21. SUM
Ljubljani v torek 22. februarja 1881.
Letnik IX.
Inseritl »<- sprej»m»jo in velja ris'opna vrsta
S irr., če a* tiska I Kra: 12 ,, „
16 n i, i> i. i Pri večkratnimi (i«B»mi ce >» primerno r.maujša Rokopisi
se ue vračajo. <ielr»iiliovaii>.
piimia %>■ ne wejemxio N .roonino prejema >pravniftti>. (adn nist,racij«) in 4Kst »riiriia >ia Dunajski cest! 4t. 16 v M edi juto v i hiši, II. nadstropji.
Po pošti preiemir velia :
..a oeio loto in poiieu. -.a četrt ieii
— ar.
jO
Političen lisi za slovenski uro i.
V administraciji veiia:
7.a ceio ieto . . * ji. 40 kr. ra poi icta	* ,. 20 .,
/.a -etri ¡eta	- 10 ,.
V :.i:.oiiaui na inin positjan #-üh 1 kr. več na leto.
Vredništvo ;e Rečne ulice at. 5.
zhaia do trikrat na teden in «io.er v to reu, četrtek in soooto.
Pred volitvami v kupčijsko zbornico.
V kratkem «e bodo vršile volitve v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico. Te volit ve so posebno važne zato, ker ta zbornica po sedanjem krivičnem volilnem redu voli dva poslanca v kranjski deželni zbor, in je lahko mogoče, da ravno ta dva poslanca odločita večino na eno ali drugo stran, dokler namnč večna naših „grajšakov" še vedno za potrebno spoznavs, nasprotovati našim narodnim težnjam , ter službovati Dežmanovi trmi. Domovinska dolžnost toraj vnovič kliče vse rodoljube po Kranjskem na delo, da se volitve ▼ kupčijsko zbornico srečno izidejo za našo domoviusko stranko. Domoljubi naj bodo oprezni, naj izrujejo luliko, ki jo naš nasprotnik neprenehoma seje med naše žito. Znano je, da ao se naši nasprotniki že davno pred nami začeli zanimati za te volitve, in skoraj gotovo je, da imajo izdelaš že cel načrt, kako nas bodo prehiteli, ter volilce na svojo stran nagnili. V obrtn škem oddelku se sicer oe bojimo propada, toliko boij oprezni pa moramo biti pri trgovcih, kteri žalibog še vedno nimajo pra vega iskrenega rodoljubja , ter hodijo mnogi iz njih še slepo za nemškuiarskimi vodji. Takim trgovcem je treba na srce govoriti, kako grdo je to, da se oni v nasprotje postavijo z onim narodom , med kterim iu od kterega žive. Slovani so zares preveč toleranten narod; vsak drugi narod bi take odpadnike kaznoval ne samo z zan Čs vaajern , ampak jih celo izobčil iz družbe poštenjakov, ter jim vsak zaslužek odtegnil. Pa Slovan je dobra duša, iu
že star slovenski pregovor pravi, da „dobrota je sirota"; zato je sirota tudi Slovan, vsuk pritepenec se sme iz nas norčevati, naš jezik zaničevati , naše želje in težnje zasmehovati. To pa ue bo vedno tako ostalo, tudi mi bomo postali bolj možki in si bomo zapomnili take tiče, ki jim sicer slovenski krajcer diši, slovenska beseda pa mrzi huje od smrti, če smo jim mi tako gnjusni, ogibajmo se njihovih pro-dajaiuic, to bo najboljša in najpravičnejša kazen za take ošabne priseljence ali pa napih mene renegate. Tudi za te bo prišla kazen, kakor je dohitela marsikterega od onih, ki so grešili nad našim narodom. Brez časti in m:-lovarija je zg ml iz pozorišča ljubljanski „Tag blait", odstraniti se je moral mogočni Kalten-egger, na nič je prišel kamn-ški Kecel, ob veljavo dejan je Zagorec, in isti Vesteneck, ki je z vsemi mogočimi, postavnimi in nepostav nimi pripomočki naredil sedanjo večino v kup-čijski zbornici, ta isti Vesteueck se je ravno pred volitvami v to svojo zbornico samega sebe nemogočega storil, če se po preiskavi potrdi, kar se govori. Tako se vidi, da neinškutarska stvar nema blagoslova, ker je glavna ideja te stranke krivična in etično neopravdana, napredku in duhu časa protivua. Kdor se danes še nemškutanje oklepa, mora biti zelo hudo-Jben ali pa zelo neumen, in če naši trgovci J tega do zdaj niso še izprevideli, če bodo po svoji vi čiui protinarodno volil', potem si bodo imeli sami sebi pripisati, ako pri naši in narodu ue bodo našli več tistega spoštovanja, ki ga s ctr za svoj stan zahtevajo.
S.ovenskim rodoljubom pa še enkrat na
srce pokladamo, naj atorč, kar je v njih moči, da domovina ne bo škode in sramote doživela po teh volitvah ; ako bi pa vse njih prizadevanje brez uspeha ottalo, potem bomo primo-rani, misliti na drugo, bolj ojstro pa uspešnejšo taktiko nasproti sovražnim nam trgovcem grab ljarskega duha.
Pravi in hlinjeni prijatelji.
Za nas ni bilo nikdar dvomljivo, da tako-zvana ustavoverna stranka skrbi v prvi vrsti le za korist bogatašev in premožnih, liberalnih meščinov. V celem svojem vladanji so ti ljudje pokazali, da se jim kmet nikdar ni smilil, celo za manjšega obrtnika niso nikdar skrbeli, in Lienbacher je te dni v državnem zboru dobro omenil , da mali obrtniki v državnem zboru nemajo nobenega zastopnika; to pa za to ne, ker je b i mali obrtnik do zdaj od volilne pravice izključen, ker je ustavovercem tako bolje ugajalo. Ko je prišel glasoviti der.arni polom ali „krach" I. 1873, pri kterem so se judje obogatili, — kajti nekam je moral priti vplačani denar, — niso ustavoverci prihiteli na pomoč osleparjenemu ljudstvu, ampak sleparskim zavodom so darovali 80 miljonov, tako-Jzvano , sanirung." Vsak se še spominja, kako je b lo pred letom 1873 še dosti denarja in prometu med ljudstvom, kako so bile krčme polne in strinnji živahni. Liberalci pa so spravili kmeta od vina na žganje , ker mu niso toliko pustil', du bi sj mogel glaž vina kupiti, j Če se pomisli, da je sam „krach" požrl nad 1000 miljonov ljudskega premoženja, potem je
Amerikanska pisma.
vin.
Wabasha 30. januarija 1881.
Predragi prijatelj!
Gotovo Ti bo, da sem kot, občudovalec narave pazil na to, da sem dobil prostor pri oknu. Da-si smo se ob kakih oolpetih odpeljal', gorele so žs takrat luči v vozu , a prav tako, kajti komaj smo se vozili pol ure , bilo je že precej temno. Gledal sem skozi okno; Novega Yorka je bilo le m>tlo hiš še videti morje nam je pak že popolno zginilo izpred oči. A tu mi temota zapre ves razgled , peljali smo se skozi velik prerov (tunel). Imenujem ga za moj del velikega , kajti ta je naj-dalji izmed vseh, skozi ktere sem se jaz kedaj peljal. Vozili smo ae več minut z naglostjo, ktera na daleč presega ono avstrijskih nagli-čev ; menim, da bi gorenjski vlak potreboval debele četrt ure, prednn bi prevozil ta prerov, na čegar sredi bi živo srebro v barometru stopilo za pur stopinj više.
Prišli smo iz tega prerova zopet na beli dan, ali bolje rečeno v svetlo noč. Zdaj prične vlak počasneje voziti, menil sem , da pridemo na kako postajo, a kmalo vidim, da se pe-
ljemo čez most. Pa kakov je ta most? — Le eo. — Ko bi bil ljubljanski šentjakobski tak, magistrat bi ga zaprl, a Amerikanci se za to ne zmenijo, čez most peljeta dva tira; kakšen je bil ta, po kterem smo se mi peljali, ne vem, ker ga nisem videl, a drugi ? Sme ležale so vse oavskriž, bruni, 8 kterih je bil most narejen, prelomljeni ua kose, niti dva se nista držala skup. Zdelo se mi je, da se most kar šibi pod nami , in tudi na obrazih vseh sopotnikov bil je videti nekak strah. Ko maj je b'l prvi voz — mašina — zopet na trdnih tleh, potegnil je z najvtčo močjo in hitrostjo vse vozove z mosta za seboj in šlo je zopet urno v temno noč.
Nekaj dni pozneje bral sem v Ch cagi v časniku, da se je ta most prejšnji večer pod težo dolzega vlaka podrl in da je veliko ljudi zgubilo življenje v reki , ktera zelo globoko dere pod mostom, in da je 27. avg. zvečer prvi osobni vlak zopet srečno prišel čez, in ta je bil ravno tisti, na kterem smo se mi peljali. Z našim vlakom so toraj naredili zopet skušnjo čez ta most, čegar en tir ao za silo skupuj zbili; ko bi biti mi takrat za to vedeli, gotovo bi se nam bile „hlače tresle" — in ženskam tudi.
Zadnje dni bral sem v nekem novojorškem časniku o veliki nesreči, ktera se je prigodila v pričetku tega tedna blizo tega mosta. Pri poštnem vozu vlaka, kteri je peljal proti Novemu Yorku, zlomila se je os; mašinist, kteri prvi je to zapazil, vstavil je hipoma vlak, a vkljub temu prevrnili so se trije obloženi vozovi. V enem teh bila je peč zakurjena, tako da se je vnela iu trije uradniki so zgoreli v njem in jih nikakor ni bilo moč rešit1, ker so bili pod raznimi zaboji zakopani; v drugem vozu bil je en sam uradnik, kteremu so v steno voza naredili luknjo, da bi mogel ven. G'avo in roke je spravil ven, a nog si ni mogel oprostiti, ker jih je imel med težkimi zaboji. Tu so se morali vsi, kteri so si prizadevali rešiti ga, umakniti bližajočemu se ognju. —• Kmalo na to videli so od daleč, kako je plamen oblil brado in lase nesrečneža, in kmalo na to se je, prijemši z levo roko za glavo, znak zgrudil. Druge vozove so rešili.
Tu 3e kaj pogosto bere o nesrečah na železnicah, a tudi čuda ni. Kako so želez-ničui poti narejeni! Komaj da bi se jim človek zaupal. Krivi so kot pot pijarca, neravni, kajti mal hribček kakih pet čevljev visok se amerikanskim inženirjem niti ne zdi porav-
to umovno. Pa še na druge načine so za ljudstvo po avoje „skrbeli." Zidali so velike železnice na državne stroške, ali pa z državno garancijo; ubogi kmet, ki mu je železnica zaslužek vzela, moral je železnico s svojimi davki zidati, judje pa in različni tuji trgovci, kterim je železnica res koristila, vedeli so se vsakemu davku odtegniti. To je bilo liberalno gospodarstvo, ustrojeno po judovskih gospodarskih nazorih; njegov sad pa je splošna revščina, brezštevilne dražbe, zadolženost kmetij, delapust obrtnikov. Zapustivši državno gospodarstvo v najžalnstncjem stanji, odstopili so odstopili so od vlade, ter se podali v kruto opozicijo. Da bi se zopet prikupili volilcem, začeli so se naenkrat hliniti kot največe ljudske prijatelje.
Še celo za kmeta so se začeli potegovati, brž ko so videli, da se nemški kmetje upirajo povišanju gruntuega davka. Akoravno so novo gruntno vcenitev sami sklenili iu komisijo za vcenitev iz svoje srede izvolili, bili so vendar tako nesramni, da so povišanje davka naši stranki podtikali in kmete ščuvali zoper sedanjo vlado. Pa kmalo se je pokazalo, da je bilo njih prijateljstvo do kmetov le hlinjeuo. Sedanja vlada je namreč kmetom bolj pravična iu nagnjena, nego vsa liberalna stranka, to je pokazal Taaffe s Bvojim programom, ki ga je razvili gledč kmečkega vprašanja!, to je pa vlada dejansko najbolje pokazala, ko jegrun-tni davek za poltretji miljon znižala, ter onim posestnikom, ki morajo zvišan davek trpeti, dala take olajšave, kakoršmh bi liberalci nik dar ne dovolili. Ker so se liberalci v poslednjem času kazali tako gorke prijatelje kmetov, ter jih ščuvali proti vladi, bi bil človek mislil, da bodo vladi ploskali, ko je gruutni davek znižala in davkovsko breme tako olajšala. Pa ravno narobe se je zgodilo, liberalci so zdaj kmeta ua stran potisnili ter se začeli poganjati za , državno blagajnico", češ kako za more vlada gruutni davek znižati, ko ho državni dohodki tako še premajhni! Ni si mogoče misliti večega hinavstva, kakor je to ob našanje liberalcev , ki so prej kmeta milovali in plamteče članke pisali zoper povišanje
gruutnega davka, ki bi bili dejaoskemu uporu podkurili,
najraje kmeta — zdaj pa, ko je
nanja vreden ; tu je zopet 5 do 6 čevljev glo bok graben, en „švelar" čez in šino ua vrh, pa je pot gotova. Mostovi, tudi dolgi, so vsi leseni, čez ktere bi bilo težko peš priti, kajti konkurenti les ne dajejo radi zastonj. Iu na vse to še hitrost, s kt.ero tu železnice vozijo, tako da se vozečemu človeku zdi, kot da bi celi vlak delal skoke od holmca do holmca, od mostu do mostu.
Bilo je že skoro polnoči; vse tiho v vozu Meui misel in skrb na prihodnost ni dala spati, gledal sem v temno noč, to panoramo Dirjali smo skozi trge in mesta, iu to večkrat po kaj krasnih ulicah, po dnevi gotovo kaj živahnih, toda nikjer nobene ograje., ue stražnice. Tu sem videl pogosto prodajalnicc raz svetljene, namreč zoper tatove. Zaklepajo namreč le steklena vrata, ne rabijo nikukih težkih ključavnic, zapahov od zunaj itd. Razsvetlijo pa nekteri trgovci svoje prodajaluice zato, da immogredoči vidijo, da ni nikogar z dolgim prsti notri. Če bi kdo bil o nenavadnem času ponoči notri, sme vsak mimogredoči streliti nti-nj.
Skora j pričel se je delati dan 28. avgusta ko me je truduost premagala, da sem kaj trdo zaspal na mehki klopi.	A. Obreza
vlada res po njihovi želji'kmetom davek olajšala, zopet vpijejo, da vlada ne zna gospodariti, ker ne skrbi za blagajnico in davke znižuje, uamesto da bi jih poviševala 1 Zares taka taktika se mora človeku prignjusiti, če bi imel še tako dober želodec. In če bi prav res bilo, da je v vojski iti politični borbi vse do voljeno, kar pa mi zanikujemo, vendar se nam do zdeva, da stranka, ki životari ob tako očivid-uih lažeh in tako grdi hinavščini, ne more meti nobene prihodnjosti. Nemški kmetje pa bodo menda zdaj tudi sprevideli , da liberalcem ni prav nič verjeti. Prvi med nezadovoljnimi je to izprevidel znani goreojeavstrijski kmečki agitator vrednik Kitchmayr; ia je postal iz Savla Pavel, in kakor je prej delal za liberalce in zoper Taaffejevo vlado, tako goreč je zdaj za vlado, odkar je minister-ski predsednik razvil svoj kmečki program Vladna predloga zaradi gruntnega davka in to, da so liberalci zdaj pokazali svoje pravo lice, potrdilo ga je še gotovo v tej sodbi. To je enkrat gotovo , da nihče dvema gospodoma služiti ne more. Dvoje vrste ljudje so pa na svetu, eni ki si kruh služijo s trdim delom svojih rok, to so kmetje, in obrtniki, drugi p«, ki živo lahko in brez truda ob barantiji , p:-sariji, nadzorovanji in razsojevanji. Ker se liberalci za poslednje potegujejo, ne morejo se za prve; če držim z ovco, moram tistega napasti, ki hoče ovco ostriči; če držim pa s tistim človekom, moram mu pomagati, da ovco pri tleh obdrživa. Kako ki se mogli tedaj liberalci za ljudske i nterese potegovati, če so pa v zvezi z judi in špekulanti-, ki ne morejo dobro živeti, ako se jim ljudstvo zvezano v roke na da. Da so liberalci memog.red<$ potegu i: se za kmete, bilo je le, zato, ker so mislili s tem spraviti Taaftejevo vludo v velike zadrege. Brž pa, ko so videli, da jih je Taaffe tem prehitel, ter kmetom iz lastega nagiba dal olajšave , vrgli so biž krinko kmečkega prijateljstva na stran , ter se začeli hudovati nad vlado, čemu da ona kmetom davek znižuje. če bi šlo po volji teh ljudi, moral bi kmet, posebno pa slovanski kmet, vsa državne br< mena nosti, vse davke plačevati, kar sami sebe smatrajo le za tiste, ki so,,fruges consu mere nati" (rojeni, da povžijejo, kar drugi pridelajo). Poljski kmet je vendar bemč zadosti, saj je svojo letino že zanaprej judu dol-žau, nema poštene hrane , ne obleke, ne stanovanja; vendar ti listi dan na dan vpijejo, da morajo Poljaki več davka plačati, da bi ua dunajske jude potem inenj prišlo! Tako smo tudi Kranjci in Cehi do današnjega dne veliko preveč davka plačevali, kar se je pokazalo zdaj pri gruntni vcenitvi. Zdaj bo menda nekoliko bolje, ako ostnue sedanji sistem. Ko bi pa prišli liberalci zopet na krmilo, in ko bi videli, da se nam nekoliko boljše godi, bodo že znali za to skrbeti, da nam na en ali drug način žepe zopet izpraznijo. Vstali bodo krivi preroki in rekli : „Jaz sem Kristus" ; pa ne kar jim ne verjemite. Kmetje, nikdar nikoli liberalcem iu uemškutarjem ne verjemite, da so vaši prijatelji!
Politični pregled.
V lijubljuui 'JI. februarja,
Avstriji'-1'« drsele.
Nemško liberalni linti napadajo en čas sem z vso srditostjo črškega voditelja «lr. ICir-SCl-ll; ta mož jim je največ ua poti, ker jim resnico brez ovinkov v obraz meče. Kar se jim pa ne bo posrečilo, je to, da bi ga mogli očrniti pred očmi češkega naroda.
liloiilinvlicrjeve^a prcillo««,
naj se šolska dolžnost omeji od osem na šest let, hočejo se liberalci na ta način znebiti, da zahtevajo zanj dvetretjinsko večino, češ, da bi bila to sprememba ustave. Ker ima predsednik zbornice pravieo odhč.ti, kdaj je treba dvetretjinske večine, zato že zdaj Curonioi-ja v svojem smislu obdelujejo. Sicer se pa še nadejajo, da bo gosposka zbornica ta predlog zavrgla. Nasprotno pa naši mislijo, da bo vlada pritisnila ua gosposko zbornico, ter jo pregovorila za postavo. Bomo videli.
Bruseljski list ,.Moril" jako ojstro ob-•ejuje našo ustavoverno stranko, ker ta že v Nemčiji pomoči išče zoper Slovane. „Če so avstrijski Nemci res toliko bolj omikani in bolj izvrstni v vsakem 'oziru pred Slovani, kakor se bahajo", piše list, „potem bodo svojo nadvlado v Avstriji že sami lahko obranili, in lin ni treba pomoči od zunaj. Avstrijski cesar ]>a se nagiba k Slovanom in je zgubil vse simpatije za t sto uemško-liberalno stranko, ki hoče Avstrijo pod prusko nadvlado potlačiti
Vnanje države. Srll»»ktt radikalna stranka je. razglasila voj program, ki obstoji iz osem toček, med kterimi najzanimiveji ste poslednji dve; 7. zveza balkanskih držav, in podpora za Srbe, ki so še pod tujim jarmom ; 8. Svoboda tiska n zborovanja, samostojne občiue, varnost osebe n imetja.
Ruski vladni listi (¿rltom prigovarjajo naj le mirno ostanejo, ker bo združena Evropa zanje dosegla, kar se mirnim potom doseči da.
■■uri«. Ljudovladna svoboda se kaže v čedaije lepšem blišu. Tiskovna postava se je jako poojstrila. Ker se Gambetta nadeja , da bode, kakor zdaj dejanski, po prvi volitvi, tudi viadni predsednik Francije, je postavljeua kazen za grajo ali zasramovauje predsednika na 300 fr. in 1 leto zapora. — Sicer ne grd še prav po njegovi volji, ker on je zahteval, da naj o tem navadni sodnik (odstavljiv seveda) sodi, zbornica je pa sodbo izročila porotnikom.
Po ravno sprejeti tiskovni postavi dobi vlada pravico, nppovoljne in stranske časnike prepovedati in na meji zasegati. Je bila kazen za kak tiskarni pregrešek prisojena, je mel prizadeti tudi pri javnih zborili darila za vplačevauje kazni pobirati. Bourbonci tega iu prejšnjega niso prepovedali, pač pa Napoleou liobiranje daril.
Tudi je na novo vpeljana odgovornost za tiskovne pregreške sodeležnikov in delničarjev kakega tiskarnega podvzetja. Tudi tega pred ni bilo, še celo Napoleon ni prepovedoval.
Tako je z ljudovladno Bvobodo ua Francoskem in tako osrečevanje po judu Gambetti I!
Izvirni dopisi.
'h Dunaja, 20. fehr. Državnemu zboru je v zadnji seji 18. t. m. ministerski predsednik naznanil, da sta dr. Šrom in dr. Randa od cesarja izvoljena za uda državnega sodišča. Postava o vžitninskem davku na ponarejena vina se je izročila davkarskemu odseku , potem pa je L i e n b a c h e r vtemelje-val svoj predlog o volilni premembi za državni zbor. Grof \V u r m b r a u d je v imenu naprednjakov podpiral predlog rekši, da bi bili morali še daljo iti in odpraviti volilne može v kmečkih srenjah in deželno knjigo pri velikem posestvu. Prav neslano je za njim govoril Menger ter smešil poslance zarad njihovega stanu. Pri glasovanji se je sprejel

uaavet Lienbacherjev, da naj ta predlog izroči v pretres posebnemu odseku 24 udov. — Za tem je govoril Krona Wetter o svoiem predlogu, ki tudi nasvetuje nektere premembe volilnega reda. Podpirali so ga luirnkranz, Löblich in Friedmann. Tudi ta predlog se je izročil odseku, ki se ima v torek voliti za predlog Lienbacherjev. Desnica hoče v ta odsek voliti ude izvršavalnega odseka, ker je prememba volilnega reda silne politične važnosti ter zahteva vedno dotiko med nvtono mističnimi klubi. I/, Ilohenvvnrtovega kluba so v tem odseku : Hohenwart, Lienbacher, Ignacij Giovenelli, Alojzij Lichtenstein in dr. Klaič.
Boron Ignacij Giovanelli je v zadnji seji vtemeljeval tudi predlog o dodatku k zemljšui davkarski postavi, v kterem zahteva , naj se dosedanja centralna komisija razpusti in za rešitev pritožb voli nova komisija 40 udov. Tudi ta nasvet je zbudil dolgo razpravo; govorila sta zanj še Wildauer in Doblhammer; oglašena sta bila pa še Zalinger in Sclinup. toda ker je bilo že pozno , je predsednik sejo sklenil m imenovana govornika prideta na vrsto v prihodnji seji, to je v torek.
Ko bode ta reč rešena ter izročena dav-karskemu odseku, se bode nadaljevala obravnava o šolskem predlogu. Zadnjič je za Dum-bom govoril še kmet Oberndorfer. Govornikov je vpisanih silno veliko, menda 3G Toda obravnave bi bile predloge, ko bi vsi prišli na vröto. Sklenilo se je toraj v torek precej po govoru ministra Konrada nasvetovati konec splošne obravnave. Govorili bodo toraj še kaki 4 govorniki, namreč od vsake strani dva , pa oba poročevalca. Pa gotovo se bodo vsi zopet oglasili pri posebni obravnavi. Da bode reč hitreje dognana, sklenil je klub Hohenw.irtov prositi predsednika, naj se v Bredo, četrtek in petek nadaljujejo javne Beje toliko časa, da bode šolski predlog dovršen. Ker pustne dni namreč ne bo nobene javne aeje, bode ne-kterim poslancem mogoče vsaj za par Oni odriniti domu. Gledč glasovanja so liberalni listi te dni sklepali, da se s tem nasvetom državnemu zboru jemljo pravice ter izročujejo deželnim zborom. To je pa prememba temeljne postave, toraj je za ta predlog treba dveh tretjin glasov, ako ima obveljati. Ko bi ti listi ne bili tako slaboumni, bi morali vedeti, da ta predlog deželnim zborom ne daje novih pravic. Po 75 državne šolsko postave imeli ko to pravico nekteri deželni zbori , kakor na Kranjskem, Gališkem, v Dalmaciji, Trstu, Gorici in Bukovini že izrekoma dozdaj. Ker so pa pravice vseh deželnih zborov enake, se toraj tudi drugim deželnim zborom ne more odrekati, kar se je bilo v državnem zboru ome njenim že prej privolilo. Šolski nasvet Lienbacherjev, ki to pravico dovoljuje tudi drugim deželnim zborom , se. toraj zumore sprejet» z navadno večino. Tako sodi tudi predseduištvo; ako bodo pa liberalci ugovarjali, bo to razsodila zbornica samu, in sicer zopet z navadno večino glasov.
Tudi upanje je prazno, ki ga liberalci stavijo na gosposko zbornico, češ, da ona ne bode sprejela Lienbncherjevega uasveta. Pa treba je pomisliti, da ta predlog ni prav za prav nasvet Lienbacherjev, od kterega se marveč bistveno loči. Lienbacher je namreč nasvetoval, naj se dolžnost v šolo hoditi skrči od 8 na G let. Ker je pa minister Konrad temu ugovarjal in rekel, da bi tak sklep ne dobil najvišjega potrdila, porazumela sta se šolski odsek pa minister o sedanjem naavetu, in baron Konrad je bil v šolskem odseku imenu cele vlade izrekel, da bode vlada ta
predlog zagovarjala in priporočila v najvišje potrjenje. Vsled tega bode imela toraj vlada dolžnost ta predlog zagovarjati tudi v gospod-ski zbornici, ki ga bode ravno zarad tega skoraj gotovo sprejela.
Ko bode šo ski predlog rešen , pride na vrsto zemljišni davek. Obravuave o tem nasvetu bodo hude, vendar pa je upati, da bode desnica tudi o tej zadevi složno glasovala, ker imata vladini predlog in nasvet Giovanellija določbe, po kterih se bodo odpravile krivice, ki bi se bile utegnile komu valed nove zem-Ijišue vcenitve zgoditi. Razprava o državnem proračunu ali budgetu se bode pa pričela še le okoli 12. marca. V sredo bode namreč državni proračun do konca pretresel odsek, potem se bodo njegovi nasveti tiskali in okoli 2 marca izročili poslancem , da jih v kakih 10 dneh preštudirajo. Dotlej pridejo v obravnavo k večeuiu še kake peticije.
Ik Eiilij«», 20. febr. Ljubljanski „Wo-chenblatt'' si mnogo prizadeva, da bi Vesten-ecka opral. Pa saj tako mislimo , da je tudi ta članek najbrž Vesteneck sam pisal in da se toraj le on sam skuša očistiti. Vse njegovo prizadevunje in zvijanje je v resnici prav čudno in neverjetno , in če on še celo žuga, da bo župana pred sodnijo tožil, zna to pač tolažilo biti za njegove prijatelje; strahu za župana pa menda ne bo veliko, ker se njegova tožba opira na priče, ki zlasti, če bodo pred sod-mjo iu pod prisego zaslišaue, bodo gotovo tudi reBnico govorile. Vestenekovci so sicer skušali, kakor se sliši, nektere priče pregovoriti, da bi molčale, ali krivo pričale, tako, da je bil župau prisiljen, to nepostavuo počenjanje sod-nijt naznaniti, da naj to preišče kot kazneuski pregrešek. Ali take por-kušnje, če se potrdijo, niso najboljši dokaz, da gre Vestenecku in njegovim tovarišem za nohte? V resnici za nunivo je pa , kako ljubljanski „Wochenblatt" okensko pobij.msko dogodbo razklada. Vesela druščina je pri polnih vinskih kupicah zbrana.
Tu napade g. Delkota neka dremovica, kor je baje že tudi prejšnji večer nekje vesele volje bil. Oti bi toraj rad spat šel. Ali Vesteneckova druščina ga ne izpusti drugač, kakor če privoli, da se mu okna pobijejo, in g. D.-lkot. res precej brez vsake obotave pri-vol . O ljubeznjiva druščina pod Vestenekovim predsedništvom, ki ne izpusti dremotnega tovariša domu, razun, če si du okna pobiti v sredi zime in na sredi trga, da se vse ljudstvo zgieduje! O ljubeznjivi taki c. k. komisar, prvi za c. k. okrujnim glavarjem, ki nima nobenega pomislika, kaj tacega privoliti!
Prav smešno in šaljivo je na dalje, kar Wochenblatt." prepoveduje, da je namreč g. Wehrhuu pobitje oken tako natihoma zvršil, da še psi niso slišali, nikar ljudje I Tacih umetnikov je pa res malo na svetu! Se tatje, če hotd šipe utreti, pravijo, da jih prej z ilovko namažejo, da ne žvenketajo. G. Wehrhuu zna pa to brez ilovke narediti. Pobite so bile, kakor znano, zunanja in /notranja okna, t. j. štiri okna. V vsakem oknu je po šest šip; vseh skupaj štiriindvajset. Toraj, če jo gosp. Wehrhan tudi tako dober metavec, da je z vsakim lučajem po dve šipi ubil, namreč eno zunanjo in nasprotno notranjo, je moral dvanajstkrat vreč . Da bi se bilo pa to tako natihoma uioglo zgoditi, brez topotanja in žven-ketanju, zlasti, ker se ve, da ni bil po veselici v Šmartnem ravno popolnoma trezen, da bi nihče čutil ne bil, kaj tacega more le „Wochenblatt in njegov dopisovalec trditi. Nasproti temu je tukaj znano, da je bila vsa okolica zdramljeua in oplašena, in g. sodnik Pleško
je neki šol celo svojega revolverja iskat, ker je mislil, da bo razbojniki.
Ia kako primerno svojim dolžnostim so se obnašali ti c. k. Čuvaji javnega miru in reda drugo jutro. En žandur, kakor ,,Wochenblatt" piše, pride gledat, če bo okna pobita, ter poroča po svoji službeni dolžuosti žandar-skemu vabtmajstru in ta puroča dalje »jiet po svoji službeni dolžnosti g. c. k okrajnemu glavarju Vestenecku in tukaj zve, da je g. c. k. kom sar sam privolil — toraj, da ni v tem čisto nič napačuega. In s tem je končano vse delovanju c. k. politične gosposke in žundarske postaje v Litiji. Ali se ne pravi to z najnedolžnejšim obrazom pripovedovati največo hinavščiuo ! Kaj mar g. Vestenek ali žaudarski vahtmajster res ne vesta, da jo poškodovanje tuje lastniue nepostavno in da bo še le sodnik sodil, ali tuku poškodba neha biti kaznenski pristopek zavolj tega, ker je poškodovanec sam privolil? da je bila tedaj ta poškodba sodniji naznaniti? Ali ona dva ne vesta, da je pobijanje oken na sredi trga o po-lunoči zoper policijski red in da se mora vsaki taki prestopek tudi naznaniti dotičnemu uradu, ki ima skrbeti, da se nočni mir in red ne moti, t. j župmstvu? Že samo zavolj tega opuščenja sla oba kazniva.
Je li potem takem ljubljanski „Wochenblatt" svoje privržence opral in osnažil? Mislimo, da „trud ljubave" — bil je zastonj; da niti okrajni glavar Vesteneck, niti družbica vesela, z besedo vsi prizadeti ue bodo posebne hvule vedeli in peli — , ljubljanskemu Wo-chenblattu."
H7. {jOD-ičiSi«' okolico 14. februarja, (lrredeuta v Primorju in njeni Hmoter ; vsilo-vanje nemškutarije v ljudske šole in zakaj; žeuska ki si sama išče ženiua; nakaj o ekvivalentnem .iavku, prevelikem bremenu za cerkve; nepravična razdelitev državne podpore med uižjo duhovščino.) Iz raznoteregi» obsega napisa lahko razvidite, da imam dane» zopet poln koš gradiva ter ob vsakem predmetu bi lahko napisal poseben dopis, pa ker ima Vaš cenjeni „Slov." še malo pretesne predale, hočem tudi jaz vse v en dopis okrujšati, ako-ravno bi rajši ob vsem tem obširneje pisal.
Prav je, da naši listi ne puste ,,Irredent.e" iz oči, kar je. znano, da jej celo taki organi dajejo potuho , bodisi že to iz slabosti ali pa ker jo imajo za nepomenljivo, ki bi morali vse drugače ostreje postopati, kakor v istini postopajo. — Tudi on . rovarsko — karbonar-sko gibanje v prejšnji Loiiibardiji in Benečiji je imela celo dunajska vlada svoje dni za nevarno in neponitnljivj, pa ravno iz istih v začetku le malih idkric nezadovoljnosti je polagoma vsjilamenelo italijausko vprašanje ter Avstrijo zapletlo v trojno vojno 1848—-49, 185!) in 18GG, ki jej je vzela ne le posest dveh lepih pokrajin, ampak tudi jo pripravila ob več nego 2000 rarljonov forintov, ki so jih zmolzli večinoma i/, revnega žepa ubogega kmeta in ktero breme še nosimo in ga borno še morda dolgo nosili. Sama na sebi bi res primorska „irredenta" ne imela skoraj nobenega pomena, ker bi jo, ako bi kje presiluo zabučala, že mi sami prm.ir.-ki Slovenci in isterski Hrvatje lahko zatrli , ko bi le nam vlada v zadevi enakopravnosti bolj na roke šla. Ali svoj pomen in moč dobiva ona od bližnje sosedna Iialije, ki jo že sedaj skrivaj podpira,*) u v dani priliki jej bo prišla z vso
Kavno od nokaj časft aotn jo videti neka čudno Laho po Primorju limiti , ki jih imenujejo laške Čičo , ker so kakor Čiči obločeni , dudliyo
močjo na pomoč. V tem nam mora pač biti pretekla dogodovščina borbe za italijansko edmstvo najboljša učiteljica. Same policijske in vojaško naredbe je ne bodo nikdar zatrle, ker vsaka sila traja le majhen čas, kakor je rekel svoje dni neki Lah, d« Avstrija je sicer 1848—49 1. zadušila plamen ognja v Lombardiji in Benečiji, ali debela žrjav ca še vedno tli pod pepelom. In tako je res bilo. Ako bi se pa hočem reči le n. pr., mi Slovenci za Pan-slaviztm ali recimo za novo Jugoslovansko kraljestvo na ,, rredentovski" način potegovali, bi gotovo djali vso Slovenijo v obsedni stan in vlada bi z nami morda blizo enako ravnala, ke.kor je svoje dni (1713 I.) s tominskimi pun-tarji v Giirici na Travniku, neusmiljeno jih pologoma vsmrtivši. Zagozdo deuiti, Irredenti" bi po našem mnenji ne bilo pretežko ali Celo m mogoče , kajti pač se ni bati, da bi se potem spolnil rek: „Fat justitia, pereat mundus (Avstr a), ker bi bili mi Slovenci potem še le prav vneti z lastn mi prsi braniti sebe in Avstrijo pred tolovajsko Italijo. Pa kaj ko imamo zda namestnika, ki nima kot Lah do nas in našega jezika nobene ljubezni, kterega priimek nosi celo tudi en sedajui laški minister v Runi Ravno njemu se tudi pripisuje, da je vzbudil vprašanje za vvedenje nemščine v ljudske šole na Kra»u, kar je pač pedago-gički goropadui „nonsens" za vsacega, ki ve, da nemški jezik in nji govi čudni pretežki pravopis se naučiti, se potrebuje pač več časa, nego je naši m ad ni mogoče šolo obiskovati. Mislilo se je prej, da naš dež. šolski nadzornik ne bo nikdar kaj tacega dopustil, ali odkar nosi „Virziernng am Knopflcche",*) je tudi marsikaj prej nemogočega zlasti pod se-dajnim namestuikom mogoče postaio. Ž; prej se je mnogim primorskim učiteljem «lajal», hočem reči, nepotrebno zametula nagrada od 40—60 f.r. na leto za izredno poaučevaoje v nemšc nj zunej šolskih ur. Boljše bi pa bilo, da bi bili rajše ubogim otrokom za one uovce kupili potrebno obleko, ker vspeha ni bilo najmanjšega nikjer videti, še brati in pisati se niso otri ci kar nič navadili, kolikor je to meni znano. — Tako se pravi v vodo metati z žu-ljevimi rokami prislužene davkovske krajcarje ubogega kmeta, kteremu se taka gospoda še
O
ruga z zaničevanjem njegovega slov. jezika tempora, o moreš!
Te. dni je hodita po goriški okolici neka čudna deklina, ki je pravila ljudem, da je bogata in iz Loga doma (nad Bovcem) ter je obetala onemu, ki bi jej žen na dobil, lepo nagrado. V nekem kraji so se zarad nje fantje stepli, ker nekteri so jej verovali, ne-kteri pa so se jej rugali. Po obrazu jej je poznati, da se z rudečo barvo „šminka", ter hodi od vasi do vasi ter laže, da se vse kadi, v pohujšanje!
Zopet se ima za 10let.no dobo od 1881 do 1890 1. cerkvam odmeriti neki davek „ekvivalent" imenovan, češ, da bi se „mrtva roka", ne bigatila. Ta davek, ki je zraven posrednega davku in raznih priklad odmerjen po vrednosti premoženja, je bii zavolj slabih letin v preteklem desetletji ubogim cerkvam tako ne-znosljivo breme, da ga nektere revniše ctrkve
na čudno godbeno orodje; zapazili so jih pa tudi, kako so skrivaj na papir pisali in risali, pa so brž vse poskrili zapazivši ljudi. Drugi hodijo z veljbljudom in opicami po deželi. Se prosti ljudje govoio, da to so laški špijoni, sami pa pravijo, da so doma iz Abruz na Neapolitanskem. Pis.
*) Tako je neki učeni bivši profesor imenoval vsako poslavljenje s križcem, bodi si že zasluženo ali nezasluženo.	Pis.
niso mogle nositi; zato je bila marsikteri že razpisana cenitev na vrednostne reči, nekterim so pa zaplenili obligacije. Marsiktera cerkev je morala zavoljo tega visokega davka pri cerkvenih poslopjih potrebne poprave opustiti, ker je morala skrbeti za nenasitljivi davkar-ski žakljiček, brez d o Ji. Kje so cerkveni javni organi, da ne povzdignejo svojega glasu zoper prej neznani davek ! To je pa tudi čez vse nadležno za dotične oskrbnike, ker se je že pripetilo, da je mora! ta ali oni oskrbnik iz svojega žepa ta davek založiti, ali pa brati milošnjo po soseski, da ni cerkev veče škodi trpela. Naj bi pa tudi naši poslanci na Du naji svoj glas proti temu prej neznanemu davku povzdiguili, ker tako le bodo spolnovali svoje dolžuosti do cerkve in uaroda. Naj bi našel moj glas dobrovoljen in koristen odmev, da ki se v tem v korist ubogih cerkva kaj predrugačilo, sicer bo cerkvam slaba pčla tudi v tem desetletji. Videant consoles!
Nedavno se je delila zopet drž. podpora bolj slabo dotovini duhovščiui; pri tem moram iz skušnje grajati, da se velikokrat bolj potrebne izpušča, a nepotrebnim se pa del'. Tako so nekteri „potrebneži" lani jo dobili, letos pa manj ali celo nič. Pri razdelitvi se gleda na fusije, ktere so pa dostikrat nezanesljive in napčne, večkrat pa marsikteri cerkveni predstojnik ali dekan kakega potrebnega izpusti, ker mu ne stoji prav pred očmi, drugemu manj potrebnemu in boljše dotovunemu pa jo s svojim enostranskim poročilom privošči. Naj bi se vsa ta zadeva kongrue bolj pravično vredila , kakor to pravica in dostojanstvo duhovskega stanu veleva, ker kakor se je dosihmal delila , je mnogo opravičenih pritožeb. Pa pri nas gre žalibog vse pravo polževo pot, „nur langsam voran!"
Domače novice.
V Ljubljani, 22. februarja.
(Popravek.) Zendarmerijski poveljnik ljubljanski nam je poslal pojiravek, da litijsk „wucluineister" ni v zaporu, kakor se nam je v listu od 19. t. m. krivo poročalo.
(O Vestenek-ovi reci) poroča telegram iz j Ljubljane „Vaterlanfiu" da se je vladni svetovalec grof Chorinsky sicer iz L tije povrnil pa preiskava še ni dokončana, ker so bile nek tehtne izjave o njem izrečene. Izjava „Politične Correspodenze" ni bila vradnu, tedaj ne zanesljiva. Pri tej priliki izrekamo svojo resno voljo, o tej reči od danes zanaprej molčati, dokler nam preiskava kaj gotovega ne poda. Zanašamo se na pravičnost vladn'h preiskovalcev, ker tu ne gre niti za malenkostno šivo.io, mti le za prizadete osebe, ampak za javno, občiio zaupanje in spoštovanje do c. kr. sod-nije ¡n vlade. Čemu tedaj nezanesljiva poročila in negotovo ugibanie!
Pozor!
Gosp. izdelal ¡ o v Krškem
Kamnika je Neomadežaue
Matija O z b i č s prelepi podobi M. D. samostanu s prosto roko dva kipa ii angleškega marmor-cementa ter ga občin stvu na ogled postavil v prodaialnici cerkvi -u h oblačil g. Ane Hofbauer-jeve
Kdor žt li fotografirane podobe kipov, lih lahko dobi pri g. Ozbiču v Kamn ku H o f b a u e r-j e v i in v k atol. bukvam v Liubljan'.	(2)
Le dobra stvar se hitro prikupi.
Komaj je tri lota, kar sem prišel iz Novega Jorka London, da angležko deželo «oznanim z mojim novim
izdelkom. Začel sem z malim , ter odprl početkom le majlmo delavnico in pisarno. Pošiljal sem moj izdelke v malih zabojih na ogled in poskušnjo po Angležkem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil jc povsodi /, veseljem sprejet, in že v prvem lotu seje naročilo pri meni 200.000 flnšio. Mnogi so sc naročili šo lo potem, ko so dobroto mojega izdelka že sami poskusili. Drug ga Jo priporočal drugemu, in tako je moja obrt ni ja dobro napredovala.
Iz začetka, prej da sem ljudi s svojim izdelkom soznanil, imel sem več stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem so pa na to, da s« mi bo to pozneje splačalo, kadar liodo ljudjo moj izdelek že po/.uali in ceniti vedeli. V tem so nisem motil. Dobil som toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico kinulo razširiti moral. V drugem letu sc jo naročilo pri meni že G00.000 flaš. Zahvalnih pisem sem dobival tJllto,-na stotine in lističe, da jih /.c nisem vedel kam dm «tu Enoglasna bil» je hvala mojega „shiiker-ekstrnktu". Tako so namreč imenuje moj izdelek, in je izvrstno zdravilo za bolezni na jotrali iu v želodcu. Najprej se je razširilo to zdravilo jio Angležkoui. Po dolgih študijah in preiskavah sem sc namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandanašnji Iz želodca in iz jeter. Iznašel sem1 zoper to bolezni zdravilo „sehiikor-ekstrakt'1, in ku seui so v Ameriki prepričal, da jc mnogim pomagalo, «klonil sem. prinesti ga tudi v Evropo Pa nisem prišel v Evropo kot klativitez. kajti vodil sem tam veliko kupčijo m imel sem več ko zadosti za življenje. Moja kupčija sc jc v tretjem letu šo bolj razširila; samo na. Angložkem sem prodal 900.000 flaš, v troh letih skupaj tedaj 1,700.000 tlaš, in to je gotovo mnogo za začetek v taku kratkem času. Slaba stvar bi se ne bila tak» prodajala. Na Angležkeni so brž spoznali, kako dobro zdravilo jo „shiiker-okstrakt," zoper slab želodec iu bo-lozni na jetrih, in da je res mnogim pomagal, se vidi' žo iz tega, ker so ga jc toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseli krajev dale so ml pogum, dasein svojo kupčijo žo razširil na drugo dežele.
Želodec so kmalo pokvari, ta bolezen pride kakor tat v v noči, zdravilo za to pa je „shiiker-ekstrakt."
Ce jo želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križu ; človek jo zaspan in slabo volje, usta imajo čuden duh, na zobeh jo polne slin neprijetnega vzdnha. Človeku so no ljubi jesti, in na želodcu leži nekaj, kakor lcatnen. Oči sovdrte; roko in nogo so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega pota. Bolnik jo vedno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič ni bolje; čez nekaj časa postane siten, razdražljlv in teman, v srcu mu jo, kakor bi sc nečesa bal. Glava ¡V omotična, posebno, kedar človek vstane; čeva postanejo trde, koža pa suha in gorka. Kri je težka in sc nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčlkast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostikrat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidijo, kakor skoz meglo, človek postane klavern in slab. Kmalo se prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zolon-kastim izinetkoui. To prikazni ne pridejo vso na enkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih jo več na enkrat opa^ zovati.
Las» A. J. White v Fraiolirodu na M.
Zaloge imajo: na Dunaji: stara c. k. vojna lekarna, I. na Štefanovem trgu; Fr. Pleban, lokar; V, Tvrdy, -lekar „pri zlatem jelenu", Koliluiarkt I.; C. Egger, lekar „pri redečem raku", I., hoher Markt; B. Bilms, lekar ,,]>ri laliudn", !.. Schottenring; Ph Neti-stein, lekar ,,pri sv. Leopoldu", I. Plankengasso 7.; .!• Weis, lekar „pri zamorcu", I. Tuchlanbon 27; dr. Ehrmann, lekar „pri sv. Brigiti", II. Brigittaplatz; AL Sobe), lekar „pri medvedu" IJ. Taborstrasse; dr. Aloks, Rosenberg. 111. Radetzkyplatz; lekarna am Heimweg, 111. Ant. Mayer-ja; dr. -I. Lainatsch, lekar „pri sv. Trojici", IV. Wiedonor Ilauptstrasso Hi.; M. Zavaros, lekar „pri križu" VII. Marialiilforstrnsso 72; Jul. Her-babn.v, lokar „pri usmiljenju", VII. Kaiserstrnsse 90; Ludvik Lip, lekar „pri zlatem slonu" VII. Stiftgasse; (i. Fii'bas, lekar „pri sv. Ani" IX. Wiihvingevstrasse.
I'« raznih deželah; v Zagreba: M. L. Fink, lekar, in S. Mitlbaeh, lekar „pri Salvatoru"; v Oster' lici: A. Prikril; v Badenu: li. Schwarz; v Belcu: (Galicija) Jos. Gross, lekar; v Brnu: I'1, líder; o Bo-,?emt,: II. Spreltor; v Brilxu: Ford. Fleck, drogisf; t) Brodi/: (Galicija) K luska; v Pcšti: .los. pl. Toriikv lekar, KiinigRgasso 12; v D. Földraru■: .los PI. Pap: v Gmundenu: A Raymann; v Iglavi: V. Inderkit: y Inomostu: Fr. Winkler ; v Kančugi: (Galicija) 1!. Heger; v Karlovcu: Z. Findeis, lekar; v Celovcu: P. Birnbacher; v Kruhovem: .Tos. Trnticzynski; v Krcmsii. S. E. Kleewein; v Kutnihori: Pr. Slavuik; v Ljubljani: Jul. pl. Trnkooy; v Levovu: Peter Mikolaš, in K. Kri-žanovski: v Linen: A. Hofstiittcrja dediči, in A. Huppert ; v Merami: A. Pan; v Milovki: (Galicija,) M. Qnirini; v Misholczu: dr. M. llerz; v Nitri: Kornol Tombol", v Novcmsadu: 0. B. Grosssinger, lekar; v Novemtičinu: Jul. Xensser; n Oedcnburgn: A. líe-ckort; v Pančovi: W. H. Graff; v Phnn: E. Kaiser; ?j Pragi: Jos. Fürst na Porišči; v Prerovi: Ig. Psota; lokar „pri zlatem orlu" v Pressburgu: Fr. Ilonnci, lekar „pri sv. Trojici", in Rud. pl. Solz, lekar „pri sv. Martinu ; v Presnicah: A. Griessl; v ficichenbcrg: Jos. pl. Ehrlich; v Snazu: V. Kraus, drogist; « S'an-gerbergu: Jos Ziegler; u Solnogradu: dr. pl. Sodlitzky c. k. dvorni lekar: v Semnicu : Fr. Sztimkay; v Stern-bergu: (Morava) A. Rerkl; v Segedinn: Kar) pl. Daresay; v Opavi: A. Plaliky; v Temcšvaru: G. .M. Ja-liner, lekar llunyndigusse; in Štefan Turczay, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogcrsk. IJradihi: Jos. Stand: v Vinkoveih: L. pl. Alomann; v Varaždinu: G. Iloch-siligor; lekar; v Wclsu: K. Richter; v Dunajskem Novemmeslu: Fr. Kolčarš, lekar.	(5)
Iidftjntelj in odgovorni urednik Filip llilllei'lap.
.J. Itlaznikovi nasledniki v Ljubljani.