GozdVestn 79 (2021) 4 150
Uvodnik
Potrebne prilagoditve slovenske 
lesnopredelovalne industrije glede na 
spreminjanje drevesne sestave gozdov
V etrolomi, snegolomi, žledolomi in posledično gradacije podlubnikov 
vedno bolj vplivajo na zmanjševanje deleža smreke v naših gozdovih. 
Predvsem podlubniki postajajo največja težava za obstoj smreke. Pri 
omejevanju škode je ključno zgodnje zaznavanje napadenih dreves 
in s tem pravočasna zaustavitev nadaljnjega širjenja podlubnikov. Za 
lažje delo terenskih gozdarjev so bile v zadnjih letih razvite številne 
aplikacije, ki napovedujejo gradacije podlubnikov tako časovno kot 
tudi prostorsko. Še vedno pa ostaja ključno odkrivanje dreves na 
terenu, ko je napad podlubnikov še v zgodnji fazi. Glavni znaki so 
smoljenje in prah črvin, ki se kopiči na deblu, koreničniku ali v ožji 
okolici drevesa. Vendar pa je tovrstno delo zamudno, pogoso ome-
jeno samo na pregledovanje robov že saniranih jeder. Poleg tega so 
znaki napadenega drevesa vidni šele, ko se mu približamo vsaj na en 
meter. V nasprotju z ljudmi imajo psi izjemno občutljiv voh, ki ob 
primernem šolanju in vodenju lahko pomaga pri odkrivanju napa-
denih dreves. Pes lahko namreč vonj feromonov, ki jih podlubniki 
oddajajo za medsebojno komunikacijo, zazna že na razdalji okoli  
50 metrov (od 25 do 150 metrov). V tej številki objavljamo prispevek, 
v katerem je predstavljen primer uspešnega dela s psičko Loti pri 
odkrivanju lubadark na Pokljuki.
Podatkovna zbirka nastala na podlagi velikoprostorskega monitoringa 
gozdov in gozdnih ekosistemov omogoča predstavitev in izračun 
osnovnih kazalcev o stanju in spremembah slovenskih gozdov na 
nacionalni ravni. Objavljamo prispevek s predstavitvijo metodologije 
monitoringa in načina izračuna nekaterih izbranih značilnosti gozda. 
Navedena je tudi primerjava stanja gozdov v obdobju 2007–2012 in 
2012–2018. Podatki nakazujejo na spreminjane drevesne sestave v 
naših gozdovih, in sicer je bil v letu 2018 delež bukve v lesni zalogi 
prvič večji kot delež smreke. Od skupne ocene 330 m
3
/ha je bilo 
listavcev 186 m
3
/ha, iglavcev pa 144 m
3
/ha.
Kljub vsem z njo povezanimi težavami pa smreka ostaja priljubljena 
in najbolj zaželena drevesna vrsta v lesnopredelovalni industriji in 
gradbeništvu. A glede na trenutno stanje smreke v Sloveniji in oce-
njeni delež zanjo primernih rastišč ter napovedi glede podnebnih 
in z njimi povezanih sprememb se bo v prihodnje še manjšal delež 
smreke v lesni zalogi. Zato bo nujno poiskati in vpeljati načine, ki 
bodo še naprej omogočali trajnostno in sonaravno gospodarjenje 
z gozdovi ter hkrati omogočili prilagoditve in uspešno delovanje 
lesnopredelovalne industrije.
dr. Mitja SKUDNIK in dr. Polona HAFNER