Pestalozzi — Diesterweg. (Govoril pri učiteljskej skupščini v Mokronogu v 2. dan avgusta preteč. 1. J. Ravuikar.) Od zdaj naprej Pestalozzi priene v svojih študijah resno napredovati in sicer v teologičnih. Ker pa mu prva pridiga spodleti (zmanjkalo mu je namreč besed), popusti teologične študije in se obrne k pravnim z mislijo: ,,Tii morem za domovino in ljudstvo uspešnejše delovati". Toda vlada je predobro poznala Pestalozzi-jeva mišljenja in on sam je bil preverjen, da bode težko dobil kako državno službo — po tem takem ta namen, po katerem je vedno hrepenel — tlačenemu in zapuščenemu ljudstvu pomagati, bi na tem potu ne mogel doseči . . . Po dolgera obotavljanji je Pestalozzi sklenil poprijeti se poljedelstva; a prehudo napenjanje duševnih moči mu je tako škodovalo, da je za smrt zbolel, ki je pa vender le ozdravel pri svojem strijcu dr. Hotze-ju v Richterswylu. Misel, kako bi mogel priprostemu ljudstvu vzgojevaje in poučevaje koristiti, ga je napotila, da je vse svoje dosedanje spise sežgal z besedami: ,,So will ich Schulmeister verden"! Kmalu po tem gre najpred k svojemu strijcu v Richterswyl in pozneje k graščaku Tschiffeli v Stitberg blizu Berna, kjer je delal, kakor hlapec, ter bil ponosen na svoj ogoreli obraz, kajti on sam omenja: ,,Ich werde gewiss unabhangig von der ganzen Welt". Tschiffelivi broščevi nasadi (Krapp - Pflanzungen) so takrat po svetu posebno pozornost vzbujali, kar je tudi Pestalozzi -ja v posnemanje napotilo. Blizu vasi Birr in Mulingen (ne daleč od nekdaujega gradu Habsburg) kupi Pestalozzi malo puste zemlje za 230 gld. Stanovanje si pa najme v Mulingu. Gospodinjstvo ste mu oskrbovali mati in stara Babeli. Se ve, da on s svojimi lastnimi sredstvi ni mogel takega podjetja dolgo vzdržavati. Njegovemu prijatelju Schulthessu se posreči, svojega očeta pregovoriti, da je s 15.000 gld. s Pestalozzi-jem v zvezo stopil. S prijateljem Bluntscli je Pestalozzi prišel večkrat v Schulthessovo hišo, kjer je spoznal gospodarjevo hči Ano. Razmere obeh so bile, se ve da, jako različne: Pestalozzi revež, ona pa hči bogatega posestnika; bila je nekoliko stareja od njega. Blaga in vzvišena notranja Pestalozzijeva načela so imovito deklico popolnoma zanj vnela. Poročila sta se v 30. dan septembra 1769. 1. Mati nevestina je pri tej priliki izgovorila pomenljive besede: ,,Bodeš li zadovoljna s kruhom in z vodo?" Srečno združeni srci res nisti bili dolgo brez skrbi. Gospodarstvo jima ni donašalo zaželenega uspeha, ker je blagemu možu v vsem manjkalo dejanskega razuma. Pestalozzi zabrede v dolgove; poleg tega mora ustaviti 1770. 1. že začeto zidanje hiše. Po vrliu tega mu tudi Schulthess - ova hiša odreče storjeno pogodbo. To je bil hud udarec za oba. Le zaupanje v Boga in srčna ljubezen je zakonskima še dajala upanje. Ko je njegov zaveznik iz Ziiricha zahteval svojo vsoto nazaj, je Pestalozzi čisto ubožal, in njegove nekdanje sanje so splavale po vodi. On sam piše: ,,Der Grund des Fehlschlagens meines Unternehmens lag wesentlich und ausschliesslich in mir und in meiner, zu jeder Art von Unternehmung, die praktisch ausgezeichnete Kriifte anspricht, prononzierten Untiichtigkeit". Pri vsem tem pa Pestalozzi vender še sklene poljedelstvo nadaljevati in celo sirotnišnico ustanoviti. Izrazil se je nekako tako-le: ,,Ich wollte mein Gut zu einem festen Mittelpunkt meiner paedagogischen und landwirthschaftlichen Bestrebungen erheben". 0 tem svoje mnenje in nazore razodene stanovom v Ziirichu, Bernu in Baselnu, kako bi se moglo sirotnišnico za zapušcene otroke ustanoviti, kar so mu z radostjo odobrili, in mu obljubili pomoei ter kmalu nekoliko otrok poslali v vzgojo in pouk. Tako Pestalozzi odpre svojo sirotnišnico 1775. 1. s 50 učenci. Tti so se blagemu možu izpolnovale gorece želje, po čemur je tako hrepenel; postal je pedagog v praveni pomenu besede, — oče ubozih in zapušeenih dec. S svojo ljubeznijo do ubogih se je svetu pokazal kot pravi biser; vse je strmelo nad njim. Revež sam — si pri nekej priložnosti ni znal drugače pomagati, da je srebrne zapone r , svojih črevljih odrezal in jih podaril nekemu ubožcu. Po leti so otroci večidel delali na polji; po zimi so pa ali predli, ali pa tkali. Poleg tega jih je Pestalozzi vadil v govorjenji, čitanji, računstvu i. t. d. Iz tega je razvidno, da je imel bolj dejansko vzgojo pred ocmi, ker je le telesne otročje moči skušal z delom razvijati in vterjevati; ves njegov pouk je pa bil na versko - nravstveni podlogi. Po obstanku petih let je Pestalozzi bil primoran ta prekoristni zavod zapreti, kajti manjkalo mu je potrebnih pripomočkov: denarja, živeža, da celo lesa za kurjavo. Celih 18 let Pestalozzi še ostane na svojem domu ,,Neuhofu" z ženo, ki mu je vse premoženje vtaknila v to posestvo. Kmalu po prestanku sirotnišnice mu žena nevarno zboli, in ne smemo se čuditi, ako so se Pestalozzi-jevi prijatelji večkrat izjavili: nOn je izgubljen mož". V teh hudih časih Pestalozzi spiše svoje najimenitnejše spise: ,,Die Abendstunden eines Einsiedlers" (1780), v katerih je razvil svoja pedagogična načela; svetovno-znamenito delo: ,,Lienhard und Gertrud" za prosto ljudstvo. V tej knjigi Pestalozzi razodeva vse svoje bogate in zares vzvišene duševne zmožnosti. To njegovo izvrstno delo je tako imenovani prvi ljudski roman; v njem je prav dobro naslikal tedanje politične, socijalne in šolske razmere. Ta knjiga je tako v ljudskem duhu pisana, da je kraalu postala za priprosti narod pravo potrebno berilo. Blochmann piše v Pestalozzi-jevem životopisii: ,,Gertrud, ihre Haushaltung, die Art, wie sie ihre Kinder unterrichtet und erzieht, ihre fromme, verstandige und thatkraftige Liebe mitten im Verderben ihrer Bauerngemeinde, ist das Ideal PestalozziV. L. 1782. Pestalozzi da na svitlo: ,,Christoph und Else", v kojem delu opisava kmetsko družinsko življenje, kjer se pridno bere ,,Lienhard und Gertrud" v poznih zimskih večerih. Iz te dobe imamo od njega še sledeče spise: ,,Das Schweizerblatt" (eine Wochenschrift); BUber Gesetzgebung und Kindennord"; ,,Die Figuren zu einem A, B, CBuche"; ,,Eine Reihe von Fabeln" in konečno ,,Nachforschungen iiber den Gang der Natur in der Entwicklung des Menschengeschlechtes". (Dalje prih.) !m|ii©>y9©t'^B< — ,,LJudske knjižnice" jc uže na svetlcm 7. in 8. snopič, katera obsegata; zgodovinsko povest iz XVI. stoletja pod imenom nSalvijan", posnel H. Majar; — potem povesti nZa očin dom" in BMati in sin". Ljudska knjižnica res bolj in bolj ustreza svojemu, lcpemu namenu. — ,,JurčlčevIh zbranih splsov" izšel je ravnokar IV. zvezek: Pripovedni spisi. Vsebina temu zvezku so povesti: I. nTihotapec." Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. (Natisnjena je bila v nSlovenskem Glasniku" 1865. 1.) II. nGrad Rojinje". Povest za slovensko ljudstvo. (Natisnjena v ,,Slov. Večernicah" 1866. 1.) III. ,,Klošterski žolnir". Izvirna povest iz 18. stoletja. (Natisnjena v nSlov. Glasniku" 1866. 1.) IV. nDva brata". Resnična povest. (Natisnjena v nKoledarčeku družbe sv. Mohorja" 1868. 1.) četrti zvezek obseza 292 stranij ter stane nevezan 70 kr. Dobivajo se še vsi do zdaj na svitlo duni zvezki ter se dobivajo tudi posamično, vender se priporoča, naročnino za več zvezkov vkup pošiljati. Naročnina znaša za I., II., III. in IV. nevezani zvezek 4 gold. Dijaki dobivajo BJurčičeve zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo naročilno svoto 6 gold. Naročnina se pošilja najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovotn: Dr. Josip Stare vLjubljani, Marije Terezije ccsta št. 5. Naročuike Jurčičevik spisov opozarjamo na posebno krasne izvirne tcmno - rudeče platnice od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičevo, katere se dobivajo pri gosp. Ivanu Bonaču, knjigovezu v Ljubljani (Poljanska cesta 10), in sicer izvod po 30 kr., z vezanjem po 50 kr. (po pošti 5 kr. več). Jurčičeve MZbrane spise" prodajata tudi Janez Giontini in Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. — ,,B_all hrvatski deklamator". Sbirka pjesama za mladež. Sastavio i s uvodom o deklamaciji popratio Josip Milakovič, katcri to lepo delo posvečuje u znak štovanja poglavitomu gospodinu Ivanu Filipoviču, kr. župnijskomu nadzorniku županije zagrcbačke, predsjcdniku hrv. pedagog. knjiž. sbora i. t. d., prigodom njogovoga četrtdesetgodišnjcga zaslužnoga službovanja po školu, dom i učiteljstvo. Sadržaj je: I. Bog i vjera. II. Eadoljubje. III. Narodne pjcsme. IV. Priroda i vesclje. V. Pripovedkc in basne. VI. Raznc pjesme. — Cena tej spretni knjižici je 80 kr. Dobiva se po vseh knjižarah v Zagrebu. Priporočamo jo tedaj tudi slovenskim učiteljem in vsem, ki se zanimajo za slovansko slovstvo. q p i s L S Štajerske»a. Slednje dni prinesel je prvi naš dnevnik slovenski »Slov. Narod« znamenit članek iz peresa Štajerskega učitelja, ki je učitelje slovenske navduševal, naj obilno pristopijo k »Slov. učit. društvu«, naj se združijo tesno ter solidarno postopajo v vsem, kar se tiče njih stami, česti in interesov.*) Temu mora sigurno vsakdo pritrditi, ki se čuti istinito slovenskega uarodnega učitelja! Nedavno izstopilo je učiteljsko društvo za Mariborsko okolico iz zaveze Štajerskih učiteljev (Steierischer Lehrerbund). Prav tak6! Vsaj naši neraški kolegi za nas slovenske sotrudnike kažo le malo sodružne ljubavi ter smešijo to, kar je nam najdražje, najljubše: naš materin jezik. — Dčiteljsko društvo Ptujsko izstopilo je iz te zaveze uže poprej in tudi Celjsko — kakor slišimo — bode to storilo. Čemu tudi podpirati ljudi, ki ne umo takta in ti hlinijo kolegijalnost le takrat, kadar česa potrebujejo od slovanskega sobrata? Tu pač velja: »Svoji ksvojim!« Za vašo — seveda je tudi naša — »Narodno Šolo« se zadnji čas vzlasti bivalstvo Kranjske okolice vrlo zanimuje; pa tudi po deželi je brižnih mož, ki delujejo v podporo dobrodelnemu šolskemu društvu. Na slovenskem Štajerskem pa se le malo brigajo za to slov. društvo. Bi - li ne kazalo mej Slovenci na Štirskem slično ko na Kranjskem postaviti poveijonikov za »Niirodno Šolo« ? Gotovo se bode našlo mej slovenskim učiteljstvom Štajerskim tacih mož, ki bodo iz rodoljubja prevzeli nalog, nabirati prostovoljnih darov v prid »Narodni Šoli«. — »Popotnika« 5. štev. prinaša naslednje gradivo: Kakd bi si slovenski učitelji materijelno vpomogli. — Postanek zvoka in njegove vrsti. Spisal dr. J. Križan. — Leop. Volkmer, veseli pevec Slovenskih goric, dr. Jože Pajek. (Dalje.) — Književna poročila. — Pisma »Popotniku«. Iz Mrzle doline. II. T. — Narodno blago. XXXIX. Pravljice iz Slovenjegraškega okraja. Zapisal Fr.V. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Listnica. — 6. št. ima to vsebino: Kako bi si slov. učitelji materijelno opomogli. (Konec.) J. L. — Presinec ali cvetnonedeljska butara. Etnogiaflčno- naravopisna črtica. Spis. Iv. Koprivnik. •— Leop. Volkmer. (Dalje.) Dr. Jože Pajek. — Opazke o novi slovnici Končnikovi. V. Javc. — Slovanska poglavja. VIII. Pomlad in nje iskavci. — Književna poročila. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — 7. št. pa to prinaša: Sv. Ciril in Metodij, ustvaritelja in utemoljitelja slovanske književnosti. — Presmec aii cvetn onedeljska butara. (Konec.) Spis. Iv. Koprivnik.— Leop. Volkmer. (Dalje.) Dr. Jože Pajck. — Učne slike iz zgodovine. (Spis. Tone Brezovnik.) — Narodno blago. XXXIX. Pravljice iz Sloveno-graškega okraja. Zapisal Fr. V. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Listnica. — »Popotnik« stane za vse leto 3 gold. ter izliaja vsak mesec dvakrat: 10. in 15. Slamoikv. Iz Kamenika. Ranjki tukajšnji dekan gosp. J. Križaj je 400 gld. vložil za šolsko ustanovo tako, da se bodo za te obresti ubogim učencera in učenkam napravljale šolske potrebnosti. Posnemanja vredno! *) Želimo, da bi se o tej važni stvari zglaševale še razne misli! Uredn. Iz Ljnbljanske okolice. Po naših slovenskih novinah naglašala se je že čestokrat prevelika ljubezen slovenskega čitajočega občinstva za nemške ilustrovane leposlovne liste. Slaba ta razvada je tem bolj graje vredna, ker nam baš o Slovencih ne primanjkuje leposlovnega berila, posebno v novejših časih. — Da govorim o tej stvari tudi v našem šolskem listu, r.apotila me je prevelika neobzirnost nekega nemškega ilustrovanega lista pod naslovora »Heir J«; — le-ta list je zagledal luč sveta za časa, ko se je v Avstriji listu »Gartenlaube« odtegnil poštni debit — s katero je rečeni list oblatil ljudsko učiteljstvo po karikirani sliki ljudskega učitelja, katerej je priložil urednik Anzengruber še bolj »delikaten tekst«, ki se nam ga brati gnjusi. Res hudo je užaljena stanovska čast slehernega ljudskega učitelja po tem kulturnem proizvodci tega nemškega časnika, in popolnoma opravičena je graja vseh šolskih listov nad urednikom Anzengruber-jem! Želeti je, da prestane izhajati tak list, ki skruni čast toliko važnega stanu človeške družbe. Tudi mi slovenski učitelji postavimo se krepko za našo stanovsko čast in delajmo kolikor je v naših močeh na to, da izgine popolnoma in povsod vsak blagi čut žaleči list »Heimat«. Trudimo se, nadomestiti ga z našimi izvrstno uredovanimi boletrističnimi listi. — Javna skušnja »Glasbene šole« v dan 15. sušca t. 1. bila je pravcato zrcalo veliko delavnosti učiteljev in učencev tega zavoda. Dasiravno je še mlado, vender krepko napreduje in se razvija v čast narodu slovenskemu. Toliko izurjenosti bi skoro nihče ne pričakoval pri učencih, ki se vežbajo jedva drugo leto v glasbeni šoli. Občudovali smo veliko izvežbanost na klavirji in goslih ter krasno petje dečkov in deklic. — Lepa prilika se ponuja torej slehrnemu na deželi delujočemu učitelju, da pošilja svoje muzikalično nadarjene otroke, ki žele pouka v godbi, v ta zavud! Glasbena šola ima prelepe namene: koristiti narodu slovenskemu. Naša skrb bodi torej, da jo podpiramo in pridobimo jej slave. —j— Iz Ljubljane. Pastirski list milostl. Ljubljanskega knezoškofa Jakoba (s cvetne nedelje t. 1.) mej drugim tudi govori o slovstvu in posebej še učiteljem in izobraževalcem mladine (kar naj bi si vsi dobro zapomnili) tako-le: »In sedaj, predragi v Gospodu, še eno. Slovani svetih bratov Cirila in Metoda ne časte le kot navdušenih oznanjevalcev sv. vere, slave jih tudi kot bistroumne utemeljitelje prvega pismenega jezika med Slovani. Kakor aposteljnom, kakor misijonarjem današnjih dnij, tako se tudi njima v sveti goiečnosti ni zdelo zadosti, sv. vero le z ustmi oznanjevati. Hotela sta jo tudi zapisati in tako stalno naslednikom zapustiti. V ta namen izumela sta posebna pismena (pisna znamenja) ter sta zapustila narodora, kterira sta sv. vero pridigovala, tudi sv. pismo v njihovem lastnem jeziku. Kako spodbudljivo mora pač za narod biti, ako si more reči: prva moja dela, s kterimi sem nastopil pot omike, bila so posvečena Bogu in njegovi službi! In kakšno zahvalo je dolžan tistim, ki so mu na tak način odprli pot do krščanske omike! Toda kako obžalovanja vredno moramo imenovati z druge strani ljudstvo, ki to pot zapušča, ko se komaj njegova omika, slovstvo in duševno življenje nekoliko okrepi; kako pomilovanja vredno je slovstvo, ki se izvije iz varujočih rok sv. cerkve, da celo sovražno nasprotuje krščanski veri, krščanski nravi, krščanski cenitvi sveta. Tako slovstvo postane potem za mnoge v toliko večje pohujšanje, kolikor bolj olikano in gladkeje se kaže po zunanjem. Je tem nevarnejši prepad za marsikako neizkušeno dušo in tedaj zlasti za mladino, čim tanji strup se ji ponuja v svetlih, bleščečih posodah. Čemu to omenjam? Prvič, da se zahvalim Bogu, da to, kar se je pri nas do sedaj pisalo, veri in cerkvi večinoma ni bilo sovražno. Potem pa tudi, da svarim ter s tem spolnim težko vestno dolžnost. Ker že dalje časa sern se ne manjka čudnili znamenj, ki kažejo na to, da se skuša polagoma tudi k nam zanesti neko tuje mišljenje in čutenje, nckaj veri in cerkvi nasprotnega. Tuje mišljenje pravim. Ker nevera, brezbožnost bila je do sedaj našemu ljudstvu res tuja; vsak vrh gore, vsak hrib, ki v nebo kipi, in kterega venča tempelj Božji, spričuje velikoveč njegov pobožni čut, spričuje njegovo vero. Slovenec se je do sedaj odlikoval po svojem pobožiiem vernem čutu; pač žalostuo bi bilo, ko bi hoteli njegovo narodno zavest ravno s tem vzbuditi, da bi mu to narodno posebnost vzeli. Tako početje bi moralo ravno v tem, kar nam je najljubse, napraviti najpogubnejši prepad. Ono bi ljudstvu ne le nič ne koristilo, marveč razdvojilo bi ga in ga tiralo onemu stanju nasproti, kterega Gospod popisuje, ko pravi: »Vsako kraljestvo, ki je samo v sebi needino, bo razdjano, in mesto ali hiša, ki je sama zoper sebe needina, ne bo obstala.«*) Prosim vas tedaj, moji sodelavci v vinogradu Gospodovem: zavoljo ljubezni Kristusove čujte nad tem, kaj se daje mladini v roko v izobraževanje njenega razuma in njenega srca. Prosim tudi vas, vi učitelji in izobraževalci mladine: varujte jo tudi vi, kolikor je v vaši moči, vsega, karkoli bi moralo njeno versko prepri- *) Mat. 12. 25. čanje omajati, njene nravi pokvariti, njeno bogaboječnost oslabiti, njeno vest raniti in tako celo njeno življenje, tukaj ogreniti, za večnost pa pogubiti. Prosim in rotim slednjič vse tiste, ki s svojimi spisi in z izdolki svoje muze pomagajo ljudstvo izobraževati: ne pozabite nikdar, da bo sodnik našega dojanja in nehanja v vsej omiki in skozi vso omiko pred vsem slednjič le to preiskaval, kaj in kako smo verovali, kako smo po veri živeli in delali. Bodimo tedaj še toliko navdušeni za zemeljski blagor, za zemeljsko veljavo narodovo; prvo in poslednje, na kar moramo vedno nepremakljivo svoje oči vprte imeti, je edino potrebno za večnost odločujoče. Sveta Ciril in Metod sta izumela in rabila pisanje v sezidanje kraljestva Božjega na zemlji; jih li menimo s tem častiti, če to kraljestvo po svoji moči razdiramo ?!« — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v 9. dan preteč. m. Nek ud c. k. dež. šolskega sveta nasvetuje in predlaga, da bi se razširil slovenski učni jezik na tukajšnjih c. k. učiteljskih izobraževališčih, na vadnici in na obeh višjih gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu. Predlog se je izročil strokovnjaškemu poročevalcu, da bode o tem poročal v prihodnji seji. — Učiteljeva plača na novoustanovljeni ljudski šoli v Tribučah določi se s 400 gld. — Določi se o razširjanji dvorazrednice v trirazrednico. — Reši se prošnja nadučiteljice za povišatije stanarine. — Določi se o novi zgradbi ljudske šole v Velikem Gabru. — Rešijo se prošnje za oddajo Metelkotovih ustanov. — 0 dveh novih službah: za obrtno učiteljico in otročjo vrtnico na c. k. izobraževališči za učiteljice poroča se na višje mesto. — Reši se prošnja učit. kandidatinje, da bi delala zrelostno preizkušnjo samo za nemške ljudske šole. — Nastenski zemljevid Kameniškega okraja, ki ga je narisal nadučitelj g. Val. Burnik (v Kameniku), se odobri kot učilo po šolah v Kameniškem okraji. — Reši se prošnja nadučiteljeva za pokojnino. — Dvema učiteljema se dovoli, da menjata s službama. — Določi se o nasvetih za povikšanje učiteljskih plač. — Mnogim šolam se dovoljuje poludnevni pouk. — Začasni učitelj v Ihanu Al. Kcel se za trdno postavi. — Rešijo se zadeve o disciplinarni preiskavi nekega ljudskega učitelja in o izključenji dveh dijakov na srednjih šolah, potem več prošenj za nagrade in denarne podpore ter prošnje za odpuščenje kazen za šolske zamude. — Preizkušnje učiteljske sposobnosti izvrševale so se od 13. do 20. aprila 1.1. Pri spisnem izpitu odgovarjali so izpraševanjci tem-le vprašanjem: Iz pedagogike: 1. Das Erzahlen in der Elementarclasse. 2. Was sagt die Schul- und Unterrichtsordnung fiir allgemeine Volksschulen rucksichtlich der Schulzucht? — Iz slovenščine: 1. Kako naj se učitelj (učiteljica) v pedagogičnem in znanstvenem oziru dalje omikuje? 2. Raba dovršnih in nedovršnih glagolov. — Iz nemšCine: Der Frtihling, ein Osterfest der Natur. — Iz aritmetike: 1. Es sollen die Schiiler angeleitet werden, den Bruch 0-2615 in einen gemeinen Bruch zu verwandeln. 2. Man suche den Quotienten 26'4 : 00925 bis auf die erste Decimalstelle, und gebe an, wie der Wert der hochsten Strlle im Quoticuten vorausbestimint wird. 3. Von den drei Winkeln «, /3, y eines Dreieckes ist /? um 12" 20' grosser als a, und y um 5U 43' kleiner als /3; wie gross ist jeder Winkel? 4. Der pythagoraische Lehrsatz soll den Schulern veranschaulicht werden. 5. Wie verfahrt man, ura die ScMler mit der Berechnung des Rauminhaltes der Pyramide bekannt zu machen? — Iz lepopisja: 1. Welchen Wert haben die Vorschriften in der Volksschule, und wie aussert sich Graser iiber dicselben? 2. Est ist der Plan fiir die Behandlung eines Grossbuchstabens auf der Oberstufe anzugeben. (Die Uberschriften waren mit schoner Latein-, die vier ersten Zeilen der Ausarbeitung mit schoner deutscher Currentschrift zu schreiben.) — Iz črtanja: 1. Die Contouien einer Zusammeiistellung von Holzmodellen sind nacli der Anschauung zu zeichnen. 2. Zu einer Zusammenstellung geometrischer Formen in der Ebene ist das Dictat anzufertigen. Te preizkušnje učiteljske sposobnosti so se pa izšle tako-le: 5 učiteljev je dobilo svedočbo s št. II., 13 učiteljev s št. III. in 3 učitelji svedočbo s št. IV. Iz mej učiteljic so dobile 3 svedočbo s št. II. in 6 s št. III. — Cesarjev dar. Njih. Velič. presvitli cesar je občini Dolenjevaški v Kočevskem okraji za razširjanje tamkajšnje šole podaril 200 gold. podpore in ravno toliko tudi občini Griblje za zgradbo šole. — Nj. eksc. gospod minister za bogočastje in uk dovolil je za vzdržavanje obrtnih izobraževalnih šol za 1885. 1. naslednje podpore: za Kočevje 110 gld.; za Kranj 200 gld.; za Ljubljano 2000 gld., za Tržič 300 gld. in za Novo Mesto 500 gld. — Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Ministerstvo notranjih zadev potrdilo je v 9. dan preteč. m., št. 5179, pravila tega društva. — Petdeset gospa in gospodičin se je v Ljubljani zbralo, da so (kakor »Novice< pravijo) prevzele botrinjo za nemški »Scliulverein« in se združile v lasstno krajno skupino. — Naj bi jili naše vrle rojakinje posneuaale in enakomerno delale na razcvet našega domačega društva — »Narodne Šole!« ,( — Otročja varušnica pri sv. Florijanu bode se, kakor slišimo, prenaredi.a, tako, da bode ob enem tudi ljudski otročji vrt v slovenskem in nemškem učnem jeziku. Fopravck. V sestavku »Tretje Berilo v enorazrednici« v 8. št. »Učit. Tov.« na 113. str. v 12. vrsti beri: učno knjigo (ne: učeno knjigo), v 19. v. beri: v ponovljivi šoli (ne: v ponovljini šoli), v 27. v. beri: v učnem črteži (ne: učenčnem črteži). Na 114. str. v 8. v. od spodaj naj izostane beseda »preveč«. V dopisu »Iz Komena« na 127. str. v 8. v. od spodaj beri: mučnega (ne: naučnega). Razpisi nčiteljskih slnžeb. Na Kranjskem. Na enorazrednici v S e 1 u (na Dolenjskem) učiteljska služba s 400 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Novem Mestu do 15. maja t. 1. — Na dvorazrednici na Igu (poleg Ljubljane) II. učiteljsko mesto s 400 gold. letne plače. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu Ljubljanske okolice v Ljubljani do 1. maja t. 1. Premene pri nčiieljstvu. Na Kranjsketn. Gospod Marko Bartol, učitelj v Oreheku, je zaradi bolezni na odpustu; namestuje ga učiteljski kandidat gospod K. Češnik.