi mladine 9.05 Orkester RTV Ljubljana in solisti 9.45 Revija naših pevcev zabavne glasbe 10.40 Svobodna zemlja — kantata 11.00 Mladi ob tabornem ognju 11.45 Melodije 12.05 Zapojmo in zaplešimo ... 12.45 Pojoče strune 13.30 14.00 15,15 15.40 16.00 16.20 17.05 17.35 17.50 Kaj so izvajali na mitingu in na koncertu Čestitke ob dnevu vstaje Zabavna glasba Slovo brigadirke Kočevje pred praznikom Z veselimi zvoki ob radijskem sprejemniku Borec in skladatelj Bilečanka — uvertura Godala na tipke 8.05 Opera in balet 8.55 Otroške razglednice 9.10 Glasbena oddaja za cicibane 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Miniature za violino 10.30 Človek in zdravje 10.40 Slovenske narodne pesmi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna-glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi izpod Sar planine 13.30 Francoska opera v 19. stoletju 14.05 Za razvedrilo in oddih 14.35 Ob plesu in pesmi 15.15 Zabavna glasba 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 2» .45 Kvintet George Shearing z godali 21.00 Literarni večer 21.40 Tri skladbe Primoža Ramovša 22.15 Skupni program JRT 23.05 Četrt ure s pevko Lolo Novakovič 23.20 Skupni program JRT 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od skladatelja do skladatelja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Dan Pasquale — opera 22.15 Nekaj razpoloženjske glasbe 22.50 Literarni nokturno 23.05 Pojeta Olga Nikolič in Lucho Gatica 23.25 Sonata za violo in klavir 2335 Med skladbami Pavleta Merkurja DRUGI PROGRAM 19.05 Zabavni zvoki 1935 Godalni kvartet št. 2 20.00 Melodije in plesni ritmi 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 ČETRTEK — 25. julija DRUGI PROGRAM 19.05 Koncertne arije 1935 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana 20.00 Dva sodobna madžarska avtorja 20.45 Odmevi iz Venezuele 21.00 Melodije po pošti \lrino PETEK — 26. julija 8.05 »Občutki« 8.30 Zabavni orkester Bob Moore 8.55 Pionirski tednik 935 Petkovo koncerino dopoldne 10.15 Zabavni zbori 1035 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1235 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Odmevi s plavega Jadrana 13.30 S simfoničnimi plesi po domovini 14.05 Za razvedrilo in oddih 14.35 Klavir in violina 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba 15.40 KZRTV Ljubljana izvaja skladbe jugoslovanskih avtorjev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji iz oper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zabavna paleta 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Darius Milhaund in Francis Poulonec 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Griegovi večeri 21.00 Vedri zvoki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Zadnji ples pred polnočjo 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert DRUGI PROGRAM 19.05 Zabavni zbori in orkestri 20.00 Med deli Johanna Sebastiana Bacha 2032 Sergej Prokofjev igra 20.45 Trio Horvvedel 21.00 Druga simfonija 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 Kranj »CENTER« 20. julija francoski CS film OKUS NASILJA ob 18. uri, premiera jugoslovanskega filma SAŠA ob 22. uri 21. julija amer. film ZLATI KADILAK ob 16. uri, francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob 18. uri, premiera nem. barv. filma JAZ NISEM KAZANOVA ob 22. uri 22. julija japon. film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA ob 18. uri, nemški barv. film JAZ NISEM KAZANOVA ob 20. uri, premiera italijanskega barvnega CS filma OSVAJAČ MARACAIBO ob 22. uri 23. julija jugoslov. film SAŠA ob 18. uri, nemški barvni film JAZ NISEM KAZANOVA ob 20. uri 24. julija ital. barvni film OSVAJAČ MARACAIBO ob 18. in 20. uri 25. julija ital. barv. CS film OSVAJAČ MARACAIBO ob 18. in 20. uri 26. julija ital. barv. CS film OSVAJAČ MARACAIBO ob 18. in 20. uri Kranj »STOR2IČ« 20. julija japon. film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA ob 18. uri, ital, VV film AVANTURA ob 20. uri 21. julija francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob 14. uri, japonski film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA ob 18. uri, amer. film ZLATI KADILAK ob 20. uri 22. julija nem. barv. film JAZ NISEM KAZANOVA ob 14. uri, ital. VV film AVANTURA ob 16. uri, franc. CS televizija SOBOTA — 20. julija 8.05 Divertimento za klavir in orkester 835 Zveneče kaskade 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 935 Mali koncert zabavne glasbe 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti j 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi izpod Pohorja 12.45 Od fandanga do valčka 14.05 Iz jugoslovanskih oper 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.35 Novo v naši diskoteki 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sovjetski violinisti 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov Evrovizija 14.00 Tekmovanje v atletiki RTV Zagreb 19.30 Zagrebška kronika RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu Italija 21.05 »Gospod srednjih let« — zabavno glasbena revija RTV Ljubljana 22.15 Zgodba iz serije »Nič ena« RTV Zagreb 22.45 Poročila NEDELJA — 21. julija RTV Ljubljana ■ 20.45 »Na svoji zemlji« -slovenski umetniški film RTV Zagreb 22.15 Poročila PONEDELJEK — 22. julija RTV Ljubljana 19.00 Priča junaštva — filmska reportaža RTV Ljubljana 19.30 »Noč pod* šotorom« RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 2030 Tedenski športni pregled 20.45 »Christofor Columbo« TV 22.00 Poročila TOREK — 23. julija RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.45 TV transverzala 21.45 Po Jugoslaviji RTV Beograd 22.15 Poročila ČETRTEK — 25. julija RTV Zagreb 19.30 »Jadran v borbi« — oddaja za otroke RTV 'Beograd , 20.00 TV dnevnik 20.30 Propagandna oddaja PETEK — 26. julija RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja Evrovizija 14.00 Tekmovanje v atletiki RTV Beograd 19.45 Turistične razglednice 20.00 TV dnevnik Ni sporeda! SREDA — 24. julija RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 19.30 Beograjska kronika 19.45 »Husinjska pesem« 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.45 Svečana otvoritev X. filmskega festivala v Pulju 21.45 Poročila ii\m OKUS NASILJA ob 1830 uri, amer. film ZLATI1 KADILAK ob 2030 23. julija amer. barv. film OSAMLJENI MAŠČEVALEC ob 18. uri, jugoslovanski film -SAŠA ob 20. uri 24. julija ital. barv. CSfilm TEROR BARBAROV ob 18. uri, nemški barv. film JAZ NISEM KAZANOVA ob 20. uri 25. julija amer. barv. film DEYVI KROKET IN PIRATI ob 18. uri, nemški barv. film JAZ NISEM KAZANOVA ob 18. uri, domači film SAŠA ob 20. uri Letni kino »PARTIZAN« 20. julija francoski CS film OKUS NASILJA ob 2030 21. julija francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob' 2030 22. julija jugoslovanski film SAŠA ob ^0.30 23. julija amer. barv. film I OSAMLJENI MAŠČEVALEC i ob 20.30 24. julija ital. barv. CS film ! TEROR BARBAROV ob 20.30 25. julija amer. barv. film DEYVI KROKET IN PIRATI ob 20.30 26. julija nemški barv. film 1 JAZ NISEM KAZANOVA ob 20.30 Stražišče »SVOBODA« 20. julija ameriški film ZLATI KADILAK ob 20. uri | 21. julija francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob 16. uri, japonski film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA ob 20. uri 22. julija amer. film ZLATI KADILAK ob 16. uri, francoski CS film OKUS NASILJA ob 20. uri 24. julija jugoslovanski film SAŠA ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 20. julija nem. barv. film JAZ NISEM KAZANOVA ob 2030 21. julija francoski CS film OKUS NASILJA ob 17. in 20. uri Naklo 21. julija nemški barv. film ČRNI BLISK ob 18. in 20. uri 22. julija francoski barv. film SLEPI POTNIK ob 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« i 20. do 22. julija angleški barv. film OBOROŽENO ROPANJE 23. do 24. julija madžarski film MAJSKE SLANE 25. do 26. julija italijanski film UBIJAVEC Jesenice »PLAVŽ« 20. do 21. julija francoski film ZAUPNIK TEH ŽENA 22. do 23. julija angl. barv. film OBOROŽENO ROPANJE 25. do 26. julija madžarski film MAJSKE SLANE Žirovnica _ 20. julija francoska film1 POTEPENCI 21. julija ruski film IVANOVO OTROŠTVO 24. julija angleški barvni film OBOROŽENO ROPANJE Dovje 20. julija ruski film IVANOVO OTROŠTVO 21. julija francoski film POTEPENCI 25. julija angleški barvni film OBOROŽENO ROPANJE Koroška Bela 20. julija italijanski barvni CS film OSVAJAČ MARACAIBO 21. julija madžarski film MAJSKE SLANE 22. julija francoski film ZAUPNIK TEH ŽENA Kranjska gora 20. julija madžarski film MAJSKE SLANE 21. julija italijanski barvni CS film OSVAJAČ MARACAIBO 24. julija francoski film ZAUPNIK TEH ŽENA Kropa 20. julija francoski film LOPOVI VELIKEGA SRCA ob 20. uri 21. julija amer. film HUDIČEV UČENEC ob 17. in 20. uri 22. julija italijanski film NOČ V RIMU ob 20. in 17. uri 25. julija madžarski film POD RANGOM ob 20. uri Ljubno 20. julija italijanski barvni film VOJNA IN MIR II. del ob 20. uri 21. julija amer. barv. film PONOSNI UPORNIK ob 16. uri 22. julija jugoslovanski film NASILJE NA TRGU ob 20. uri Duplica 20. julija španski barvni film MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO ob 20. uri 21. julija španski barv. film MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO ob 15., 17. in 19. uri 24. julija francoski film GREH MLADOSTI ob 18. uri 25. julija francoski film GREH MLADOSTI ob 20. uri Radovljica 20. julija amer. CS film SALAMON IN KRALJICA SABA ob 20. uri 20. julija francoski CS film STRELJAJTE NA PIANISTA ob 18. uri 21. julija amer. CS film SALAMON IN KRALJICA SABA ob 15.30 in 20. uri 21. julija "francoski CS film STRELJAJTE NA PIANISTA ob 18. uri 22. julija jugoslovanski film 2A. jurija francoska film USODE ob 18. in 20. uri 25. julija amer. barv. CS1 film AVANTURE MLADEGA' ČLOVEKA ob 20. ari 25. julija španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 18. uri 26. julija film GREH 20. uri španski barvni LJUBEZNI ob športne prireditve % OTVORITEV LOVSKE KOČE Lovska družina Selca bo jurti ob 10. uri odprla lovafo kočo na Rastovki na Jelovici. Po otvoritvi koče bo zabava. Dohod je možen tudi z avtomobili. # POČITNIŠKI DOM »RADE KONČAR« Počitniški dom »Rade Kon-čar« v Bašlju je 10 kilometrov oddaljen od Preddvora. Do zgradbe pelje lepa cesta, ki je 3 kilometre do Bašlja asfaltirana. Dom je poznan pod imenom »Gamsov raj« in leži v podnožju Storžiča v nadmorski višini 750 metrov. Tu je idealna točka za preživljanje letnega dopusta. O MOTORI ZEM Jezersko — Jutri ob 1030 se bodo na cesti od Jezerskega vrha pričele moto dirke, ki jih organizira Avtp-moto društvo Kranj. Tekmovanja se bodo razen naših najbolj-' nedeljskih izletov, prirejanje ših motoristov udeležili tudi; . ... v. . « ... T. ... raznih seminarjev itd. Vse-vozaci iz Avstrije in Italije. j kakor spada med najlepše j objekte te vrste v Sloveniji, Nudi udoben odmor v gozdni tišini; ob domu so livade za sončenje in razne športne igre (odbojko, tenis, nogomet in drugo), medtem ko so pozimi tam ugodni pogoji za j smučanje in sankanje. — j Dom ima 10 sob, dnevno so-' bo, dve kopalnici, pozimi centralno ogrevanje in različne športne, rekvizite. — Za obisk doma se lahko poslužite avtobusov, ki na relaciji Kranj — Bašelj jn nazaj vozijo večkrat na dan. # SMUČANJE Jezersko — Jutri ob 11. uri bo na plazu za Češko kočo nad Jezerskim meddruštveno tekmovanje v slalomu. Tekmovanje prireja športno društvo Triglav. # PLAVANJE Kranj — V okviru I. zvezne lige bo v torek ob 20. uri na kranjskem kopališču dvoboj med Ljubljano in domačim Triglavom. luristični informator # KRESNA NOČ V KRANJU PLES OB PLAN ŠARSKEM JEZERU JEZERSKO — V gostinskem podjetju Dom je vsako soboto zvečer ples. Jutri in v ponedeljek bo ples tudi ob Planšarskem jezeru. Pričetck bo obšakrat ob 14. uri. Turistično društvo Kranj bo danes zvečer v počastitev občinskega praznika priredilo zabavno-turistično prireditev KRESNA NOČ. Prireditev bo v Savskem logu s pričetkom ob 20. uri, medtem Bitnje pri Kranju bo ju-ko bo prireditveni prostor \ tri ob 14. uri priredilo odprt od 18. ure naprej. — 1 svojem ! veeslico, na kateri bo za raz »DOBRI ZNANCI« V BITNJAH BITNJE — G?sivsko dru- 14. uri priredilo ob domu veliko vrtno Sodelovali bodo: kranjski zabavni ansambel, ansambel Bardorfarjev z vokalnim kvartetom Zvonček, pevca Peter Ambrož in Rado Ko-kalj, folklorna skupina iz Nemilj in humorist. — Za jedačo in pijačo bodo poskr-1 bela podjetja Jelen, Park re-! LOVSKI KRST stavracija in Mesnina Škofjaj NA KRIŠKI GORI Loka. — Po programu bo v; Prihodnjo nedeljo ob 11 Savskem logu ognjemet in! uri bo n« Kriški gori d»ogi velik kres. Jutri ob 15. uri se I »Gaaisiv bal z lo»*kim kr- vedrilo poskrbel •kvintet »Dobri znanci« s pevceuia Marjanom Roblekom in Jcžetom Kovačem. — Če bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo. s ioni«. Prireditev bo v okviru IGRE NA SKELAH ob 18. in . 2q ur- i bo prireditev nadaljevala na 23. julija francoski film' istem mestu, vendar tokrat j praznovanja obQu*kc^.t »raz USODE ob 20. uri ! ne bo kulturnega sporeda. 1 nika Trtica. 6 I DOM m DRUŽINA # MODA 0 DOM # DR UŽIMA # MODA # DOJi # DRUŽINA # MODA m DOM m DRUŽINA # AfOIM Obleka v vročili dneh Čeprav kar noče biti res pravili vročih poletnih dni, smo verjetno pomislile, kakšna obleka bi bila tedaj najbolj prikladna. Res je, da je elegantno oblačilo enobravno in da je toliko opevana bela barva dobila precej privržencev, vendar je tudi res, da je zelo mladostna in prikupna živo-pisana poletna obleka. Dana nam je kar precejšnja možnost v izbiri rožastega, pikčastega in križastega blaga. Pri nakupu tega pomislimo na barvo las, oči in upoštevajmo tudi v poletju bolj zagorelo polt. Posebno lepo nam bodo pristojali modro- zeleni in sivi barvni odtenki. Med barvami, ki prihajajo v poštev, so kombinacije rumene z zeleno, modro in rdečo ter rožnato s črno, temno modro in zeleno. Seveda že nekaj poletij priljubljena in elegantna kombinacija črno-bela še vedno ni prišla v pozabo. Ce se pa bolj navdušujete za enobarvno blago, vam lega niti ne brani moda niti naša tekstilna industrija. Predvsem pri platnenem blagu imamo na LIMONINO MLEKO ' vode, lfil mleka, sok od V* limone malo limonine lu-pinice in sladkor. Vodo zmešamo z mlekom, to prevremo, dodamo dobro umito nastrgano limonino lupino. Pijačo shladimo, dodamo limonin sok, sladkor po okusu in žvrkljajmo, da se mleko le rahlo sesiri. TATARSKA OMAKA Sesekljaj pol očiščene sardele, malo kislo kumarico, žlico kaper, pol žlice šalotke, listič pehtrana, četrt žlice peteršilja. Zmešaj med navadno majonezo in postavi na mizo. SIROVE BLAZINICE 30 dkg moke, 30 d kg skute, 25 dkg margarine, nekaj marmelade in sladkornega prahu. Med moko zdrobimo margarino, dodamo preparirano skuto in omesimo testo, raz-valjamo in razrežemo na manjše štirikotne delce. Nato nadevamo marmelado, prepognemo in stisnemo robove Mladostno polerno obleko poživlja vezenje, ki je na man- ter spečemo. Pečene in še top-šetah in kravati. Zvončasto krilo je rahlo nabrano }e povaljamo v sladkorju. Modne zanimivosti SIROVA POGAČA Mešaj, da dobro naraste, 14 dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja in J rumenjakov. Prideni 14 dkg zmletih orehov ali mandeljnov, 14 dkg strtega svežega sira, malo limonine lupine, žlico drobtin in trd sneg 6 beljakov. Napolni pomazan tortni model in peci v srednji vročini. Pečeno potresi s sladkorjem, in nekoliko shlajcrio razrezi. SKUTIN1 CMOKI Vmešaj 8 dkg masla ali m.i-sti z enim rumeniakom, nato dodaj dve celi jajci, 1 kg sk:i-te, 8 dkg pšeničnega zdroba, 12 dkg moke in ščepec soli, nato oblikuj cmoke ter jih skakaj v vreli vodi (20 minuti govanje oči Posebno v poletnih dneh ob močnem soncu oči in nežna kožica ob očeh precej trpijo. Ce pridemo z dolgega po tovanja z utrujenimi očmi. je najbolj priporočljivo, da jih splakncmo s toplim ka-milčnim čajem. Ce so veke rahlo zatečene, oči pa motne, bodo kamileni obkladki zelo koristni. razpolago lestvico lepih pastelnih tonov. Poletne obleke so skoraj vse brezrokav-ne, če imajo pa rokave, je obleka krojena v strogem sračjem stilu. Ko je na morju neznosno vroče, se bomo dobro počutile v obleki kro-. jeni v kroju vreče. Mlajše žene si lahko privoščijo tudi; modne stranske razporke. Prednost te obleke je prav' gotovo v tem, da nas nikjer' ne veže in nam je torej manj vroče. Seveda so obleke lahko krojene po telesu in so potemtakem oprijete. Obleke iz sifona, prave svile ali- organdija za popoldanske in večerne priložnosti so malce drugačnega kroja. Krilo je lahko bogato nabrano, plisirano ali nagubano. Ovratniki so v obliki pentlje, jaboja; z večjim ali manjšim izrezom. Mali nasveti Čeprav ne težimo, da bi hodile v korak z visoko modo, saj nam niti čas niti denar ne dovoljujeta modnih ekstravagantnostf, rade prisluhnemo, kaj napovedujejo pariški kreatprji za leto 1954. Ob pogledu na nove ali pa tudi pravzaprav na le še bolj poudarjene lanskoletne modne zamisli začutimo, da želijo kreatorjl ženski liniji vsiliti pečat moškosti in oglatosti. Ce nas neoprijete obleke ne presenečajo in pripisujemo to zamisel le v dobro naši sproščenosti in lagodnemu počutju, nas morda strogo oglata, podložena in široka ramena le rahlo začudijo in spominjajo na povojno žensko modno linijo. Krila odločno ■ pokrivajo kolena. Trdijo, da je Valentina Terjoškova s svojo pogumno in uspešno opravljeno nalogo v vesolju vplivala na razvoj zaznavne moške resnosti in odločnosti v ženski modi. upa V teh dneh si lahko naberemo lipovega cvetja. Poznamo zdravilni učinek lipovega čaja (zlasti, če mu dodamo žlico jnedu). Kdor ga redno pije, temu se ni treba bati vnetja pljuč, ah sapnikov. Zdravniki ga priporočajo zoper ledvične kamne, za pomirjanje živcev in za potenje. Lipov čaj lahko uporabljamo za kopel, zdravilne snovi pronicajo v telo skozi pore, smemo ga pa uporabljati tudi za klistir. Madeži črnila na platnenih tkaninah Madeže črnila na platnenih tkaninah posujemo s kristalčki ci tron ove kisline in jih polijemo z vrelo vodo. Lahko jih tudi namečimo v nepreku-hanem mleku. Potem blago dobro izperemo v hladni vodi. ■ i.iiiiimii Madeži črnila na volnenih tkaninah Madeže' črnila iz volnenih blag in iz volne odstranimo s čistim glicerinom in izperemo z mlačno milnico. Čiščenje povrtnine Kadar čistimo povrtni-no« ali lupimo krompir, položimo na mizo star Časopis. Ko končamo, ga zganemo in miza je spel čista. Čiščenje oken Okna čistimo namesto s krpo raje z zmečkanim časopisnim papirjem. ; Rebula Kadar rumenimo čebulo v ponvi, prihranimo precej masti, če vsujemo narezano čebulo najprej v ponev brez masti, jo na majhnem plamenu nekaj časa dušimo v lastnem soku in šele nato dodamo malo masti. Ma\i filmski vrtiljak » Francija Jeanne Moreau zopet snema z Louisom Mal-leom (Dvigalo za mo-rišče, Ljubimca). V filmu »Vešča «igra uživavko mamil ob Mauriceu Ronetu. Malle snema svoj novi film v tajnosti in za notranje posnetke ne uporablja ateljejev, Film ampak stanovanja svojih prijateljev. Popevkar Johnny Hallidav je posnel svoj prvi film — francosko kavboj ko »Odkod prihajaš, Johnv?« režiserja Noela Hovvarda. Jean - Paul Belmondo bo v treh dneh preletel južni Atlantik, se vozil skoz? Dt~x-zilijo s taksijem in z barko skozi pragozdove ter preživel vrsto nevarnosti — vse v filmu »Človek iz Ria« novo-valovskega režiserja Philippa de Broce (Igre ljubezni). Sevčda bo -vse to doživel zaradi zaročenke Frangoise Dorleac, ki sta mu jo ugrabila dva lopova! Priljubljena Dany Robin se je odločila, da se bo posvetila karakternim vlogam — verjetno zaradi vedno močnejše konkurence mlajših tekmic, ki so vsak dan številnejše. Za začetek svoje nove kariere si ji izbrala vlogo matere v filmu »Kako ste našli mojo sestro?« Martine Carol, ki se je po zatonu svoje slave umaknila na Havaje, se namerava vrniti v Pariz, da bi nastopila v glasbenem filmu režiserja Pierra Mondvja »Kako uspeš brez truda«. Brigitte Bardot bo oktobra posnela v Londonu policijski film »Čudovita prismoda«. Režiral bo Eduardo Molina-ro, njen soigravec pa ne bo nihče drug kot Anthonv Per-kins! Nesrečnega »Marca Pola«, ki sta ga začela snemati režiser Christiane - Jaque in igravec Alain Delon za producenta Raoula Levvja (snemali so tudi pri nas), bosta predvidoma nadaljevala (in, upajmo, da tudi končala) režiser Denys de la Patelliere (Velike družine, Taksi za Tobruk) in igravec Horst Buchholz. Italiji Znani producent Carlo Ponti je odkupil avtorske pravice za snemanje filma po romanu Borisa Pasternaka »Doktor Živago«. Glavno vlogo bo baje zaupal Burtu Lancastru, pravijo pa, da namerava dati vlogo tudi svoji ženi Sophiji Loren. Zunanje prizore bo posnel pri nas ali pa v Sovjetski Anglija Petula Clark, ki je posnela na otoku že 25 filmov, bo jeseni nastopila tudi v svojem prvem francoskem filmu. To bo film »Na nož«, v katerem bo njen partner Daniel Ivernel in za katerega bo Petula napisala tudi vso glasbo. Toda njena največja želja bo ostala še naprej neizpolnjena: igrati skupaj z Belmondom v filmu režiserja Elie Kazana! Združene države Amerike Arthur Penn, režiser »Ču-dodelke«, bo posnel film »Vlak« z Burtom Lancastrom v glavni vlogi. Zgodba tega filma govori o znanem ropu francoskih umetnin leta 1944, ko so Dobri vojak Švejk — Rudolf Hrušinskv in Jaroslav Hašek ■i- Jožef Abrham v sovjetski biografski komediji »Dolga .cesta«, ki na zanimiv način prikazuje del Haškovega živ- Nadja Tiller, priljubljena nemška igravka, je nastopila * naslovili vlogi nove verzije filma »Lulu« Nemci odpeljali iz Francije poln vlak dragocenih umetniških del. Sovjetska zveza Sovjetski in češki filmski delavci so posneli zanimivo biografsko komedijo o znanem češkem satiriku Jaroslavu Hašku, očetu dobrega vojaka Švej-ka. Film »Dolga cesta«, ki ga je zrežiral Jurij Ozerov, obravnava predvsem tisto obdobje Haškovega življenja, ki ga je prebil kot avstro-ogrski častnik v Rusiji. Haška je v filmu upodobil češki igravec Jožef Abrham, njegovo ženo — rusko dekle pa sovjetska igravka Ina Gu-laja, ki se je spomnimo iz filma »Ko so bila drevesa velika«. V »Dolgi cesti« nastopa tudi Švejk kot Haškov ad-jutant in zvesti tovariš. Zaigral ga je Rudolf Hrušinskv, ki je odlično upodobil ta lik že v češkem filmu »Dobri vojak švejk« in njegovem nadaljevanju »Pokorno javljam«. Odlična mlada sovjetska komičarka Nadežda Rumjan- ceva, ki je za svojo vlogo v »Stavi za dekleta« dobila lani v Mar del Plati nagrado za igro in vzdevek »sovjetska Marv Pickford«, je nastopila v filmu »Kraljica bencinske črpalnice« režiserjev Alekseja Mišurina in Nikolaja Litusa. Doma Vnadaljevanju našega priljubljenega mladinskega filma »Kekec,« ki ga v barvah snema v Trenti in Logu pod Mangartom režiser Jože Gale po scenariju Janeza Ribiča, igrajo glavne vloge Velimir Gjurin — Kekec, Martin Mele — Rožle in Blanka Florjane — Mojca. Razen njih nastopajo še Ruša Bojčeva, Bert Sotlar, Marija Goršiče-va in Stane Sever. Nosivec naslovne vloge Velimir Gjurin stoji tokrat že šestič pred filmskimi kamerami — nastopil je namreč že v filmih »Veselica«, »Ti loviš«, »Romanca o solzi«, »Iskanje zmaja« in v koprodukcij-skem filmu »Sam proti Rimu«. »SAŠA«, režijski debut Radenka Oslojiča je svojevrstna zgodba iz narodnoosvobodilne borbe, ki pripoveduje o treh fantih v vojni. V filmu, ki je dobil v Puli vrsto nagrad, igrajo Predrag Ceramilac, Ratko Miletič in Kole Angelovski ter Dušica Žegarac in Rade Marković. »OSVAJAVEC MARACAIBA« je italijansko-španski spektakel o gusarskih pustolovščinah, ki nas niti v poletni vročini ne more razveseliti. Režiral je Jean Martin, igrajo pa Hans von Borsodv, Brigitte Corey in Helga Line. Vsi, gostje Ugovega bara so poslušali Giusep- pa. Pečar je izpit grappo in spet vzdrhtel. Ugo je molče porinil prečenj kozarec redečega vina. Pregledal sem obod. Pri tem rečeh bi morali zacementirati le temelj z ražnjem, obod pa posaditi nanj in ga lepo uravnati, tako da bi ga bilo moč sneti ob vsakem času. Toda večina počenja narobe in namaže cement (udi kroj spodnjega roba. šušmarji!« Za trenutek je zagrenjen umolknil, pa nadajjev al: »Tako sem torej začel razbijati cementni okJep. Prior je odšel, vstopilo pa je nekaj menihov, ki so gledali, kako delam, in zato nisem mogel nagnati mačka, ki je kar ponorel in hotel splezati po gladkem .železnem obodu. Velik je bil kakor pes . ..« »... in debel kakor prasec,« ga je prekinil Ugo. »Najbrž je bil masten kakor vsi debeli, kopi jeni samostanski mački« »Ni,« je dejal Giuseppe, »ni bil debel. In prav zanesljivo ni bil kopljen. Ves mišičast je bil, takšen kot srednje velik pes, in nenadoma sem se ga zbal. Pogledal sem ga in ko sem videl njegov obraz in mišice, sem spoznal, da bi ga ne mogel prepoditi. Tedaj sem opazil, da je ob meni stal spet pater prior, čeravno sem videl le njegove noge. kajti klečal sem pod prečko v kaminu in slišal, kako je dejal: 'Le kaj je živali?' 'Morda je zavohala miši', sem slišal enega menihov. Zarežati sem se moral, spodaj, v kaminu, in hotel spregovoriti, pa me je prior prehitel. 'Nesmisel,' je rekel 'kadar maček voha miši, je prav tiho.' Pomislil sem, da ni le učen gospod, temveč moški, ki res nekaj zna. Človek je lahko zelo učen pa vendar ne ve, kako se vede maček, kadar najde mišjo luknjo.« »•Nadaljuj!- je dejal Ugo. ->Saj že vemo, da je bil sam ljubi bog.« ~ »Kmalu sem razbil cementni obroč in vstal, da bi dvignil obod, vendar ni bilo enostavno, kajti bil je težak, železo je zarjavelo in tako je trajalo lep čas, dokler ga nisem razmajal. Ves čas je rumena zverina stala zraven mene, stala, pravim, ker ni sedela kot navaden maček, ki karkoli pričakuje, temveč stala na zadnjih nogah, in videl sem, da je pokazala kremplje. Enega izmed menihov sem poprosil, naj mi pomaga odriniti obod, in ko sva ga pograbila in začela potiskati, sem slednjič moral brcniti mačka, ker se ni hotel umakniti izpod nog. Odletel je nekaj metrov v dvorano, puhaje vstal in me pogledal, ko da bo planil vame.« Giuseppe Ros-si je postal. »Mislim, da bi raje ne pripovedoval dalje/- je rekeL »Preveč neokusno je.« »Tukaj smo vsi nežne čudi,« je rekel Ugo in pogledal moške, ki so stali pred barsko mizo. »In posebno všeč nam je, če kdo utihne sredi pripovedovanja.« »Potegni že vendar truplo izza kamina!« je rekel Babio. »Na vse smo pripravljeni.« »Trupla ni bilo»« je rekel Giuseppe. »Z menihom sva torej odrinila obod in tako sem videl, da je zračni jašek popolnoma zamašen. Skori kamin ni moglo vleči, tako je bil zamašen. S »lamo in drugo umazanijo. In opazil sem, da se i' njem nekaj premika. Sprva nisem ničesar razpoznal, kajti jašek je bil poln stare šare, kasneje pa sem zagledal nekaj šilastega in svetlega, kar se je premikalo. Podganji gobec.« Segel je po kozarcu z vinom, vendar ni pil, !emveč ga je čez čas odložil na kositrno ploščo, Iti je prekrivala mizo. »Malce sem se umaknil/; je nadaljeval, »in pravkar sem hotel povedati priorju, kaj sem opazil, ko je maček planil bliže. Kakor krogla je šinil proti odprti zadnji steni kamina in menil sem, da bo z enim skokom v jašku, toda nenadoma se je zaustavil in se pod odprtino prižel k tlom, s trebuhom je ležal na podu, iztegnil sprednje šape in dvignil glavo, rep pa mu je štrlel vodoravno od telesa. Ni se gainil in menim, da smo menihi, prior in jaz prav tako odreveneli, kajti pri vhodu v jašek se je prikazala podgana ... podgana, pravim . ..« Pečar je strmel v steno za Ugom in Fabio bi se ne čudil, ko bi se v njegovih zenicah prikazala podoba podgane, ki jo je videl. »V mojem poklicu imamo večkrat opraviti s j odgHnami,« je rekel Giuseppe. »V mojem poklicu In mestu, kakršno ie naše. Vendar mi lahko verjamete, če povem, da v življenju še nisem videl takega primerka podgane. Stala je zgoraj, pri vhodu v svojo luknjo, in ga povsem zamašila, še sanja se mi ne, kako je lahko zlezla izza peči — kajti ponoči je morali Vsekakor na prosto. Vsekakor pa je stala tam zgoraj in njen kožuh je bil bel, ne siv, umazano odvratne bele barve, rumeni maček pa je stal pod njo in mr-čal. Medtem ko sam nisem mogel odmakniti pogleda, je prior dejal enemu izmed menihov: Bruno, prinesite lopato.'' Potem je pristavil: 'Zaprite vrata, ko boste odšli in potem, ko se boste vrnili!' Lahko povem, da se je vznemiril.« »Zatem se je zgodilo vse prav naglo in lahko vam povem, da so črne meniške sutane poplesovale ob belih stenah refektorija, ko je podgana planila- na tla. Tudi sam sem skočil, le oče prior je mirno obstal in to reč gledal. Podgana je sprva poskušala zbežati, toda maček ji je, kajpada, naglo zasadil kremplje v hrbet, in tedaj se je odločila in ga napadla. Druge izbire ni imela. Zdaj, ko je bila v dvorani, smo videti, kako je velika. Kajpada ni bila tako velika kakor maček, toda za podgano je bila nenavadno zajetna. Pošast, bila je umazana bela pošast, re-jena in divja, in maček je bil prikazen, rumena, odvratna, mišičasta prikazen. Ste kdaj videli, kako podgana napade mačko?« A. A Nihče mu ni odgovoril. Ugo je prenehal z večnim brisanjem kozarcev in vsi so s studom strmeli v bledi pečarjev obraz. »Od spodaj prihajajo,« je dejal. »Tudi ta se je obrnila, se z nekaj gibi zalezla pod mačka in se zagrizla v njegov vrat. Maček je kakor blazen zdrvel nekajkrat po dvorani, vendar ni mogel otresti podgane z vratu in sprva mu je brizgnila kri z vratu kakor majhen vodomet, potem pa je le še kapljala in mačku ni preostalo drugo, kot da je podgani trgal s kremplji in zobmi kožo z glave in hrbta. Mačja in podganja kri sta posvinjali vso dvorano. Nekaj menihov je prestrašeno kričalo.« »Pohiti!« je dejal eden izmed Ugovih gostov, drugi pa je pristavil: »Takšnih podrobnosti nočemo slišati.« »Posvaril sem vas.« je odvrnil Giuseppe. »Saj sem že pri koncu. Povedati moram le še o priorju. Le stežka bi še vzdržali, ko smo zaslišali korake s hodnika in je vstopil oče Bruno z lopato. Videl je, kaj se dogaja, in prestrašen obstal, toda oče prior je storil v nekaj korakih in mu vzel lopato z roke. Menil sem, da želi z lopato pobiti podgano, storil pa je vse kaj drugega. Lopato je potisnil pod živali, ki sta se boi ili sredi dvorane, zdaj že dokaj počasneje, zagrizeni druga v drugo, lopata je bila premajhna, da bi mogel dvigniti obe poblazneli zverini, vendar nista popustili in tako sta viseli na desni in levi z lopate, prva ogabno rumena, druga pa umazano bela, in obe sta bili okrvavljeni in prior nas je nenadoma nahrulil: 'Ne postajajte vendai! Odprite okno!' Odprl sem eno velikih oken v refektoriju, prior pa je odnesel lopato k oknu in skozenj vrgel živali. Slišali smo pljusk, ko sta padli v vodo. Nihče ni pogledal skozi okno, le oče prior, potem pa se je. znova obrnil, vrnil očetu Brunu lopato in-dejal: 'Izperite kri!', drugim pa je velel: 'Prinesite vedro in metlo, tako bomo naglo počistili refektorij!', meni pa je rekel: 'Menite, da boste do večera lahko popravili kamin?' in dejal sem 'da' pa se takoj lotil dela, toda kmalu sem moral na stranišče, ker mi je šlo na bljuvanje.« »Salute,« je rekel Ugo, »vsakdo dobi kozarec grappe. Kdo noče?« Nihče ni rekel ne in Ugo je postavil kozarce po mizi. »Prior je pravi mož,« je rekel Giuseppe, »ni samo učen, temveč tudi res nekaj ve, pa ne le to: ve tudi, kaj mu je storiti. Edini med nami je bil, ki si je ogleda! vso reč, pa vnaprej vedel, kaj je treba storiti, in je to tudi storil.« »Skratka — moški, podoben ljubemu bogu. Tega ni treba vnovič poudarjati,« je rekel Ugo. »Zdelo se vam bo smešno,« je rekel Giuseppe Rossi, pečar, »ko je stal takole mirno v dvorani, s prekrižanimi rokami-, medtem ko sta zverini divjali naokrog in smo skakali iz kota v kot, sem za trenutek pomislil: saj ni človek.« Pozno ponoči se je Fabio z Giuseppora vračal domov. Rossi je stanoval v bližini San Samuela, tako da sta kos poti hodila skupaj. Ob slovesu, pred vrati svoje delavnice, je pečar nenadoma rekel: »Pa vendar je človek.« »Priorja meniš?« je vprašal Fabio. Ne da bi počakal na odgovor, je pristavil: »Seveda je človek.« »Dejal je nekaj prav čudnega,« je rekel Giuseppe. »Pri odhodu mi je dal roko in vprašal: 'Vam gre spet bolje?', in ko sem prikimal, je dejal obž/ovaje: 'Nespametne živali!' Potem me je vprašal: 'Se vam ne zdi, da bi lahko bog dal živalim nekaj več razuma?'« Fabio je začuden vzkliknil. »Čudno vprašanje, kajne?« je rekel Giuseppe. »Nenavadno za meniha,« je pritrdil Fabio. »In vrh tega je videti kot resnično pobožen mož,« je rekel Giuseppe. »Nisem vedel, kaj bi naj odgovoril, pa tudi sam, tako se mi zdi, ni pričakoval odgovora. Toda zdaj, Fabio, se sprašujem, če je človek lahko pobožen, resnično pobožen, čeravno se mu božja dejanja ne zdijo vselej pravilna.« Noč je bila takšna, kot so noči v Benetkah: tiha. Tiha, vendar ne mrtva. Fabio je slišal pljuj skanje vode v canalazzu pri mostiču blizu San Samuela. »Ne vem,« je odgovoril. Potem je odšel po Stradi nuovi do doma in proti jutru se mu je sanjalo, da je videl lažno raco, plavajočo na gladini lagune, eno tistih živali iz okatranjene in prebarvane ločike z leseno glavo, kakršne uporabljajo lovci na race, toda medtem ko takšne vabe plavajo mrtve na vodi, je raca v Fabiovih sanjah živela kot igrača: ko da bi imela v Iočikovem telesu droben motor ali kolesje, je plavala po vodi in odrivala pred premcem majhen razpenjen val. Zadaj je bilo v vodi videti večji vrtinec, zelenkast in bel je žvrkljal nad obrazom mrtvega, belolasega moža, ki ga je vlekla raca za seboj na olivno sivo gladino Iagunej otrple pesti so oklepale vrv, privezano k račje^nu telesu. V snu v neizmerni laguni je plula račja vaba in vlekla za seboj starčevo truplo; presenetljivo, kakšna moč je v lahki ptičji lutki, je še med prebujanjem premišljeval Fabio. Potem se je spomnil očeta in pomolil zanj. Razmišljal je, če naj mu zaželi, da bi umrl pri delu, toda zatem je zavrgel misel, kajti spomnil se je, kako bi mati trpela, če ne bi našli očetovega trupla, ker je laguna tako velika in bi severnik morda odplavil truplo mimo Punte Sabbioni in z oseko na odprtd morje. Sanje, ki nastanejo, če predolgo bedimo, je pomislil Fabio. Potem je dokončno sklenil, da bo obiskal Giulietto. Odšel je iz kavarne in, kakor ponoči, po Stradi nuovi. toda tokrat v nasprotni smeri, po hladnem belem zraku je prezebel šel mimo stojnic z ribami, oblekami in knjigami. Pri Teatru Malibran je zavil proti levi,-v zmešnjavo ulic in mostov, ki je skrivala Calle del Caffetier, kjer je stanovala Giulietta. xLO je v 7.a£clV\i decembra V}«. TravVaT W^ se je vrnila, iz Nv.\\ša, s sesVatVVLa x obrcescc-m~9 vavcem MarteUotn, Vio je pT*\še\ Strnad Vn ji ukazal, naj izbere zanesljivo tovarišico in pride z njo točno ob osmih zvečer na križišče pod Medano. Tam jo bo čakal neki tovariš, ki je šele pred nedavnim prišel v njihovo enoto, a je drugače star in izkušen partizan. Povedal ji je geslo, vse drugo pa bo zvedela kasneje. Gre za neko posebno nalogo, ki naj bi jo pomagala uresničiti. Izbrala je Tilico, zvečer pa sta se s kolesi odpeljali na določeno mesto. Prišli sta prezgodaj. Ura na zvoniku medanske cerkve je udarila šele četrt pred osmo. Čakali sta. Cesta je bila prazna. Nobena senca se ni zganila v temi, nobenega koraka ni bilo slišati. Vse je bilo kakor izumrlo, le veter je česal trsje" na bližnjem močvirju in raznašal odpadlo listje po cestišču. »Se \\ sttvAV?« jo je v.apaV razumeV -"Ujcmvi se t\ašv nis.o sTOiY\\i.« iKe smiii sc tr.i. Toda bojim sc, da ne ba bote\ z menoj, da bo zaslutil, kam ga peljem..« »To se pravi, da se bojiš.« »Zakaj naj bi se bala?« je rekla užaljeno. »Potem ne izgubljaj časal« »Govoriš ti Vselej tako ukazovalno?« »Mar govorim ukazovalno?« se je začudil. »Seveda. Samo ukazuješ: Dolžnost! Pripelji, kakor veš in znaš! Tudi ko bi se hotel odpraviti na pot, misliš, da me bo. povabil v avtomobil? In ko bi me, kako naj ga prisilim, da se bo ustavil prav tu.« »Potem imaš tu revolver! Znaš ravnati z njim?« »Znam,« je rekla. Vzela je revolver in ga vtaknila v plašč. »Naj ga kaznujeva sami?« »Ne! Nikakor! Zaslišali ga moramo, izvleči iz njega vse, kar ve. Na sumu ga imamo, da je Vie da b\ od^o\ot\\, je &c%e\ n zen dežnega. vAašca, V/.vU'V;e\ oVrog\o žepno s\cVv\V.o \vv no-svetil. »Vidiš?« je pokazala na Vvstek. »va nisi verjel.« »No, da,« je zamrmral. »Osmešil sem se. Drugič ne bom več neverni Tomaž .. . Zdaj si zarej, lahko huda name.« Njegov glas ni bil več tak kakor na križišču pod Medano. Bil je toplejši, kakor da bi jo prosil, naj mu oprosti. Čutila je zadoščenje. »Torej sva prišla zaman,« je rekel. .»Kakor vidiš.« »Zares, lahko bi ti verjel.« »Morda je bilo tudi tako prav. Mi boš vsaj drugič bolj zaupal.« »D.',« je rekel. »Zdaj nama ne kaže drugega, kakor da ! Nestrpno sta se ozirali v temo in prisluškovali, kdaj bo na medanskem zvoniku, ki se je črtal v temo kakor stolpič majhne srednjeveške trdnjavice, udarilo osem. : Molčali sta. Večer je bil temen. Po nebu so plahutali oblaki kakor velike črne ptice, prikrivali zvezde in jih spet odkrivali. Ko je naposled ura vendarle odbila osmo, sta zaslišali tihe korake. Z nasprotne strani je prihajal človek. V temi sta lahko razločili samo to, da je velik. Ko je prišel bliže, sta mislili, da ni pravi in da bo šel mimo. Ni bil v uniformi. Bil je razo-glav in oblečen v dežni plašč. »Kam greš v nedeljo?« : \e vem."Morda v Gorico »V kino?« »Da.« Tako sta se pogovarjali, da bi človek, ki je prihajal, mislil, da sta se srečali samo po naključju. Čakali sta, da bo šel mimo. A ni. Ustavil se je. (. »Medana?« je rekel, kakor da bi vprašal, kje vodi pot v Medano. Medana je bilo geslo. Bil je pravi. Bil je tisti, ki sta ga pričakovali. »Muš,« je odgovorila Svetla in povedala drugi del gesla. Neznanec se je oddahnil. 1 »No, potem sta pravi,« je rekel. »Da, prišli sva, kakor mi je naročil Strnad.« »Tako? Potem si ti tovarišica Svetla?« »Da,« je rekla. »In ti?« »Soča,« je povedala Tilica svoje ilegalno ime, »Jaz sem Pire,« se je potem predstavil tudi on, ne da bi jima segel v roko, nato pa jima dejal: »Vajina naloga je:, da se odpeljeta v Kr-min po zdravnika in ga pripeljeta sem.« Partizanovo obnašanje in ton njegovega govora Svetli nista ugajala. »Zdravnika?« je vprašala. »Je kdo ranjen?« »Tvoje vprašanje je nepotrebno,« je rekel hladno. »Nepotrebno?« je ugovarjala. Morda ne veš, da je zdravnik, po katerega naju grizen fašist, da je v novembrski Nemce, da je ...« ^Ne vprašuj, kaj vem in česa ne vem,« jo je prekinil. »Tvoja dolžnost je, da ga pripelješ sem, kakor veš in znaš. Na primer: reci, da je v Medani nekdo, recimo župnik, nenadoma nevarno zbolel in da potrebuje takojšnjo zdrav-'niško pomoč.« »In ti si seveda prepričan, da se bo fašist takoj oblekel in se pripeljal sem.« »Tvoja dolžnost je, da ga pripelješ.« »Za roko ali ušesa?« je rekla izzivalno, ker ji ni ugajala partizanova ukazovalnost. »Videti je. da naloge ne jemlješ resno, tovarišica,« je rekel z nespremenjenim hladnim glasom. »Najprej moram vedeti, za kaj gre.« »Zvedela boš kasneje. Sicer pa lahko slutiš. Sama si rekla, da je zagrizen fašist.« »Torej mu Jboste sodili?« . mi;" skušal žo, Brdih organizirati obveščevalno mre-Pa to zate ni važno. Vajina naloga i pojil j aš, za-^i h?jki vodil da j. je» da ga pripeljeta sem« Odpeljali sta se. - »Čudak ali pa strahopetec,« je razmišljala med potjo. Še nihče ni ravnal z njo tako, kakor ff#* vio/* s»Uw*q 9U 'H* — Ali je sploh vredno, da razmišlja o njem. Nalogo bo lahko sama opravila. Zdravnika bo zvabila na drug način, "kakor ji je svetoval oni partizan.' Rekla mu bo, da se je na cesti ponesrečila njena prijateljica in da zdaj le/i v zadnji hiši v Krminu, ob. cesti, ki vodi proti severu. Ali pa . . . V svoji domišljiji je napravila vrsto načrtov, a bi ji ne bilo treba nobenega. Zdravnika ni bilo doma. Zaman sta zvonili. Potem je Tilica posvetila z žepno svetilko in na vratih sta zagledali listek, napisan s pisalnim strojem, da je zdravnik za nedoločen čas odpotoval v Rim. S to novico sta se vrnili. »Torej nista bili tam?« Partizan ni bil zadovoljen in je spravil revolver, ki mu ga je izročila Svetla. »Bili,« je v Svetli zavrelo. Ni ji verjel. »Ali veš, kaj čaka pripadnika osvobodilnega gibanja, če ne izpolni naloge?« je rekel. »Potem res ne verjameš, da sva bili tam,« je rekla trdo. »Ne,« je povedal odkrito. »Naju imaš za strahopetni lažnivki?« Molčal je. »Torej naju imaš,« je rekla užaljeno. »Sicer pa se lahko sam prepričaš. In če sva lagali, naju lahko ustreliš!« »Ne s tako ihto, tovarišica! Vseeno pa se hočem prepričati,« je rekel. »Lahko mi verjameš!« »Daj mi kolo!« jo je hote preslišal. Vreden bi bil zaušnice, je pomislila. »Daj mi kolo!« je ponovil. »Tilica, daj mu ti svojega! Jaz se popeljem z njim!« »Kakšen grobijan!«-ji je zašepetala Tilica. »Se bo že unesel,« je odvrnila. »In jaz naj vaju čakam tu?« je Tilica le nerada izročila partizanu svoje kolo. »Ni treba! Pri Marini naju počakaj,« ji je N rekla. »Pri Marini? Kdo je to?« se je tedaj vmešal on. »Najbližja terenska kurirka,« mu je malomarno pojasnila. Nato sta se odpeljala. Ona prva, on nekaj metrov za njo. Ne da bi ju kdo ustavil, sta pripeljala nemoteno v zatemnjeno mestece in se ustavila pred zdravnikovo vilo. »Za menoj,« je rekla in ga vodila k vhodu. Pire je zagrabil kljuko, toda vrata so bila zaklenjena. *Imaš žepno svetilko?« je izzivalno vprašala. eta *e vrneva.« »Imava kolesi. Ne bo tako zelo daleč.« »Smejali sc mi bodo, ko bodo zvedeli, da ti nisem verjel.« »Nihče ne bo zvedel.« < »Bodo. Sam jim bom povedal.« Njegov šepet ji je postajal simpatičen. Prvo ten vtis, ki ga je napravil nanjo, se je začv spreminjati. Navsezadnje le ni tako ohol in ukazovalen, kakor je sprva mislila. On si je medtem odpel dežni plašč in si po pravil zaplenjeno nemško brzostrelko, ki jo i« imel skrito pod plaščem, nato pa sta se odp • ljala po isti cesti nazaj, le da je zdaj on vozil prvi. Vozila sta počasi, ker nista bila še daleč iz Krmi na, ko sta se na cesti pred njima pi> javili dve senci, kakor da bi pognali iz ta! Hotela sta peljati mimo, pa ju je zaustavil oster vzklik: »Halt!« , Slišala je, da je Pire zaklel, nato pa za\ 11 in se ustavil. Tudi ona se je ustavila, prepričana, da nt bo nikoli več videla doma in do« mačih. »Hiinde hoch!« je zasikalo skozi temo, nato pa se je tik pred njima prižgala žepna svetilka in ju osvetila. »Konec,« so s$ ji zganile ustnice in kolena so ji klecnila. Roke so ji postale nemočne, da jih ni mogla dvigniti. Tedaj, vse se je zgodilo v drobcu sekunde, je tišino preparal rafal. Žepna svetilka, ki jima je svetila v obraz, je v loku odletela v travo ob cesti in tam obležala, hkrati pa se je v odjek rafala pomešalo dvoje krikov in z odjekom zamrlo. »Poženi naprej!« je kriknil Pire. Pognala je kolo, a se jc kmalu ustavila in se ozrla. Videla je žepno svetilko, ki je še vedno ležala prižgana v travi in osvetljevala kos cestišča, kjer je ležalo dvoje trupel, in Pireta, ki »e. je sklonil nad trupli, takoj nato pa od skočil in se pognal k robu ceste, zgrabil žepno svetilko in jo ugasnil. Trajalo je precej dolgo (vsaj tako se ji je dozdevalo), da je pripeljal za njo in se začudil, ker ga je čakala. Toda začudenje je bilo šibkejše od zavesti zmage. »Z enim samim rafalom sem pokosil oba,« je rekel. »Jaz pa sem mislila, da naju bosta onadva,« je rekla. »Ni manjkalo mnogo. Prav lahko bi naju, a sta se postavila predme tako neumno, kakor da bi bila rekruta. Imela sva srečo, dekle,« je rekel, njegov glas pa je bil še vedno vznemirjen. >Zdaj mi ni žal, ker sem bil neverni Tomaž ... Tistega doktorja naj vzame vrag! Ga bomo že poiskali, ko se vrne. Potipaj samo ta plen!« Šele tedaj je zagledala, da je imel na kolesu nekaj temnega. »Vidiš? Puška! Odlična mavzerica! šestdeset nabojev! Revolver in, pomisli, strojnica, pravi šareč!« Prav gotovo bi se nad zaplenjenim orožjem,, ki ga partizani m>0 imeli nikoli preveč, še navduševala, a ju je zmotilo drdranje motorjev, ki sta jih zaslišala. »Poženi! Naglo poženi!« jo je priganjal. Poganjala sta, kolikor sta mogla. Toda motorji so bili hitrejši. Za trenutek so sicer utihnili. Vedela sta, da so se ustavili pri ubitih Nemcih, takoj nato pa je švignila pod nebo raketa in se razpršila v velike bele iskre prav v trenutku, ko sta Svetla in Pire pripelja'i do križišča, kjer seje začenjal južni pas moćv'-ria. Pire se je na razeestju nenadoma usta % jI. »Kaj je?« je vprašala, ko je zavrla tudi c na. (Nadaljevanje na 1? rtrani) Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran KRI1ANKA ST. 26 Križanka jc magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. znamenje v horoskopu, 7., 2. tesno se prilegajoča pletena obleka, 8., 3. VTsta tkanine, 9., 14. kratica na pismih, 10., 4. izvedenec, 12., 1 2 3 4 5 6 i 7 SI 8 9 -10 11 12 • CS 13 15 — In ta ključ je za tistega, ki se bo iz vašega vozila norčeval. Gospa je bila že pred leti pri nas. Takoj sem jo spoznal. Taksnega klobuka kot ga vedno nosi, nI mogoče pozabiti 5. kratica za ljudski odbor, 13., 11. arabski knez, 14., 9. močvirska ptica, 15., 6. ime številnih hotelov na jugu države. Rešitev križanke št. 25 Vodoravno: 1. okence, 7. kopriva, 9. oči, 10. bit, 11. VA, 12. loto, 13. Taras, 14. krava, 16. lipa, 17. KR, 19. oče, 20. ara, 21. petelin, 23. Tahiti. — Obljubil si mi, da spotoma ne boš šel nikamorl — Ali ne pustite svoje žene sedeti? — Sedeti bi jo moral pustiti že pred petnajstimi leti, ko še nisem bil poročen z njo. Zdaj je prepozno. C« Ji >ae (Nadaljevanje z II. strani) »Dohiteli naju bodo,« je rekel in menil, da bi bilo najpametneje, če se umakneta s ceste, se skrijeta v grmovju v bližini razpotja in spustita Nemce mimo. S kolesi vred sta si naglo utrla pot med gosto grmičevje in se potajila. Napeto sta prisluškovala v temo. Ko sta zopet zaslišala motorje, je Pire pripravil za vsak primer zaplenjeno strojnico, nato pa vprašal: »Znaš streljati z brzostrelko?« »Znam,« je odgovorila. »Potem se jih nama ni treba bati,« jo je hotel opogumiti in ji izročil brzostrelko, »će se bodo ustavili in se nama bližali, bova streljala,« je rekel. »Pa ,saj ne gredo za nama,« je sklepala po drdranju motorjev. Pire je prisluhnil. Res, motorji so se oddaljevali v smeri proti Krminu. Sveatla mu je vrnila brzgostrelko. Ko je z jermenom in vrvico pritrdil plen na kolo in ko sta bila potem zopet na cesti, ji je rekel: »Nisem mislil, da si tako pogumna. S tabo bi še rad delal.« Nato sta se odpeljala. Nekje pod Medano je Pire skril svoj plen, potem pa je vozil za njo. Ustavila sta se pri Marini, kjer ju je čakala Tilica. »No?« se je Tilica očitajoče zagledala v Pire-tove oči. »Ne zameri, Soča ...« Pire se je opravičeval Tilici. Svetli se je to opravičevanje zdelo odveč. Rada bi povedala-o Piretovem dejanju, ki mu je bila priča, a jo je vso nenadoma prevzela Piretova moška lepota. Sele sedaj pri luči si ga je lahko natančno ogledala. Bil je visok, plavolas, popolnoma drugačen, kakor si ga je bila predstavljala v temi. Ko je ujela njegov pogled, jo je spreletel sladek drget po vsem telesu. »Kakšen fant!« je v njej zagorelo občudovanje. »Kakšno dekle!« jo je občudoval tudi on. Bila je lepo dekle, prava lepota, na kakršno le redko naletiš celo tu v Brdih, kjer lepih deklet tod primanjkuje. Ne more si misliti, da vidi pred seboj tisto dekle, s katero sta se poprej ob srečanju malo da ne sporekla. Vso drugačno si je zamišljal v temi, čeprav je že tedaj opazil, da ima čudovito postavo. Toda njen obraz si je predstavljal mnogo manj nežen, mnogo manj žensko lep. »Da si pogumna, sem spoznal med potjo. Zdaj pa sem videl, da si tudi lepa, kakršne še nisem srečal,« je rekel, ko so se poslovili od Marine in se je Tilica odpeljala naprej. Hvaležna mu je bila za te besede. Tudi ona bi mu najraje rekla nekaj podobnega, a je samo povesila oči in zardela. K sreči sta stala v temi, da ni opazil ognja na njenih licih. »Pozno je že. Iti moram,« se je hotela posloviti. »Nikar! Samo trenutek še postoj,« jo je prosil in jo prižel k sebi. Ni se branila, saj je tudi ona hrepenela, da bi jo objel. Ko pa jo je hotel poljubiti, jo je prešinilo, da si bo, če se mu bo že prvi večer pustila poljubljati navsezadnje mislil o njej, da spada v ono vrsto deklet, ki se v moškem objemu ne znajo obvladati in ki se zlahka prepuste skoro vsakomur, ki si jih poželi. Ta pomislek ji je za trenutek ohladil slo. Odmaknila mu je ustnice in se mu izmikala, on pa jo je vse krepkeje stiskal k sebi in z ustnicami iskal njenih, dokler jih ni našel. Jez njenih privzgojenih predsodkov o spodobnosti se je porušil in prepustila bi se mu vsa, da njegov objem zaradi njenega navideznega odpora nenadoma ni popustil. Zdaj ni mogla drugače, kakor da se mu je izvila, zgrabila kolo in pognala. »Svetla!« je kakor komaj slišen odmev slišala za seboj. O, kako rada bi se vrnila! Pa se ni. Odpeljala se je domov, legla, a ni mogla zaspati. Zakaj se ni vrnila, ji je bilo žal. Bogve, ali jo bo hotel še kdaj poljubiti? Začutila je bolečino, ki je doslej ni poznala. »Ne, ne! če me ljubi, me bo zopet poiskal!« V bolečem trenju dvomov in upanj je ugibala o svoji usodi. Ničesar ni mogla uganiti. Vedela je samo to, da je bil minuli večer zanjo usoden in da prvič resnično Ijiibi... (Odlomek iz romana »Dan ognjene groze«) HOROSKOP Velja od 20. do 27. julija 1963 OVEN (21. 3. do 20. 4.) |U Nekdo bi te rad pri nad-Bj rejenih osmešil, a dokažeš svojo nedolžnost in zavežeš zlobnežem jezike. Obujaš spomine na nedeljsko doživetje. BIK (21. 4. do 20. 5.) Neko »kuhanje« za tvojim hrbtom ni bilo povsem uspešno. Precej energije bo treba, da postaviš zadevo na normalen tir. Slovo ti ne bo prav pri srcu. Obisk sorodnika iz daljnega kraja te spravi v dobro voljo. DVOJČKA (21. 5. dO WSM 20. 6.^ Odkrižaš se nekega |fjrvl razmerja, ki te pričenja težiti. Čaka te prilika, za katero je bilo pretočenih že nekaj solza. Usmeri vse napore k istemu smotru, uspeh bo zagotovljen. RAK (21. 6. do 22. 7.) : Ne bi bilo napak, če bi se Ifc/jj odločneje zavzel za izpolnjevanje poslovnih obveznosti. Presenečenja z darilom zlepa ne pozabiš, čeprav nenapovedan, te sprejmejo z odprtimi rokami. Delo doma te bolj izčrpa, kot je bilo predvideno. LEV (23. 7. do 22. 8.) 7 Nepričakovana, sicer pri- jetna sobotna doživetja so ti ostala v takem spominu, da vzbujaš vtis sanjača. Prosti čas izrabi izključno za počitek. Ne razmišljaj, da se izogneš glavobolu. DEVICA (23.8. do 22.9.) ^Tvoje čudno obnašanje bodo intriganti spretno izkoristili. Koketiraš na nepravem mestu, da se komaj izogneš hipni ljubezni. Tisti se še vrne z majhnim škandalom. TEHTNICA (23. 9. do K*3 22. 10.) Podopustno varčevanje bo trajalo dlje, kot je bilo planirano, čimprej odpri žiro račun in začni s kakršnimkoli delom. Zvestoba ti je še edina uteha. ŠKORPIJON (23. 10. do Kfl 22. 11.) Končno »družinski BJj svet le sprejme tvoje predloge, vendar bo večina bremena na tvojih ramah. Zaradi razkošnega dopusta se do jeseni zabavaš ob radiu. _Jm STRELEC (23. 11. do 22. 12) Neko pismo te Bfl nadvse presneti, da pozabiš na sestanek z ljubkim . S prijatelji se odločiš za štetje kozarcev, kar naslednji dan obžaluješ. KOZOROG (23. 12. do 20. 1.) Po dolgem času slišiš resnico, pa ti bo nerodno, ko se raznežiš na nepravem kraju. Zadoščenje v nežnem objemu. VODNAR (21. 9. do 19. 2.) Muhaste dopustni-ške želje, vendar pazi na proračun, zakaj s honorarjem se je nekaj zataknilo. V enem dnevu te ploha dvakrat ujame. Med vedrenjem spoznaš prijetno bitje. Varuj se prepiha. RIBI (20. 2. do 23. 3.) čas je, da dragi osebi od-mjZft krito poveš svoje načrte, in to brez sramu. Plačilo za prizadevnost bo sčasoma večje, kot bi sicer prišlo samo po sebi. Poljub v večernem hladu zna biti usoden. m