AÑO (LETO) XXXn. (26)
No. (štev.) 29
ESLOVENIA LIBRE
BtENOS AIRES
19. julija 1973
Po deželnih volitvah na Primorskem
(Od našega dopisnika v Gorici)
Meseca junija so se na Primorskem vršile tretje volitve v deželni svet avco-nomne dežele Furlani ja-Julijska Benečija. Velitve v deželni zbor so zlasti za slovensko manjšino v Italiji morda ena izmed najvažnejših političnih akcij, sa; imajo predstavniki slovenske narodnostne skupnosti prav na tem forumu največ možnosti za delovanje v prid celotni slovenski manjšini. Lahko rečemo, da so zato deželne volitve v nekem smislu še važnejše od samih državnozborskih, ko itak Slovenci — vsaj zaenkrat — še nimamo možnosti predstavit-e svoje samostojne liste za rimski parlament.
Letos je minilo deset let od ustanovitve samostojne dežele Furlanije-Ju-lijske Benečije. Kot znano, so za ustanovitev te dežele, pete izmed samostojnih dežel s posebnim statutom v Italiji (poleg Južne Tirolske, Aoste, Sicilije in Sardinije) vplivali predvsem razlogi obmejne dežele z Jugoslavijo ter ozemlja, ki ima v svoji sredi slovensko manjšine. Tega pa od rimskega parlamenta izglasovani deželni statut ni v celoti upošteval, saj je samo zelo generično omenil potrebo po spoštovanju vseh jezikovnih skupnosti v deželi, medtem ko n. pr. deželni statuti Doline Aoste in Južne Tirolske točno opredeljujejo pravice francoske oz. nemške manjšine. Vsekakor pa je dežela Furlanija-Julijska Benečija vseeno le skušala na poseben način obravnavati tudi problematiko slovenske skupnosti in tudi v tem smislu izdala nekaj važnih zakonskih norm, čeprav še nepopolnih.
Nas predvsem zanima zadržanje in prisotnost slovenske manjšine v deželi. Že v obeh preteklih zakonodajnih dobah so se Slovenci samostojno predstavili na teh volitvah in doživeli lep uspeh. Nastopili so z listo „Slovenske skupnosti“ z znakom lipove vejice in obakrat izvolili svojega predstavnika v deželni zbor. Samo slovenski predstavnik, izvoljen na edini slovenski listi, je lahko svobodno ’in neodvisno zagovarjal slovenske interese v deželnem svetu. Samo slovenski deželni poslanec je povzročil, da se je deželni svet sploh ukvarjal s problemi slovenske manjšine. Samo slovenski poslanec, izvoljen na listi „Slovenske skupnosti“, je v slovenščin govoril po italijanski televiziji v deželnem in vsedržavnem omrežiu, da so tako lahko poslušali slovensko besedo od Soče do Rima in Sicilije.
Tudi na teh volitvah se j'e „Slovenska skupnost“ predstavila s svojo listo v goriškem in tržaškem volivnem okrožju ter odnesla lep uspeh. Dosegla je nad deset tisoč glasov, kar je zelo lep uspeh.. Izvoljen je spet prejšnji deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki je že stvarno dokazal, da zna uspešno braniti slovenske koristi v deželnem parlamentu. Škoda, da nam zaenkrat ni bilo še mogoče predstaviti liste tudi v videmskem okrožju, da bi lahko tudi naši rojaki v Be neški Sloveniji glasovali za slovensko listo. Enako ni bilo možno predstaviti liste v tolmeškem okrožju, kjer bi lahko za našo listo glasovali rojaki v Kanalski dolini. Upamo pa, da bo novi deželni svet upošteval posebne interese slovenske skupnosti in omogočil vsem Slovencem v deželi, ne glede na teritorialno razdelitev, enotno glasovanje v deželnem merilu.
žal pa slovenski levičarji, komunisti in socialisti, še vedno pred narodne in terese postavljajo koristi svojih strani , t. j. italijanskih strank, „Partito comunista italiano“ in „Partito socialista italiano“. Slovenski kandidatje na teh listah so le vaba slovenskih volivec, da oddajo svoj glas tem t. zv. „naprednim“ strankam in nato izvolijo italijanske kandidate. .. V tem jih tudi na veliko podpira komunistični rečim v Ljubljani!
Zato moramo ugotoviti, da so prav slovenski marksisti tisti, ki rušijo narodno enotnost slovenske manjšine v Italiji in prodajajo svoje glasove ital.-janskim levičarskim strankam za skledo uborne leče! Na njih je in bo zgodovinska krivda, če se je toliko Slovencev po vojni izgubilo v italijanskem morju.
ZAHOD \ SKRBEH ZA JUGOSLAVIJO
Burla a los Pueblos
Predsednik ZDA R. Nixon je v svojem poročilu o mednarodnem položaju 3. maja letos dejal o Jugoslaviji: „Obisk državnega tajnika Rogerska v juliju v Jugoslaviji je utrdil naše dolgotrajne in prisrčne odnose s to pomembno nevezano državo. Njena neodvisnost, politična ustaljenost in gospodarska trdnost so ključna dejstva za ohranjanie miru v Evropi“. (U. S. Foreign Policy for the 1970' — A Report to the Congres by Richard Nixon, President of the United States, May 3, 1973, str. 92.)
Besede so jasne in vsakomur razumljive, tako onim v Jugoslaviji kot onim izven nje in ne nazadnje Moskvi: Posebno oni, ki imajo v mislih vse mogoče načrte za razbijanje Jugoslavije, je prav, da te besede resno pretehtam in upoštevajo pri svojih odločitvah vsaj v sedanjem času. Politika je stvar možnega in trezni, modri narodni vodnik ima v mislih končni cilj, ve pa, da je mogoče do njega največkrat le postopoma, da je pot dolga in so na njej potrebni prestanki.
Na zadnjem sestanku obrambnih ministrov držav NATO v Bruxellesu so razpravljali tudi o takozvani sivi coni v Evropi, v katero štejejo predvsem trdi Jugoslavijo. Vojaški vodniki NATO so v skrbeh, kako se bodo razmere razvijale v Jugoslaviji po Titovem odhodu z njenega vodstva in kaj bo tedaj storila Sovjetska zveza. Slične skrbi naj bi izrazili tudi v glavnem vojaškem stanu zavezniških sil v Evropi (SHAPE), ki mu načeluje ameriški general A. Goodpaster.
„To področje je občutljivo", je dejal Ottino Caracciolo, direktor NATO za načrte in politiko. Po njegovem ni izkliučena možnost, da bi bila „Jugoslavija s silo spravljena v Varšavsko zvezo", v kateri so vojaško povezani ZSSR in nieni sateliti v Evropi.
O. Caracciolo in drugi strokovnjaki NATO in SHAPE sodijo, da bi lahko prišlo v Jugoslaviji do notranjih nemirov in bojev, tekom katerih bi ena ali druga stran lahko^, pozvala na pomoč Sovjetsko zvezo in druge socialistične države v „obrambo socializma". V -okviru znano doktrine Brežnieva bi bile te dolžne hiteti na pomoč ogroženemu jugoslovanskemu socializmu. Ti vojaški strokovnjaki opozarjajo na štiri sovjetske diviziie na Madžarskem, ne neposredni)' meji Jugoslavije, ki je na tem delu široko odprta in uspešna njena obramba, težavna, če bi jo kdo že res tudi hotel braniti.
Caracciolo ie položaj Jugoslavije v takem primeru vznoredil s češkoslovaško v avgustu 1968. S^vietsko-satelitske diviziie so tedai korakale v ČSR brez odpora, io zasedle in postavile postopno na r bi a st režim, ki le bil in je Moskvi no voD'i. Pri tem ie Caracciolo opozoril, da je med ČSR in Jugoslavijo razlika.
Po drugi strani je treba še z bolestjo ugotoviti, da so bili med votivno kam-nanio glavna tarča, slovenskih komunistov in socialistov ne morda italijanski fašisti ali drugi nacionalisti, temveč slovenski demokratični kandidati na listi ..Slovenske skupnosti". Ali ni tudi žalostno, da recimo po slovenskih vaseh med ^olivnimi lepaki trgajo prav lepake edine slovenske liste, medtem ko tega n« storijo novofašistom? Ali ni skoraj ironija, da slovenski manifesti vztraia-rr<se n izkHučno italiianslcih ali furlanskih občinah?! „Kako strašna sle pota je človeka“...
Velano r»a. smo lahko zadovoljni z nsnohom -o dni ih volhev. Poleg izvolitve na.šoge noslanca in afirmacije samostojne slovenske liste je treba še podčrtati zlasti veliko prizadevanje in sodelovanje naše mladine, študentske, kmečke in delavske, ki je zelo navdušeno agitirala in tako odločilno prispevala k zmagi naše slovenske liste. In prav v tem je tudi poroštvo za nadaljnje uspehe. Slovenska mladina je še v veliki večini trdno povedana z izročili našega naroda in hoče tudi v bodoče ohraniti vse glavne vrednote slovenstva, demokracije in sožitja na tem lepem koščku zahodne slovenske zemlje od Bele do Soče in Jadrana.	A. B.
En ocasión de celebrarse un cuarto de siglo del sojuzgamiento moscovita de. los pueblos checos y eslovacos, el representante de la potencia conquistadora de Checoslovaquia, encarnado en esta oportunidad por el “zar rojo” Leonid Brezhnev. visitó a su títere colega local Gregory Husak.
Los dos jefes rojos no sólo se reunieron para agradecerse mutuament como dijo Husak— “la gran y eterna colaboración soviética hacia el pueblo de Checoslovaquia”, lo que fue acentuado ¡por Brezhnev al decir que “todos los asuntos de relación entre ambos estados son tratados con sinceridad y hermandad entre los más altos dirigentes del Partido Comunista y del Gobierno”. Asimismo, se aprovecho la oportunidad para establecer un intercambio de condecoraciones.
En este sentido, a nadie puede- extrañar los motivos que indujeron a Brezhnev para otorgar a Husak la “Orden de¡ Lenin”, ya que la misma está destinada a distinguir a las personas que “obedecen al Partido y el Estado soviético”, con lo cual 'se puede reunir en una misma mesa a los mejores comensales de una cena con Lucifer. Pero lo que sí asombra —e indigna —es la distinción otorgada por Husak al soviético Brezhnev, quien fue condecorado con la “Orden del León Blanco” de primer grado, con cadena, hecho que no sólo constituye una burla al pueblo checoslovaco, sino a todos aquellos que en otra oportunidad han recibido dicha distinción por sus destacados servicios prestados a la nación checoslovaca.
Si bien la desvergüenza de los soviéticos no tiene límites, ya que al aceptar la mencionada condecoración están afrentando al pueblo de Checoslovaquia, más descaro aún tiene su actual presidente al otorgársela al representante del país opresor, olvidándose de lo ocurrido en 1968, cuando a su modo el pueblo checoslovaco pretendió liberarse 'sin éxito del yugo opresor de Mascú, y su voz de libertad fue acallada por los tanques enviados por el mando soviético bajo el apañamiento de los vendepatrias de tumo.
Esta burla es también una advertencia para todo el mundo libre, para que recapacite sobre la manera que actúan los sátrapas que responden a los órdenes emanadas de Moscú, que no vacila en requerir de ésta la fuerza necesaria para doblegar y aherrojar a sus propios pueblos.
Bog živi ves slovenski rod
BINKOŠTNI SHOD SLOVENSKIH DELAVCEV V NEMČIJI
ČSR je bila v sovjetskem vplivnem področju, z ZSSR povezana v posebni vojaški pogodbi, Jugoslavija je izven sovjetskega bloka, nima z njim nobenih znanih vojaških ali kakih drugih zavezniških pogodb, je ena vodilnih držav bloka neuvrščenih od samega njegovega nastanka.
Če bi Jugoslavija bila vključena v Varšavsko zvezo, bi to spremenilo ravnotežje sil, je dejal Caracciolo. Jugoslavija ima dobra pristanišča ob Jadranskem morju, ki bi nudila odlična oporišča sovjetskemu vojnemu brodovju. Grčija in Turčija bi bili dejansko odrezani od svojih zahodnih zaveznikov.
O. Caracciolo je Italijan in pozna razmere iz neposredne soseščine, sovjetski poseg v Jugoslavijo bi mu bil kot Italijanu nemara dvakrat neljub. Plemenitaš, vzgojen v Britaniji, brez dvoma ni prijatelj komunizma. Sovjetski odpor vključitvi Madžarske kot redne članice „konference za vzajemno uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil v Srednji Evropi" in s tem umik sovjetskih čet iz Madžarske sta mu dokaz sovjetskih načrtov proti Jugoslaviji, če se bi po Titovem odhodu ponudila za to priložnost.
Priložnosti nemara, ne bo, ker je v Komunistični partiji verjetno le še toliko discipline in toliko smisla za samo-ohrano, da bodo komunisti držali skupaj, ker morejo samo tako rešiti svoje glave, če že ne oblasti in položajev. Spori med posameznimi narodi Jugoslavije se zdijo v tujini veliko večji in ostrejši kot doma. Ljudje tam vedo, da je treba živeti, zato posvečajo svojo prvo in glavno skrb pridobivanju življenjskih potrebščin, izboljšanju živlic-nia, med tem ko se politike po slabih skušnjah zadnjih let zopet boli ogibljejo. Seveda bi bilo napak, če bi mislili, da ne more priti do nevarnega nacionalnega vretja ob prvem večjem popustu režimskega pritiska.
Brez notranjih nemirov na kako povabilo sovjetsko-satelitskih čet v Jugoslavijo ni računati. Večina jugoslovanskih komunistov se zaveda, da bi biio življenje za nie v satelitski Jugoslaviji veliko slabše, kot je v .neuvrščeni".
Drugi in važnejši vzrok, da Moskva ne bo rinila v Jugoslavijo — morda niti tedaj ne, če bi bila povabljena — je v važnem položaju Jugoslavije. Njegova sprememba bi spremenila celotno ravnotežje sil, pa naj se Jugoslavija pridruži kateremu koli bloku že.
NATO si ne more privoščiti priključitve Jugoslavije sovjetskemu bloku, ne da bi se podal v nevarnost, da se mu zlomi celotno desno, oziroma južno kri -
lo.	Italija je namreč šibek člen, kjer je komunizem močan in bi morda prevladal, če bi mu bila sovjetska moč neposredna soseda ! V poročilu o razgovorih Nixona in Brežnjeva ni vprašanje bodočnosti Jugoslavije omenjeno, toda le malo je verjetno, da o Jugoslaviji nista Nixon in Brežnjev izmenjala nobene besede, ko sta se razgovarjala o evropski varnostni konferenci in o konferenci za vzajemno, uravnovešeno zmanjšnje oboroženih sil v Srednji Evropi.
Vladimir Dedijer je pred začetkom obiska Brežnjeva v ZDA pisal v NYT o možnostih tajnega dogovora, med ZDA in ZSSR o Balkanu in posebej o Jugoslaviji. Med tem pravijo poročila iz Beograda, da so se tam za povečanje stikov z ZSSR^ močno ohladili. To naj bi pomenilo povratek Jugoslavije v nevtralne)šo nevtralnost, kot jo je kazala v zadnjem letu.	A. D.
Slovenci v Nemčiji so tudi letos priredili tradicionalno Binkoštno srečanje. Zapovrsti je bilo to že sedmo. V nedeljo 10. junija, so prihiteli z avtomobili, vlaki in avtobusi v mestece Göppingen, ki leži 40 km južno od Stuttgarta, do proslave svoj dan. če si opazoval avtomobilske oznake, potem si mogel ugotoviti, da niso prišli iz bližnjih mert, pač pa tudi iz Münchena, Ingolstadts, Nürnberga, ’Frankfurta in Mannheima, da, nekaj celo iz bližnje Avstrije in Švice. Visoka udeležba (2200 oseb) je znak, da je zamisel Binkoštnih srečanj globoko prodrla v dušo naših delavcev, ki si morajo iskati kruha na tujem, smisel teh shodov je namreč trojni: poglabljati versko zavest naših ljudi, ki v velikem občestvu doživijo na teh srečanjih lepoto liturgičnega slavja kot sicer nikoli tekom leta; utrjevati narodno zavest z javno izpovedjo, da smo Slovenci narod, ki je vreden obstoja (našim delavcem kar žarijo obrazi, ko jim dekleta v narodnih nošah pripne.;o slovensko zastavico); in končno ima to srečanje tudi namen gojiti pošteno družabnost. Iz prepričanja, da je vse to troie našim delavcem v Nemčiji potrebno, se slovenski duhovniki s svojimi sodelavci iz leta v leto odločajo za Binkoštno srečanje.
Geslo letošnjega srečanja so vzeli iz Prešernove Zdravljice „Bog živi ves slovenski svet!" Na tisočih vabilih, na pozdravnih balonih ter v velikih črkah moderne olimpijske dvorane Hohen» saufenhalle je to geslo izpričevalo, zakaj gre. Za kaj drugega kot za vsebino tako bogate Prešernove Zdravljice, ki je danes bolj aktualna kot kdaj prej. Je krik po svobodi božjih otrok, po bratstvu narodov, po življenju vsega slovenskega sveta.
Cerkveno slavje
Cerkev Kristusa Kralja je bila do zadnjega kotička napolnjena, ko je šest slovenskih duhovnikov, ki delujejo med našimi delavci, stopilo k oltarju. V pri-
digi je dr. Janez Zdešar iz Miinchena apeliral na zbrane božje častilce, na; bo v njih več binkoštnega duha, duha poguma, svobode, izpričanja, zvestove in ljubezni. Kot nekdaj apostoli smo tudi mi, ki smo bili krščeni in birmani, dolžni, da izpričamo svojo vero v svojem okolju, da cenimo verske vrednote, vrednote vere, upanja in ljubezni. V nas mora biti več zagona in ponosa, da smo otroci božji, bratje Kristusovi, po katerih deluje Sv. Duh. V tem smislu so se glasile tudi prošnje pred darovanjem.
Slavnost v dvorani
Velika olimpijska dvorana mesta Goppingen je bila vse popoldne in še pozno v noč priča zanosnega in veselega slovenskega življa, ki se je izražala v besedi, pesmi in zvonkih slovenskih melodij. V kratkem programu je nastopil moški zbor „Domači zvon" s pesmijo „Slovenec sem" in „Lepšega kraja ni", zborček slovenske sobotne šole v Esslingenu z venčkom narodnih ter deklamator Prešernove Zdravljice. Pozdravi so veljali tako našim delavcem in delavkam, kakor tudi zastopnikom nemške Cerkve, katoliške mladine in socialnega urada (Caritasverband) škofije Rottenburg.
Velika tombola s 1200 dobitki (med njimi 2 mopeda, televizija, harmonika! ter zabavni tekmovalni skeči so za ure pritegnili pozornost udeležencev.
Pozdrave v slovenski svet je poneslo 100 balonov z napisom „Bog živi ves slovenski svet" (severni veter je vse usmeril proti domovini), ter 1500 razglednic, posebej izdanih za to slovesnost.
Letos je tudi nemška televizija posvetila več pozornosti našemu slavju v Goppingenu. V dveh programih je pokazala množico naših delavcev tako v cerkvi kot v dvorani. Posebej je povda-rila našo pesem in narodno nošo. Tudi organizatorji so o poteku srečania napravili film, ki bo priča te izredne slovesnosti med našimi delavci v Nemčiji.
C.	Turk
Prazne kmetijske šole
POSLEDICE BEGA V TUJINO
Komunistični režim je v Sloveniji med drugim tudi zamoril kmečko iniciativo in povzročil beg mladih ljudi v mesto in v tujino. Ko ga je ta napaka krepko stisnila na gospodarskem polju, je skušal stvari vsaj delno rešiti, a kot izgleda prepozno.
Danes se najbolj opaža to v pomanjkanju vpisa v kmetijske šole. Takole ugatavlja Jože Petek v ljubljanskem Delu:
„Premajhen vpis kmečkih sinov in hčera v kmetijske šole kaže, da mnogi kmetje in njihovi otroci še niso dojeli tega. Ne le taki, ki jih prištevamo med zaostale, ker najbolj zaostajajo za gospodarskim razvojem, ampak tudi precej tistih, ki bi jih po nekaterih uspehih lahko uvrstili med naprednejše kmetovalce."
Nato pa doda:
„Ali kmetijstvo še vedno ni dovolj spodbudno, da bi bili navdušeni za tak
poklic in zna zadržati mlade na posestvih, četudi so svoje kmetije že nekoliko uredili? Velike investicije brez ustrezne strokovne izobrazbe so le pol uspeha v načrtovanem razvoju. Polovičarstvo pa megli pravo podobo in povzroča omahovanje, ki se pozna tudi pri vpisih v kmetijske šole."
Ni metati krivde na polovičarstvo. Krivdo nosi režim sam s svojo brezglavo kmetijsko politiko, ki je zamorila kmetijskim sinovom veselje do dela na domači zemlji.
ARABSKA VELESILA TVA BLIŽNJEM VZHODU
PROIZVAJAJO 80 ODSTOTKOV PETROLEJA
Sli
¡1
Enajst najmočnejših petrolejskih držav, ki so organizirane v posebni organizaciji, da lažje določajo cene petroleju in si tako ščitijo svoje gospodarstvo, je pred kratkim zlomilo še odpor tujih petrolejskih družb, ki določajo količino petrolejske produkcije in svetovno prodajo petroleja in tudi tu sedaj skoro neovirano samo odločajo.
Minister za petrolej Saudijeve Arabije je zato nedavno izjavil: „Sedaj lahko mi določamo cene petroleju in postali bomo želo bogati.“ Saudijeva Arabija npr. že sedaj spravlja v svojo dr-žano blagajno 4000 milijonov dolarjev letno na račun petroleja. Druge arabske države so še bogatejše.
Trenutno arabske države trošijo tisoče milijonov dolarjev za domač gospodarski razvoj, za dvig življenjske ravni svojega prebivalstva, za luksus svojih šejkov in kraljev, še več pa za oboroževanje proti Izraelu in za medsebojne spapade. Po letu 1970 do danes so arabske petrolejske države podvojile ceno petroleju, kar povzroča nemajhne preglavice državnim proračunom industrijskih držav in mednarodnim finančnim strokovnjakom.
Politične implikacije te nove petrolejske sile, ki jo tvorijo arabske države na Bližnjem vzhodu, še niso povsem razvidne. Tako ekstremisti kakor sredinci med Arabci sicer smatrajo petrolej za primerno sredstvo za izsiljevanje svojih zahtev do zahodnega sveta in 1 boju proti Izraelu, vendar oboji menijo, da petroleja za bojkot ni primerno uporabljati.
Resno pa na ta problem gledajo na Zahodu. Neki evropski petrolejski funkcionar je ta problem opisal takole: „Če ima en milijon beduinov v Libiji možnost z ustavitvijo petrolejskega izvoza paralizirati gospodarstvo moderne evropske države s 50 milijoni ljudmi, kakor je npr. Italija, potem je to presneto resna zadeva. Takšen in nič drugačen je danes položaj.“
Za ZDA še do pred kratkim, se pravi do 1970, petrolej z Bližnjega vzhoda ni bil odločilna zadeva. Toda zaradi silnega razmaha industrije in porabe e-nergije danes ZDA uvažajo že 40 odstotkov petroleja. Domači petrolejski vrelci ji nikakor ne zadoščajo.
Politični in gospodarski razvoj na Bližnjem vzhodu bo v neposredni bodočnosti, po mnenju strokovnjakov, naslednji:
—	Malo verjetno je, da bi arabske države iz političnih razlogov bojkotirale prodajo svojega petroleja Zahodu odn. izraelskim zaveznikom, razen če bi prišlo do nove, splošne arabsko-izraelske vojne. V tem slučaju bi prišlo do repne petrolejske krize. Zato se ZDA n ZSSR, poleg drugih držav, trdovratno trudita, da bi se arabsko-izraelski problem rešil na miren način.
—	Cene petroleju se bodo dvigale še naprej, prav tako petrolejska proizvodnja, ker si arabske države hočejo zagotoviti čim stabilnejše gospodarstvo. V določenem času pa bodo arabske države že začele ponujati svoje velike finančne rezerve za financiranje gospodarstev drugih držav.
—	Med arabskimi državami, ki izvažajo petrolej in zahodnimi industrijskimi državami bo nujno vedno tesnejše sodelovanje, da bodo mogle reševati trgovske, denarne in investicijske probleme, ki bodo nastajali zaradi vedno večjega kopičenja bogastva v arabskih državah.
Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da se Arabci postopoma prebujajo iz plemenske v narodno zavest. Tu je tudi razlog, da prihaja tudi med njimi do vedno večiih kulturnih razlik in da se meje med njihovimi državami vedno bolj določajo.
Enajst največjih producentov petroleja na svetu, med katere spada na zahodni polobli Venezuela, ki so združeni v posebni organizaciji, proizvaja 80 odstotkov vsega petroleja na svetu.
Allende prosi Zahod
NE ZNA GOSPODARITI
Marksistični čilski predsednik Allen-de spet prosi zahodne „kapitalistične“ države, ki so doslej dajale Čilu posojila, da bi rok za odplačevanje spet podaljšale za dva meseca.
Čile mora do konca letošnjega leta in prihodnje leto vrniti zahodnim državam 800 milijonov dolarjev posojil. Ker Čile ni hotel plačati zadostne odškodnine za podržavljene ameriške družbe, mu v ZDA prošenj za podaljšanje roka za odplačevanje dolgov, ki jih ima Čile do ZDA, niso odobrili.
Allendejev marksistični režim dolguje „kapitalističnemu“ Zahodu 3-000 milijonov dolarjev. Polovico te vsote mora vrniti pred letom 1977. Čile dolguje Severni Ameriki: 864 milijonov dolarjev državnim ustanovam in 493 milijonov dolarjev zasebnim ameriškim podjetjem.
Tkim. pariški klub, t. j. zahodnoevropske države, so se lansko leto usmi-
lile čila in mu dovolile, da je vrnil samo 30 odstotkov od 600 milijonov dolarjev dolga, ki bi ga moral Zahodni Evropi vrniti med novembrom 1971 in decembrom 1972.
Allende je letos maja, ob inavguraciji bivšega argentinskega predsednika dr. Campore, izkoristil priliko in je v Buenos Airesu prosil ameriškega zunanjega ministra Rogersa, ki je tudi bil v Buenos Airesu, naj bi ZDA podaljšala rok za odplačevanje čilskih dolgov. Rogers mu ni dal končne iz lave, Allende pa je razgovor označil za „konstruktiven in koristen“ ker da se bo morda zadeva ugodno rešila za čile.
Allende in njegova marksistična okolica, zaslepljeni z zastarelo marksistično doktrino, raje pogrezajo čilsko „ljudstvo“ v pomanjkanje, kakor da bi se oprijeli modernih gospodarskih ved, primernih za vodenje ekonomij druge polovice dvajsetega stoletja.
Mednarodni teden
TURČIJA zahteva od Vzhodne Nemčije, da ji vrne 9000 kamenitih plošč, ki jih je pred drugo svetovno vojno neki nemški arheološki institut našel pri Bogazkoyu, severovzhodno od Ankare, kjer je bila v dobi med 1700 • in 1200 pred Kr. prestolnica hititskega imperija. Okrog 400 plošč je institut vrnil Turčiji pred vojno. Sedaj Vzhodna Nemčija odgovarja, da bo plošče vrnila, „če jo bo Turčija priznala“. Razgovori med Turčijo in Vzhodno Nemčijo za njeno priznanje so se začeli minulega marca.
OB OBISKU portugalskega pred sednika dr. Caetana v Angliji je sveto' -no časopisje zagnalo gonjo proti Ppr-tugalu kot kolonialni državi zaraei zaradi „množičnih pobojev v kolonih Mozambique“, kjer da so portugalski vojaki pobili nad 400 domačinov. Zanimivo je, da, čeprav naj bi se ta poboj po izjavah nekih španskih duhovnikov izvršil že lansko leto, in so oni zanj vedeli že od takrat, tega niso povedali takrat, temveč tik pred dr. Gaetanovir’ obiskom v Angliji. Anglija in Portugal praznujeta letos 600 letnico svojega zavezništva.
PABLITO PICASSO, nečak umrlega komunista slikarja Picassa, je napravil samomor, ker mu njegov bogati stari oče ni zapustil beliča. Paul Getty
III.,	nečak petrolejskega magnata Pavla Gettyja, najbogatejšega človega na svetu, pa je uprizoril svojo ugrabitev, da bi od svojega starega očeta izsihl dolarske milijone. 16 letni Paul Gettv
III.	preživlja svojo mladost med pariškimi hippyji in po nočnih lokalih.
HENRY KISSINGER, sedanji Ni xonov zunanjepolitični svetovalec bo prevzel ameriško zunanje ministrstvo, menijo opazovalci, ker je 60 letni William Rogers, dosedanji zunanji minister, izjavil, da namerava odstopiti. Že doslej je Kissinger več odločal v ameriški zunanji politiki, kakor Rogers, kateremu ni povsem po godu Kissingerje-va politika pomirjevanja s komunističnim blokom.
Smrt podganam! Vojno do iztrebljenja je podganam napovedal direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Tadeusz Murawski. Podgan je na svetu menda prav toliko kot ljudi, (kako so jih popisali, ni znano) in Mu-
Kaj je moda? Kar se takoj postara.
Pariška modistka Coco Chanel
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Proces, ki ga trenutno živi Argentina, je presenetil ne le zunanji svet in domače ljudstvo, temveč tudi ostre politične opazovalce argentinskega življenja, ki so se nenadoma znašli pred dejstvom, na katerega niso računali. Od-stopitev predsednika dr. Cámpora in podpredsednik Sclano Lima je pač presenetljiv dogodek, zlasti v teh razburkanih časih, ko je ljudstvo upalo, da se je vendarle dosegla politična stabilnost.
Odvijanje dogodkov je preveč zapleteno, da bi celotni razvoj bilo mogoče oceniti. Neznanke, ki so trenutno v zraku, pa tudi neznanke bližnje in daljne bodočnosti preprečujejo jasen vid. Ostrega politika (kot je nedvomno Perón), je nemogoče stisniti v ojnice običajnih političnih dogajanj. Vendar skušajmo celoten proces vsaj razložiti, in to s perspektive celotnih dogajanj zadnjih dveh — treh let.
Našim bralcem je verjetno še v spominu, da je notranji minister pod vojaško vlado, dr. Arturo Mor Roig imel v mislih volitve s tremi velikimi strujami: sredino (kjer naj bi bili vključeni peronisti in radikali), levico in desnico. Kandidiral naj bi na sredinski (večinski) listi bajé sam gen. Lanusse. Isto ideio ie imel ’ (ali prevzel) Perón, s to variianto, da bi formula bila med peroni stično in radikalno osebnostjo. Peronu samemu je načrt prekrižala vojaška vlada s proskripcijo, in pa radikali, ki so bili precej sigurni nad svojo zmago.
rawski pravi, da tri milijarde in pol glodalcev požre 33 milijonov ton živil, povrh pa povzroča in širi hude nalezljive bolezni. Murawski je pozval znanstvenike, naj preštudirajo možnosti za mednarodno sodelovanje v boju prosi tem nevarnim glodalcem.
'Največji naftovod na svetu. Letos bo začel v Sovjetski zvezi obratovati najdaljši in največji naftovod na svetu. Dovajal bo nafto iz Samotlora do čistilnic nafte v Volškem bazenu, odtod pa bo dovajal nafto dalje v satelitske države na Zahodu. Naftovod bo dolg 2ÍÓ0 kilometrov. Sestavlja ga dolga veriga cevi -s premerom 1.220 milimetrov.
50.000 mark odločilo usodo treh držav
PODKUPNINA ZA EN GLAS V BONNSKEM PARLAMENTU
Svetovno časopisje in njihovi politični komentatorji so vsak po svoje razlagali okoliščine in vzroke, zakaj je za-hodnonemški parlament izglasoval pogodbe, ki jih je v svoji zamisli odprtja na Vzhod zahodnonemški koncler Willv Brandt podpisal z ZSSR in Poljsko.
V zahodnonemškem parlamentu je bil pred glasovanjem položaj tak, ia sta imeli vladna socialistična stranka in opozicija enako število glasov. Brandt je vedel, da v takem parlamentu ne bo mogel dobiti večine za svoji pogodbi z ZSSR in Poljsko, s katerima je Poljski odstopil dele Vzhodne Nemčije, Moskvi pa je priznal obstoj dveh Nemci j.
Zato je vodilni član Brandtove so-
cialistične stranke Karl Wienand poiskal med opozicijo poslanca, ki bi ga bilo rpogoče podkupiti, da bi glasoval za Brandtovo pogodbo. Dobil je 48-letnega •Juliusa Steinerja, ki je že itak bil a gent Vzhodne Nemčije v parlamentu ir mu za njegov glas izročil 50.000 marš (21.000 dolarjev).
Steinerjev glas in glas še enega ne zadovol j nega krščansko-demokratskega poslanca je rešil obstoj Brandtove vlade in nato odobritev pogodb s Poljsko n ZSSR.
Sedaj je to podkupovanje prišlo na dan in ga raziskuje posebna zahodno-nemška kongresna komisija.
Kakšen je bil naslednji proces, in kako so voltve izpadle, je splošno znano. Po sedanjem pretresu, pa je zopet prišla na dan ideja (čeprav ne izpovedana) treh sil. Na sredinski (ki naj bi imela do 80% glasov) naj bi kot kandidata nastopila Perón-Balbín, torej ideja narodne stranke (Partido Nacional), kateri pa se radikali upirajo. Ta stranka, ali vlada, ki bi izšla iz bodočih volitev, naj bi s to absolutno večino popeljala državo po poti gospodarske in socialne obnove.
Kar se peronistov tiče, je pričakovati nekoliko odpora na opevano formulo Perón-Balbín, zlasti če upoštevamo, kar opazovalci vztrajno trdijo, da bi zaradi raznih razlogov v določenem trenutku Perón lahko prepustil vodilno mesto Balbinu. Odpor se osredotoči zlasti v vrstah mladine in v levih krilih.
V radikalni stranki pa formula naletava na odpor Alfonsinovega sektorja. Ta odpor je tako močan, da lahko pride do cepitve. V tem primeru bi se Alfon-sinov sektor nagnil na levo. V luči zadnjih dogodkov, bi bilo neumestno misliti na levičarsko formulo Alende-Alfonsin? Zlasti potem, ko se je demokristjan Sueldo očitno nagnil ponovno na pero-nistično stran.
Na desnici pa bo na bodočih volitvah verjetno pobral glasove z večjim uspehom Manrique, ki je edini že izjavil, da misli ponovno kandidirati.	>
Povrnimo se sedaj na konkretne dogodke. Ko je v četrtek, 12. t. m„ dr. Cámpora napovedal svoj odstop, je bila najprej skrb izvedencev, kdo naj bo njegov naslednik. Po zakonu je to podpredsednik. A odstopil je tudi ta. Ustava in zakon o acefaliji predvidevata, da je v tem primeru začasni predsednik na-mestni predsednik senata, v tem pri meru senator Díaz Bialet, a njega so malo prej poslali na diplomatsko potovanje v Španijo in bo do nadaljnega tam ostal. Je bila to resnična potreba ali diplomatska poteza? Torej je moral zasesti mesto začasnega predsednika predsednik poslanske zbornice Sr. Raul Lastiri (med drugim zet Peronovega tajnika in ministra za socialno skrbstvo López Rega). Po določbah zakona je ta obljubil, da bo v štiridesetih dneh sklical nove volitve, ki bodo „popolnoma svobodne“. Cámpora pa je ob ostavki sam izjavil, da je edin njegov namen, da ponovno pride na predsedniško mesto general Perón.
Delo vlade je medtem vsaj delno zastalo. Prišlo pa je tudi do sprememb. Tako je moral oditi notranji minister dr. Righi. Na njegovo mesto so imenovali dokaj sposobnejšega in umirjenega dr. Llambi-a; prav tako pa je zunanje ministrstvo zapustil dr. Puig, namesto njega pa nastopil biv. poslanik dr. Vig-nes. za katerega je značilno, da je bil dvakrat poslanik v Jugoslaviji in sicer 3930-33 in pa 1941-
Sedaj pač vsa država pričakuje napovedanih volitev. V tem smislu bo tudi vse delovanje vlade in političnih sektorjev potekalo v prihodnjih dveh mesecih.
Tito, navdušen Avstrijec
Dokument, ki ga je Tito hotel skriti
Kakor ie znano, Tito v svojih spominih izjavlja, da je „ujel 80 Rusov“, dasi je iz tega dokumenta razvidno, da jih je bilo samo enajst. Povsem pa seveda zamolčuje odlikovanje, ki ga je dobil od avstrijskih oblasti kot navdušen avstrijakant, kakor stoji v odlikovanju, da „se je prostovoljno javljal kot vodja patrulje za vsak nevaren podvig in cesto povzročal v sovražnih vrstah nered“, vse za blaginjo avstro-ogrske vojske in države cesarja Franca Jožefa.
Dokument pa je poleg tega zanimiv še zaradi okoliščin, v katerih je naše uredništvo prišlo do njega:
Akt o tem odlikovanju Tita je namreč izginil iz avstrijskega Vojnega arhiva na Dunaju. Neki naš sodelavec je izvedel za odlikovanje in je pisal avstrijskemu Vojnemu arhivu za dovoljenje za prepis akta. Dobil je odgovor, da je bil akt za časa Titovega obiska na Dunaju na zahtevo avstrijskega državnega predsednika — takrat je bil to dr. Schärf — izročen Titu, ki pa ga ni več vrnil Vojnemu arhivu. Direktor Vojnega arhiva v odgovoru še pripominja: „Seveda smo prepričani, da je predsednik Schärf izročil akt Titu v poklon“.
Tito je menil, da bo tako ta za njegovo osebno preteklost tako neprijeten dokument spravil s sveta. Toda zadeva mu ni uspela, še predno je Tito namreč prišel na Dunaj, so „neznanci“ fotografirali dokument, „za vsak slučaj“. Tako je sedaj dokument tu.
Titu je, razumljivo, neprijetno, da je bil tak navdušen Avstrijec in da je pozneje v Rusiji odklonil vsak poskus jugoslovanskih agentov, da bi šel v legijo in v boj proti Avstro-ogrski. Kakor je znano, je tudi v komunistično partijo vstopil šele leta 1919, se pravi dve leti po Leninovi revoluciji, ko se je oženil z neko komunistko. Ostajal je zvest avstro-ogrskemu cesarju Francu Jožefu do zadnjih možnosti.
Tukaj objavljamo fotokopijo dokumenta o odlikovanju sedanjega jugoslovanskega komunističnega diktatorja Tita, ki ga je dobil v prvi svetovni vojni kot navdušen avstrijski „Zugsfuhrer“.
Ker se fotokopija težko bere, jo ponatiskujemo (z vsemi napakami) našim bralcem:
Ung. Zagreber 25 Landwehr Infanteriregiment Nr. 426596
19
119
Belohnungsantrag
über
Staatsarchiv, Wien, VII, Stiftgasse 2 Kriegsarchiv
'J'v .	'	''-'V '	»rfSÄr- ...-„.-..y
—LJL. - ,
& í .	.	--	,	i
<:-•> ,v
íí9 m:
O'	■
•vT W-Mr«
! l1“
Zugsführer Josef Broz, Schwarm und Patrullenkomandant in der 10 Kompanie des 25 Landwehr Infanterie Regimente
In der Nacht vom 17. auf 18 März 1915 als Komandant einer Nachrichtenpatruile (4 Mann stark) überrumeplte er eine feindl. Feldwache in Krzywotuly stara nahm die ganze gefangen (11 Mann) und brachte diese zur eigenen Truppe. Dieser Unterofficir meldet sich bei jedem gefärlicherem Unternehmen freiwillig als Patrullenkomandant und machte schon öfters in feindlichen Reihen Unordnung.
Podpisi......
» «r.-'m*«': iC, :i
V",*	..y s.ß	^ i. vf* ,	t - •	ß • V ß\ -.Ái
\;,w ■
A - s ¿A- , A A j	■	rf • AV '	ß	*	*	-■ ' •
¿V/	» *<$., A a *a.. .a '-AA: . - „	^ A®	■■ •
^	^ v._■<.a ,v
1.	:<w	-	_	■" ;v	f	ß V- '■■'pA/A- ,	,	A y .
r	-,	A tf » A ■»•'»*- ■	•»**** *-*-•	«. :	!
AA	• »A#'.'*#	a. -ßll A'i'-f ,'v,,
O ,	:	- ",,-K ■	-,	-’ V-A" ■ Í	■'	/	„ .	-	. A" j’Av* --%'. •
' v,?^v.	ÿ-'1’10"’é-cjv	:	:
........___________________ .. .. . ^ . - ;
.".VA. 1	'«& ..	.... -=	;............■....... .. ' .
-Ai ,h.-:	v»	Vi“S-ßi
* -Ssä



i
í .i M


g» jgBe>wŒ>yiSg<£>
LJUBLJANA. — S štirinajstdnevne turneje po Italiji, Franciji in Portugalski se je vrnilo 42-članska folklorna skupina „Emona“ iz Ljubljane. Ljubljanski folkloristi so imeli na tej 6501) km dolgi poti osem nastopov, od teh kar pet celovečernih. 'Kljub tako napornemu potovanju pa so povsod, kjer so nastopili s svojim programoip, bili toplo in prisrčno pozdravljeni tako od občinstva kot tudi od mnogih strokovnjakov z različnih koncev sveta. Sedaj je skupina prejela laskava vabila za nastope v različnih državah Evrope.
MARIBOR. — Združenje mariborskih visokošolskih zavodov je pripravilo program mednarodnega kulturnega zgodovinskega simpozija, ki je bil od 2. do
7.	julija v Mariboru. Program je navajal predavanja o položaju kmeta in o kmečkih uporih od 15. do 19. stoletja. Sodelovali so strokovnjaki iz Slovenije, Hrvatske, Avstrije in Madžarske.
LJUBLJANA. — Cankarjeva založba je na tiskovni konferenci predstavila zadnje knjige iz svojega obroka za letošnje prvo polletje. Izdala je sedmero knjig slovenskih avtorjev, tako da ji od izvirnih knjig iz letošnjega načrta preostaneta do konca leta samo še dve. To sta zbirka novel Poganstvo“ Rudija Šeliga in „meščanska“ trilogja 'Mire Miheličeve „Plamen in dim“.
BLED. — Na blejskem otoku so že pričeli s prirejanjem koncertov, ki jih nameravajo nadaljevati v popoldanskem času med turistično sezono. Znano ie. da so ti koncerti zelo kvalitetni, le da so v tem času še slabo obiskani. Tako je bilo na prvem koncertu okteta Gallus le nekaj deset poslušalcev.
MATAJUR. -— že dolga leta je znano, da je na Matajurju, tik ob državni meji, ob izviru močnega studenca Trš-ca, zanimiva podzemska jama, ki pa jo še ni poskusila raziskati nobena skupina jamarjev. Pred kratkim pa se je tega dela lotila tričlanska ekipa iz Ljubljane. Ta ekipa je raziskala prvih nekaj sto metrov, ko je v jami naletela na majhno jezerce — tekočo vodo. Ker ni imela s seboj popolne jamarske opreme, ni mogla preko vodne ovire. Ekipa je zato sklenila, da bo v poletnih mesecih, s popolno jamarsko opremo, temeljito preiskala jamo.
TOLMIN. — Tolminska občina je po obsegu največja v Sloveniji. Pred sto leti je štela 32.000 prebivalcev, letos pa le še 21.590. Ob spoznanju, da se kmečko prebivalstvo prehitro zmanjšuje predvsem v gorskih vaseh so v občini sprejeli srednjeročni program razvoja kmetijskega dela do 1976. Preusmerili bodo 40 kmetij tako, da bo lahko en član kmečke družine opravljal vsa najzahtev-neša dela. Poleg traktorja s priključki, samonakladalnih prikolic, molznih in drugih strojev, naj bi imeli tudi stroje za spravilo sena in sušenje krme.
KOPER. — V prvih petih mesecih letošnjega leta je turistične kraje ob slovenski obali obiskalo 86.164 gostov,
ki so tam preživeli 263.053 dni. Po številu gostov je to za 24, po prenočitvah pa za 32 odstotkov več kot lani v istem času. Zaradi neusklajenih cen (porast poslovnih stroškov, zamrznjene cene gostinskih storitev), pa bo izkupiček za ta čas dosti manjši kot je bil lani.
KRESNICE. — 23. junija se je v Kresnicah pripetila huda nesreča, čoln, ki prevaža delavce in perbivalce Kresnic z enega na drugi breg Save, je zalila voda, štiri potnike, ki so bili tedaj v njem pa pometala v vodo. Trije so se rešili s plavanjem, 38-letnega Janka Uštarja iz Zapodja pa je tok odnesel in domneyajo, da je utonil.
CERKNO. — V tem kraju in okoliških vaseh, kjer -je skupaj približno 5000 prebivalcev, imajo že več let težave z zdravstveno službo. Sedaj na Cerkljanskem občasno dela samo en zdravnik. Cerkijani so uporabili že vse običajne samoupravne poti, da dobijo dva zdravnika, a niso uspeli.
KOPER. — Od 14. do 21. se v tem
mestu odvija četrti mednarodni sejem „Primorska razstavlja“. Več kot 50 domačih in tujih razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije.
VRHNIKA. — V Vrhniški občini so se ljudje z referendumom odločili za uvedbo samoprispevka za gradnjo :in oo-novo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva za pet let in sicer od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1978. Glasovanja se je udeležilo 81 odstotkov vpisanih glasovalcev. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 56 odstotkov občanov, ki imajo glasovalno pravico.
Umrli so od 20. do 26. junija
LJUBLJANA. — Leopoldina Tupy, upok.; Andrej Janežič; Minka Mastnak, roj. Moškon, vdova Petkosig; Aleksej Jacenko; Branko Pantič; Lenčka Ravnikar, natakarica v p.; Ivan Vovk, up. žel. sprevodnik; Martin Knapič; Leopold Jamnik, v. k. tiskar v p.; Marjan Leskovic, viš. zobotehnik; Franc Lovše, upok.; Stanko Medle, tiskarski delavec; Romana Premkova-Šinkovec; Osvaid Dobeic (92); Lojze Strajnar; Slavko Hočevar; Milan Kocijan; Milka Dode-rovič, roj. Brcar, upok.; Marija Gajič, roj. Bardoš (82); Edigij Šušteršič, so-boslik. mojster; Jakob Fabijan, čevlj. mojster v pok.; Marjeta Košiček, roj. Podstudenšek (80); Marija Hrovat, r. Gorenc (82); Tine Misjak, grafik; Franjo Gerbec, upok.; Janez Strehovec, komerc. v pok.; Tilka Kobe; Ivanka Kestnar; Ivana Gaberšek, roj. Hribar; Kancijan Kos, žel. upok.; Peter Hafner, tekst, teh.; Ciril Hribar, upok.; Helga Glančnik, roj. Gorinšek; Franci Lovše; Marija Logar, roj. Jerančič; dr. Rado Mezek, zobozdravnik; Ana Tišlarec, r. Nahlik; Francka Mozetič, rij. Sonc, vd. Kuhar: Marija Hočevar (85): Marija Zavrtnik. roj. Ožbolt; Vitko Čuk, ok-merc.; Franc škof, upok.; Antonija Jovan, roj. Suhadolc.
RAZNI KRAJI. —- Ignac Grašič, Kranj; Anton Vergelj, Dol. Logatec; Benjamin Bajda, rudar, Trbovlje; Gregor Urbas, upok. borec, Cajnarje; Ludvik Blas, Šmartno ob Savi; Matevž Prebil, upok., Podpeč; Marija Vidmar, Senovo; Ivan Salobir, Hrastnik; Marija Kavzar roj. Zupanc, Hrastnik; Stanislav Kokalj, Idrija; Štefan šoštare:,
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Poroka V Mendozi sta se poročila gdč. Marta Hirschegger in Jorge Pu-chol. iNovoporočencema naše čestitke.
Družiniska sreča. V družini Jožeta Škulj ml in njegove žene ge. Carmeu roj. Spesny v San Carlos de Bariloche se je rodil sinček Matija, čestitamo!
Smrt. V' Mendozi je umrl rojak Jože Žumer. Pokopan je bil 12. julija. Naj počiva v miru.
G. JAKOB PAVLOVČIČ — 85 LET
Prav redki so med nami tisti, ki so že pred I. svetovno vojno stopali zvesto po stopinjah dr. Janeza E. Kreka in orali ledino slovenske prosvete. Eden izmed teh redkih je naš jubilant g. Jakob Pavlovčič, znan slovenski
fotograf v San Martinu.
Naš jubilant je bil rojen 20. julija 1888 v Borovnici. Ko je pred petimi leti obhajal svojo osemdesetletnico, smo tedaj opisali njegovo življenjsko pot ne samo kot enega izmed prvih slovenskih fotografov v Sloveniji, ampak zlasti še kot javnega delavca ki je že v zgodnji mladosti začel javno delati in je to delo tudi pozneje nadaljeval v mladinskih, prosvetnih, zadružnih, gospodarskih in političnih organizacijah.
Pri svojih 85 letih je naš jubilant se vedno zdrav in čil in še vemo opravlja svojo fotografsko obrt in se zanima za slovenska vprašanja ter podpira ‘slovenske ustanove. Številnim voščilcem se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik je naš jubilant od vsega •začetka, z željo, da bi mu dobri Bog naklonil zdravja in moči še mnogo let.
BUENOS AIRES Sestanek SKAD-a
30.	junija 1973 je Slovensko katoli-liško akademsko društvo pripravilo svoj prvi sestanek v novem delovnem letu. Ob prisotnosti približno petindvajset
Celje; Martin Opalak, Novo mesto; Mu-jo Smlatič, strojnik, G. Lučka; dr. Josip Sedmak, Piran; Jože Žibert, Trbovlje; Alojzij Hočevar-Civha (79), koroški borec, Šentvid; Janez Janša, študent, Dovje; Janez Knol, Koper; ing. Alojzij Rus, Bled; Marija Vidali roj. Pahor, Lasku; Janez Knol, Ribnica; Marica Vilar roj. Kocuvan, Ljutomer; Ivan Kalan, Breg ob Savi; Alojzij Istenič, Planina pri Rakeku; ing. Resad Limo, Visoko; Vidojka Radovič, Maribor; Edo Krajnc, Piran; Justina Medvešček roj. Kovačič, Kranj; Valentin Misjak, črkostavec, Kranj; Fani šum, Zagorje; Anton Kalan, Drulov-ka; Ludvik Šavle, upok., Nova Gorica; Franci Koncilija ml., Topole; Albin Prah, šofer, Brežice; Franc Sedmak, gradbeni tehnik, Izola; Ivan Nolimal, upok., Senožeti; Ljubo Remec, upok., Ptuj; Anton Celic, Novo mesto; Mira Lodnik, ing. kem. tehn., Celje; Jožef Štekar, Hum; Nande Novak, bivši kamniški župan, Kamnik; Ivan Dolenc, Sa-jevče; Ivana Dežman, Kašelj; Anton Kresnik, urar v p., Celje; Franc Groznik, upok., Hrastnik; Ivan Beričič-Rajko Idrija; Vinko Korbiš, Kidričevo; Lojze Jerman, upok., Trbovlje; dr. Feliks Kosec, primarij, Novo mesto; Pavel Korenčan, kovinostrugar, Kranj; Jani Tavčar, Sečovje; Alojzij Zurčič, Ptuj; Vladko Pirjevec, Vevče; Slavko Božič, Idrija.
članov smo ga pričeli v mali dvorani Slovenske hiše ob pol šestih zvečer.
Po kratkih uvodnih besedah predsednice Terezike Prijatelj je inž. Jernej Dobovšek razvil prikaz življenja slovenskih akademikov po svetu. Dinamika predavatelja in ilustracijske diapozitive so pomnožili pozornost poslušalcev.
Pol urni monolog je živahno prešel v skupni dialog, še prav posebno poudarjen ob toplem čaju in slaščicah. Prijetno glasbo je olajšala šum govorjenja ter zadišalo je domače vzdušje.
Ker novi odbor želi predvsem predstavljati mnenja in teženja celotnega članstva akademske organizacije, smo se porazdelili v skupine. Vsaka je v dobrih petnajstih minutah predebatirala možne točke SKAD-skega pragrama in po kon čanem razmišljanju jih skupno predlagala. Nasvetov je bilo nešteto. Vse bo odbor pregledal in po možnostih uresničil tekom leta.
Besede duhovnega vodja patra Kukoviče v smislu, naj bo SKAD živa veja v slovenski skupnosti, to se pravi, akademska formacija v krščanskem dutag so zaključile naše srečanje.
Velikokrat se bomo še družili in upamo, da nas bo prihodnjič še enkrat toliko navzočih.
ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA
V mesecu juliju bo imela naša organizacija svoj mesečni sestanek v četrtek, 26. julija, ob pol petih popoldne v Slovenski hiši. Na sestanku nam bo govorila ga. Kristina Prijateljeva o življenju slovenskih sezonskih delavcev v Nemčiji, med katerimi je živela in delovala več let.
Vprašanja, ki so v zvezi z našimi rojaki v Nemčiji, bo stavila ga. Milka Pezdirčeva. Tako bomo dobili vpogled v nehanje in delovanje naših ljudi, ki prihajajo tja na sezonsko delo, in tudi ljudi, ki so takoj po vojni emigrirali tja. Skušali bomo ugotoviti, kakšen odnos imajo do nas, protikomunističnih emigrantov, in ali se bodo vrnili v domovino ali ostali zunaj meja ter se vto-pili v nemškem narodu. Skušali bomo tudi dognati, ali so ostah verni in če še gojijo ljubezen do matične domovine, zlasti pa, kakšna je njihova sodba o sedanjem režimu doma.
Upamo, da se bodo naše matere, žene pa tudi dekleta v lepem številu udeležile tega zanimivega predavanja.
Slovenci po svetu
SAO PAULO
V nedeljo, 24. junija, so se številni rojaki zbrali na pristavi „Janez“, oddaljeni od Sao Paula 56 km. Ker je zrak en dan prej v mestu dosegel alarmantno stopnjo pokvarjenosti, tako da ljudje že čutijo nasledke zračne umazanije na očeh in dihalih, je beg iz mesta na deželo nujno potreben. Kot vsako leto ob tej priložnosti, je gostitelj Janez Hlebanja pripravil veliko gostijo. Vremena si lepšega ni bilo mogoče misliti. Ob prepevanju slovenskih pesmi celotnega zbora so rojaki preživeli vse popoldne in ob kresu prepevali še pozno v noč.
Ob istem času je bila druga skupina rojakov zbrana v župnijski dvorani na izredni slovesnosti, G. Alojzij Čopič iz Vrtovine je slavil 80-letnico življenja. Kljub letom še dela v železarni, katere vodstvo mu je ob tej priliki podarilo zlato svetinjo z odgovarjajočim napisom. Poleg župnika je to skupino pozdravil tudi slavljenčev rojak, p. Man-suet Janez Božič iz Vipave. Njegovega obiska so bili Primorci še posebej veseli. Skupaj s slavljencem so tudi zapeli. Alojzij je kmalu po prvi vojski prišel v Stično, kjer se je poročil z Angelo Kutnar iz Muljave. Še v Stični rojena hči Angela poučuje na gimnaziji
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
23. julija 1953. — Štev. 29.
BEG IZ TITOVINE
V začetku meseca maja je bil v Gradcu spomladanski velesejem. Titove oblasti so bile glede izdajanja potnih dovoljenj za obisk tega velesejma nekoliko bolj darežljive ter so več sto svojim ljudem dovolile obisk velesejemske prireditve v Gradcu. To priliko so pa ljudje, katere so titovci smatrali za svoje, izrabili in se jih 200 ni več hotelo vrniti domov. Od tega števila jih je 170 zaprosilo avstrijske oblasti za azil, 30 se jih je pa podalo v sovjetsko cono k Rusom. Hotelo jih -je pa ostati zunaj še več, toda avstrijske oblasti so se zbale tako velikega navala tujcev, posebno še iz sosednje države, ter so bile zelo stroge pri podeljevanju azila.
ZA OČETOV DAN (Zborna deklamacija)
Danes je naših očetov god.
Ime, ki ga nosimo, 'pomeni naš rod.
Od praočeta 1gre na pravnuka: v njem kri stoletna in radost in muka.
Očetje: ponos naš in naše blagostanje! Vi služite kruh nam in jelo vsakdanje
z rokami svojimi in svojim umom!
V življenje nas vodite z neustrašenim
pogumom,
trnje z ljubeznijo nam odrivate, nove razglede očem odkrivate,
pazite, da ne pademo v življenjsko past,
da mogli bi rasti v pokončno rast!
Očetom našim, hvala in čast!
Res, kot drevesa so naši očetje,
mi njih mladike, odpirajoče cvetje —
Iz slovenskih korenin v slovenski rod! o, dozoreli bi v žlahten plod:
J. K.
DRUŠVENI OGLASNIK
V nedeljo, 22. julija, bo v okviru slovenske radijske ure govoril Lojze Re-zelj o 25-letnici slov. zbora Gallus.
Medorganizacijski svet ZS se priključuje proslavam 25-letnice Gallusa in vabi vse rojake na slavnostni koncert, ki bo 28. julija v Slovenski hiši.
24.	avgusta bo prosvetni večer ZS — govoril bo g. Jože Košiček.
27.	julija bo seja medorganizacijske-ga sveta ob 20.
Seja upravnega sveta bo 10 avgusta ob 8 zvečer.
iSeja učiteljskega odseka ZS bo 25.
julija ob 20 v prostorih ZS. Vabljeni vsi učitelji.
petje in je več let igrala pri slovenski službi božji, sin pa je pilot na progah za tujino.
Inž. Herbert Slivnik, ravnatelj ene od treh nemških tovarn Siemens v Sao Paulo, se je po dvomesečnem službenem bivanju v Zahodni Nemčiji, vrnil na svoje mesto.
Pred Gallusovim koncertom
Reprezentativni slovenski pevski zbor v Buenos Airesu Gallus praznuje letos 25-lenico ter za to priložnost prireja v soboto, 28. t. m., ob 8 zvečer v Slovenski hiši (Ramón Falcón 4158) svoj jubilejni koncert. Prav gotovo je to velik kulturni dogodek med našo emigracijo in pomemben ter zato vreden, da še pred koncertom opozorimo nanj, na njegovo četrtstoletno delo in na tega koncerta program.
Ne mislim podajati zgodovine tega zbóra med nami — toda poudaril bi rad, da je njega zarodek v naših taboriščih v Italiji in na Koroškem ter da se je iz teh pevcev ustanovil v Buenos Airesu že septembra 1.	1948 pevski zbor, ki si
je nadel ime največjega skladatelja slovenskega rodu Jakoba Petelina-Gallusa Iz XVI. stol. Z Gallusovim imenom, s tem svetovno znanim klasikom baročne dobe, sodobnikom Palestrine, je tedaj stopila slovenska pesem v argentinski svet in si ga osvojila. Prvotno zbor ni imel samo namena osvajati svet, temveč predstavljati in razvijati med nami samimi slovensko pesem, do ne zamre in da z njo ne zamre slovenski izseljeni svet. Vemo namreč, da je petje tista čudežna prvina, ki ohranja slovensko zavest še dolgo potem, ko ugaša celo raba jezika. Senator Lausche se je nekoč izrazil, da je petje v njegovi družini rešilo slovenstvo v njegovem ame-
rikanstvu, ki je živo še sedaj, čeprav je kot Amerikanec dosegel najvišje stapnje v amerikanski družbi. Tako pesem ohranja naš rod, tudi če ga gledamo z laičnega stališča kot gojenje posvetne pesmi. V besedah prof. Ehrlicha, ki jih je svoj čas govoril na sv. Višar-jah, kot mi piše prof. Božo Bajuk, pa imamo še z metafizičnega vidika potrjeno vero, do pesem vzdržuje narodnost, kajti , dokler bo slovenski narod v svo- 1 jem jeziku in s svojo pesmijo Boga častil, ima zagotovilo svojega obstanka ■— v Bogu samem“. In Gallus je od vsega početka v izseljenstvu poleg laične u-metnosti gojil tudi cerkveno pesem ter bil v vseh cerkvenih slovesnostih naš klic k Bogu. O pomenu Gallusa za slovensko religiozno pevski kulturo med nami, je poročalo v zadnji številki Du-b^vno življenje, zato je posebej ne omenjam, pač pa opozarjam na tisti inter-vin urednika z dirigentom Gallusa dr. Julijem Savellijem.
V svetni pevski kulturi je zbor dosegel veliko dovršenost in uspeh. S svojimi koncerti slovenskih narodnih pes mi, pa tudi umetne od najstarejših mojstrov do najnovejših si je pridobil Ime našega reprezentativnega pevskega zb",-ra. On je pripravil tudi več prvih „krstnih“ izvedb izvirnih skladb, pa naj omenimo samo razne venčke ravnatelja M. Bajuka, maestra Draga šijanca,
prof. Osane in prof. Geržiniča, na pr. njegovo celotno kantato „Friderik Ire-nej Baraga“, ali prof. Tomca. Ta najmočnejši slovenski zborovski skladatelj — letošnji ?;latomašnik“ — je zboru posvetil posebno pesem Slovenija v svetu, kar je zboru v posebno odlikovanje. In te svoje reprezentativnosti — kljun kratki krizi pred leti — ni izgubil, temveč raste, se razvija in pomlaja ter nam budi up', da bo naš rod v tujini še dolgo in lepo pel.
Kakor je pomemben Gallus za nas Slovence, ki nas združuje vse v eno bodisi na cerkvenem kakor svetovnem področju, je važen, še bolj za našo predstavitev Slovencev v Argentini. Gallus je naše „pojoče poslanstvo med nami“, se le nekdo izrazil in ima prav. Že leta 1949 je bil povabljen, da priredi eno uro dolg koncert v Radio Belgrana v ciklu No-ches de gala, v katerem so nastopali le veliki mojstri in priznani zbori. Odslej je večkrat nastopal v vseh radioposta-iah (Splendiil, El Pueblo, Nacional de Estado...) dosegal pri koncertih v argentinskih dvoranah prvovrstne ocene Tako je v Collegium Musicum prišel v finale izmed nad 30 amaterskih zborov in so bili v razsodišču najboliši tukajšnji muziki kot so Mallea, Fuchs, Spiller, itd. Sodeloval je s simfonični orkestri v izvedbi Mozartove in Schubertove maše, Schonbergove Preživeli iz Varšave (krstna izvedba v Bs. As., dirigent F. Cillario), in Gilardijeve sim-
fonične pesnitve El Libertador. Nastopil je v Cordobi v glavnem gledališču Rivera Indarte, v Bariločah v Camping musical in višek dosegel pri obisku državnega predsednika Frondizija v Concepción del Uruguay, kjer je njegovemu petju prisostvovala z njim vsa vlada...
Tako poslanstvo je izvajal Gallus med Slovenci v Buenos Airesup in jih kot take predstavljal sodržavljanom in celo vladi!
Pa bi se dalo o pomenu Gallusa in njegovem delu pisati še in še, toda to naj bo dovolj, da pokažemo trud in uspeh ter 25 let gojenja pevske kulture med nami.
Kako pa je notranje uglašen in iz-vežban, da je vreden nas predstavljati pred svetom, pa naj pokaže tudi sedanji jubilejni koncert. Ne bomo napovedovali programa, le opozorili bi na program-sko-načelne in nalašč izbrane pesmi za ta jubilej: najprej Prelovčev pozdrav udeležencem, nato pa Gloria protektor-ja zbora, skladatelja Gallusa, ki naj bo zahvala njegovega zbora Bogu za vso pomoč v teh 25 letih, njej pa sledi Fo-sterjeva Stari Joe, ki prikazuje spomin na vse, s katerimi se je družil in naj bo zato oddolžitev zbora vsem mrtvim članom. In ti so: prvi in edini častni član škof dr. G. Rožman ter pevci: Nace Brandsteter, Jože Musar, Marjan Koritnik in Bončina Franc. K tem u-vodnim oficielnim pesmim lahko šteje-
mo še dve argentinski skladbi Guasta-vina, ki naj pokažeta hvaležnost zbora naši novi argentinski domovini.
Nato slede pesmi starih in modernih slovenskih skladateljev: Gallusovo posvetitev junakom (Heroes pugnate), pa njegovo posnemanje kokoši, ko znese jajce (Gallina). Nato slede skladatelji Laharnar, iSrobotniak (na Kosovelov tekst), Osana (Bariloška), Adamič, Gobec, Mirk, Foerster, Prelovec (Jaz bi rad rudečih rož), Mihelčič, Tomc, Skoberne, Kramolc in Vrabec. S Tom-čevo belokranjsko Napojnico bo sklenil Gallus svoj jubilejni nastop.
Naj omenimo še dosedanje predsednike Gallusa: Božo Fink, Joža Vomber-gar, Jože Markež, Silvo Lipušček, Nande češarek, Bojden Golmajer, Janez Bitenc, Lovro Jan in Miha Gaser. Sedanji predsednik je Silvo Lipušček. Dirigent pa je bil vsa ta leta — s kratkim presledkom, ko je dirigiral Tine Selan — dr. Julij Savelli, na katerem je slonela vsa teža dela in uspeha zbora Gallus. V zadnjem času mu pomaga tudi njegova hčerka ga. Anka Savelli-Gaser-jeva, ki tudi ves ta čas spremlia zbor pri cerkvenih slovesnostih z orgijanjem. Nekaj časa je obstajal tudi Mladinski zbor, ki ga je vodila gdč. Nuša Kristanova.
Delo Gallusa zasluži tudi priznanje občinstva in seveda naše čestitke.
td
JUBILEJNI KONCERT
ki ga pripravlja „GALLUS“ v proslavo 25-letnega delovanja
V SOBOTO, 28. JULIJA 1973« OB 20 v Slovenski hiši na Ramón Falconn
Preskrbite si pravočasno vstopnice pri članih zbora ali v Dušnopastirski pisarni
Od vsepovsod
Puška z odpiračem za steklenice. Izraelska vojska bo dobila novo jurišno puško, ki so jo krstili z „galil“. Novo puško je mogoče uporabljati kot brzostrelko, lahko strojnico ali pa kot ostrostrelsko puško. Poleg tega je opremljena s škarjami za rezanje bodeče žice in z odpiračem za steklenice. Novinarjem, ki so si ogledali novo puško, so pojasnili, da je odpirač na puški zato, ker vojaki poškodujejo šaržerje, ko z njimi odbijajo pločevinaste zamaške s steklenic.
Skorzeny ali Morse? Morse, poveljnik bataljona nemških padalcev, ki so
12.	septembra 1943 ugrabili Mussolinija iz zavezniških rok na Gran Sassu, trdi, da ie skorzeny pri tej akciji igral samo stransko vlogo kot opazovalec. Skorze-nv le dobil za to akcijo naivišje nacistično odlikovanje —- viteški križ. Mors‘ pravi, da je Skorzeny navaden bahač, odin^ *-o da je res, da je službi, v kateri je Skorzeny delal, uspelo odkriti, kje je zaprt Mussolini. Vse ostalo pa je de,o padalskega bataljona, ki je dobil nalog za ugrabitev.
Nova raketa. V Ameriki so sporočili, da imajo Sovjeti novo raketo, ki
‘e, mogoče sprožiti iz podmornice in katere domet je večji kot katerikoli ameriški raketi: 4600 mili. Prejšnje sovjetske rakete imajo trikrat krajši domet.
Generalke. Znani angleški dramatik Harold Pinter, ki je začel kariero kot igralec, je tik pred svečano premiero v zabrebškem Teatru prepovedal 1 igrati njegovo dramo „Stari časi“. Ker je prepoved prišla nekaj ur pred začetkom premiere in ni bilo mogoče obvestiti povabljenih gostov, so tem povedali, da ne bodo videli premiere, ampak le generalko. Prepoved je Pinter utemeljil z dejstvom, da ni videl hrvaškega prevoda „Starih časov“. Ker še ni odobritve, pa so imeli v Zagrebu že peto generalko . ..
Pinter pa je nekaj dni prej prepovedal tudi „Stare čase“ v rimskem „Teatro stabile“ v režiji Viscontiievi. Pinter je po prvi predstavi prišel v Rim, si ogledal drugo in prepovedal igro, češ da so nekateri prizori v absolutnem nasprotju z duhom njegovega dela.
„Mešan kapital“. Države vzhodnega bloka imajo tudi svoja podjetja z mešanim kapitalom, predvsem v državah v razvoju. Madžarski raziskovalni center je organiziral strokovno konferenco o mešanih podjetjih v deželah v razvoju. Iz referatov je bilo razvidno, da so države za železno zaveso sklenile 171 pogodb o kooperaciji do konca leta 1970. Od tega jih odpade na Indijo 92, 34 pa na arabske države. Največ tovrstnih pogodb (46) je sklenila Nemška demokratična republika, sledi ji pa ČSSR s 37. V diskusiji glede dileme okoli sodelovanja s privatnim domačim kapitalom so Sovjeti bili odločno proti, večji del predstavnikov pa je zagovarjal prakso
sodelovanje z zasebnim kapitalom. Drugo vprašanje je bilo, na kakšnem gospodarskem računu naj ta mešana podjetja delujejo. Vzhodni Nemci so vztrajali na prioriteti političnih ciljev, drugi pa so1 poudarjali tudi pomen mikrorenta-bilnosti.
Ne z umetno hrano. V medicinski literaturi so zadnje čase vedno bolj vidne kritike že zakoreninjene navade zadnjih let, o hranitvi dojenčkov z umetno hrano. Najnovejše ugotovitve so pokazale, da je ena posledic prehrane dojenčkov s kravjim mlekom nagnjenost h gastroenteritisu. Po drugi strani pa dojenčki zaradi umetne industrijske hrane v prvih mesecih prenaglo pridobivajo na teži, kar vodi v poznejših letih do debelosti.
V Švici je preveč krav. švicarska vlada se je odločila za zakol 20.000 krav, ker je preveč mleka v državi in ker se kopičijo gore masla. Za vsako zaklano kravo bo živinorejec prejel še posebno odškodnino, ki bo skladna s starostjo in količino mleka, ki jo je dajala krava.
Rekord trafike ob Filozofski fakulteti.^ Trafika zagrebškega „Vjesnika“ v Aškerčevi ulici v Ljubljani pred filozofsko fakulteto ima verjetno rekorden obisk vlomilcev. V začetku junija je bilo v trafiko vlomljeno že petnajstič; vlomilci ponavadi odnesejo le cigarete. Tako ie bilo tudi pri zadnjem vlomu, ko je vlomilec odnesel 20 kg raznih cigaret in še radio na transistorje.
Obtožen protidržavne propagande. Boško^ Vidakovič, ki je bil do leta 1966 pomočnik jugoslovanskega zunanjega filistra, se je znašel pred sodišč sm; obtožili so ga protidržavne propagande
Kje je največ televizorjev? ___ V le-
topisu Združenih narodov piše, da imajo največ televizorjev še vedno v Združenih državah Amerike (412 na tisoč prebivalcev). Na drugem mestu je otočje Bermuda v Atlantskem oceanu s 513 aparati na tisoč ljudi. Sledi švedska s 312 televizorji na tisoč prebivalcev in nato Velika Britanija z 293 televizorji na tisoč prebivalcev. Kar se tiče programov, v večini držav prevladuje zabava. Je pa tudi mnogo informacif. V Braziliji, -Čilu, Franciji in Španiji je informacijam posvečena tretjina programa. V Ljudski republiki Kongo pa celo več kot polovica. Na Kubi ter v Siriji in Izraelu je več kakor polovica programa vzgojnega značaja. V Indiji je vzgoje za dobro tretjino. V Gani, Jordaniji in Singapuru pa četrtina. V petindvajsetih državah je trgovska propaganda na televiziji prepovedana.
Iz sveta v Afriko. Zambija se je s svečanostmi spomnila stote obletnice smrti enega največjih raziskovalcev Afrike dr. Davida Livingstona. Komemoracije v fčpundu se je udeležil tudi zamejski predsednik Kenet Kaunda. Ko je odkril tam spominsko plaketo, je
pr štel slavnega razisokvalca med „največje ljudi, ki so prišli iz sveta, da bi živeli in delali v Afriki“.
Petletna suša v Afriki, šest zahodno-afriških držav, kjer suša pustoši že pet ldti, se je končno odločilo začeti z deli za odpravo posledic suše. Te države so Mavretanija, Mali, Senegal, Gornja Volta, Niger in čad. Mednarodna organizacija za prebrano FAO je podaljšala program nujne pomoči za preprečitev lakote, V centralno afriško republiko je vdrla 400-glava čreda slonov na polja v pokrajini iDoba in uničila nad 1400 hektarjev posevkov. Sloni so se premaknili proti jugu zaradi suše, jsedaj pa se na poljih dokaj dobro počutijo. Oblasti premišljujejo, kako rešiti polja pred sloni, slone in druge živali pa pred katastrofalno sušo.
Za dobro voljo
,,Ali že	veš,	kaj	je včeraj	Draga
odgovorila	na	mojo ženitveno po-
nudbo ?“
„Ne.“
„Vraga,	torej	že	veš.“
„Koliko	je stara	tale vaša	krava,
oče?‘‘ vpraša meščan, ki počitnikuje na deželi.
„Dve leti,“ odgovori kmet.
„Kako to veste?“
„Na rogovih berem, gospod.“
„Imate prav. Saj ima res dva.‘‘
Peter in Pavel gledata maratonski tek.
Peter: „Gotovo bo zmagal tisti z rdečo kravato.“
Pavel: „Saj tisto ni kravata. Tisto je jezik, ki ga iz ust moli.“
OD'T>OMA
j
Revež bogatašu: „Prav vesel sem, ker zdaj lahko kupujem meso kot vsi drugi. Vsak dan grem v mesnico, zahtevam kilo teletine in mi rečejo: „Nimamo!"
Delavec govori sam « seboj: „To, da je zdaj, ko imamo samoupravljanje, tovarna tudi moja, še razumem. Ampak kako sem samega sebe vrgel iz službe, mi pa ne bo nikoli jasno.“
So današnji Slovenci bolj bojeviti kot njihovi predniki?
Seveda, še malo, pa bo končana okupacija Zahodne Nemčije.
Nekdo modruje sam s seboj: „Pravzaprav je kar dobro, ko cene poskočijo za 30 odstotkov. Potem je vsaj ves te-
den mir.‘‘
Meddobje XIII/1
Kot 85. publikacija Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, je izšla koncem junija prva številka trinajstega letnika splošno kulturne revije „Med-dobje“.
Vsebina, katere razporeditev in snov je podobna prejšnjim letnikom, prinaša na prvem mestu kot španski uvodnik spis Franceta Papeža: Lo nuestro.
Dramatiko zastopa Ivan Mrak. Njegova „Spoved lučnim bratom“ je označena kot „himnična monotragedij a v dveh stopnjevanjih“. Spisana leta 1971 je posvečena Miranu Kavšku.
Poezija se predstavlja s ciklusom „Ris na Oceanu“. Te pesmi iz današnjih dni je prispeval Bert Pribac, in so sledeče: Obisk kraljice; Sonce; Ne sodi me, Gospod; Sanje: V hiši mojega očeta; V trenutku, ko si čisto sam in te prevzema obup; Molitev za sodni dan; Rds na oceanu; Onesnaževalci neba ter Trst, ki ga veter maje.
Sledi esej Franceta Papeža: Petsto let Kopernika, posvečen slavnemu poljskemu znanstveniku.
V zaglavju Sporočila, objavlja Frank F. Bukvič precej obširno in sočno analizo ruskega protisovjetskega pesništva, pod naslovom „Ptički v kletki“.
Dr. Srečko Baraga je pripravil za zaglavje „Gradivo“ kratko analizo o doslej nepoznanem pesniku. „Moje pes-
mi govore“ je naslov članku, kjer predstavlja pesniško delo Ignacija Lavriča, in ga zgodovinsko opredeljuje. Pesmi Balada; Predica; A. M. Slomšku; Jovanu Veselu-Koseskemu; Očetu; Pisal bi ti pismo belo; Na planinah; Večerni piš je plaval nad zemljo; Zlato sonce, glej, je otemnelo; Slovenci, zakurite kres; Pridi pomlad; Naša molitev in Voščilo sestrici za god, so bile spisane večina v letih 1940-1941, in jasno dokazujejo Lavričevo pesniško moč.
Zanimivo pismo: „Samoizpoved dr. Leopolda Lenarda“, književnika in pu-publicista, prispeva v zaglavju Zapiski Vekoslav Bučar.
Številko zaključi „Kronika“ in sicer razpored kulturnih večerov v Buenos Airesu v letu 1972.
Posebej moramo omeniti zaglavje „Likovniki“, kjer je to pot nakazano umetniško delo akademske slikarice Bare Remec, zlasti ob njeni razstavi Argentinski sever in jug (SKA 2. decembra.1972, Buenos Aires). Je to tudi razlaga k umetniški prilogi, ki na ilustracijskem papirju predstavlja osem foto-reprodukcij najznačilnejših del te razstave.
Odgovorni urednik za revijo je predsednik SKA dr. Tine Debeljak, številko je uredil France Papež, diagramacije in priloge pa so delo arh. M. Eiletza.
(Kdor ne dela, naj ne govori.
JAVNI NOTAR
FRANCISCA RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
DR. JUAN JESUS RLASNIK
H
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■	g
E	C.	Jose	E.	Uriburu	285,	Cap.	Fed	:
m	m
Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855 in 628-4188
■	■
Ordinira	v	torek, četrtek	in	soboto	:
od 17 do 20
NDVE PLOŠČE, KASETE In KNJIGE
SIMON RAJER
Tucumán 1561, 7. nadstr. pis. 50 Tel. 46-9440 Od 9—12 in od 15—16
Po športnem svetu
Ljubljanska Olimpija je po neverjetni sreči ostala v prvi jugoslovanski nogometni ligi. V predzadnjem Kolu je izgubila v Nikšiču s ¡Sutjesko 0:1 in se s 24 točkami v 33. kolih znašla na zadnjem mestu. V zadnjem kolu je v Ljubljani premagala Partizana iz Beograda z 2:0 in se s tem rešila, ker je Sutjeska v Zagrebu tesno izgubila s 3:4 z Dinamom, špartaku iz Subotice pa na domačem igrišču ni uspelo premagati tuz-lanske Slobode. Prvo mesto je zasedla beograjsko Crvena zvezda z 53 točkami, drugi je Velež iz Mostarja s 46 točkami, slede Beograd (45), Partizan (43), Že-ljezničar (Sarajevo, 42), Sloboda (34), Sarajevo (34), Dinamo, Zgb. (33), Hajduk (31), Vardar (Skopje, 31), Rad-nički (Niš, 31), Borac (Banja Luka, 29), Vojvodina (Novi Sad, 29), Čelik (Zenica, 28), Bor (28), Olimpija (26), Spartak (26), Sutjeska (25).
V Celju je bilo slovensko prvenstvo v lahki atletiki; zaključilo se je 25. junija. Miro Kocuvan je zmagal na 200 m z 20,8 in slovenski in jugoslovanski rekord. V isti disciplini je Mariborčan Grošeta postavil nov državni in slovenski rekord z 21,2 za starejše mladince, Kranjčan Ravnikar pa je z 21,9 izenačil rekord svoje kategorije.
Rokometni klub Šoštanj je osvojil prvenstvo Slovenije. Bil je že v začetku favorit, v prvi polovici tekmovanja je bil že prvi s petimi točkami naskoka.
Sredi maja je odpotovala v ZDA prva slovenska alpinistična odprava, ki je v Yosemite Valley blizu San Francisca naskočila 2204 metre visoki El Ca-oitan. Vrh je po višini nizek, a za slavo alpinistov skrbi stena, ki je okoli 1000 metrov visoka, smeri pa so zaradi spustov in prečnic precej daljše. Slovenski alpinisti so se za to odpravo priorav-liali leto dni; vodja odprave je Janez Gradišar iz Ljubljane, člani pa Janez Dolžan in Miha Smolej iz Mojstrane, Dušan Srečnik in Janez Lončar iz Tržiča ter Nejc Zaplotnik iz Kranja.
O B V E S T I T . A
SOBOTA, 21. julija 1973:
V	Slovenski hiši ob 20 kulturni večer SKA. 'Predava p. dr. Alojzij Kukoviča SJ: ,,0 revoluciji danes z etičnega stališča“.
Na Pristavi ob 19 predvajanje dokumentarnih filmov (Avstrija, Japonska in Kanada).
V	Našem domu v San Justu ob 20
družabna večerja, ki jo organizira odbor zavetišča.
NEDELJA, 22. julija 1973:
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi ob 11 nova maša g. Rado Sušnika.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino ? 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425. Buenas Aires. T. E. 33-7213
V	Slovenskem domu v San Martinu
četrti Mladinski dan.
V	San Martinu po sv. maši obisk groba svetnika Karla Škulja ob 15. obletnici njegove smrti.
SREDA, 25. julija 1973:
V	San Martinu v domu sestanek lige žena-mati ob 18.30.
ČETRTEK, 26. julija 1973:
V	Slovenski hiši ob 16.30 sestanek Zveze slovenskih mater in žena s predavanjem g. Kristine Prijateljeve pod naslovom: „Moje delovanje med sezonskimi delavci v Nemčiji“.
SOBOA, 28. julija 1973:
V	Slovenski ob 20 koncert SiPZ Gallus ob 25-letnici.
NEDELJA, 29. julija 1973:
Blagoslovitev Hladnikovega doma
NEDELJA, 5. avgusta 1973:
V	Slovenski hiši po maši zvezni sestanek SDO in ¡SFZ. Govoril bo g. dr. Rudolf Hanželič.
NEDELJA, 12. avgusta 1973:
Socialni dan v Slovenski hiši z mašo ratom dr. R. Hanželiča o vzgoji social-ob 9.30 in zborovanjem po maši z refe-nih kreposti.
IV. MLADINSKI DAN SDO in SFZ - San Martin v nedeljo, 22. julija
TEKME V ODBOJKI
8.00	Carapachay — Ramos Mejia SFZ
8.45 Morón — Adrogué — SFZ
9.30	Morón — San Justo — SDO 10.15 San Justo — Slov. vas — SFZ
11.30	Sv. maša
12.30	Kosilo
14.30	San Martin in zmagovalec prve igre — SFZ
15.15 Zmagovalci iz druge in četrte igre -— SFZ
16.00	San Martin in zmagovalke iz tretje igre — SDO
16.45 Zmagovalci iz pete in šeste igre — SFZ
Razdelitev pokalov.
Pozdrav predsednice in predsednika
Prosta zabava
Sodeluje orkefeter The Lowndown
:
:
l|iiii****l|i|i|**||*iBiaii||iiiiiBiiiiiiBiiaiiiiiiiiiiiiagiill|l|l|l|liail|llllggia|la|||||||a|||||||||
■
■
■
SLOVENSKA VAS V LANUSU
■
■
■
BLAGOSLOVITEV HLADNIKOVEGA DOMA
■
■
■
V nedeljo, 29. julija 1973
■
■
■
Dopoldne 9.30 sv. maša in blagoslovitev doma
■
Kosilo
S
Popoldne Slavnostna akademija
■
■
■
■
Torej, v nedeljo, 29. julija visi v Slovensko vas!
ODBOR ZAVETIŠČA vas vabi na
DRUŽABNO VEČERJO
ki bo v soboto, 21. julija, ob 20 v NAŠEM DOMU v San Justu
Prijave sprejemajo odborniki Po večerji igra orkester “DUC IN ALTUM”
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno ¡se odločite za naložbo svojih prihrankov!
\
Kreditna zadrnga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
■BBaBBBBBBPBBBBBBBaaBaiipBBaBBaBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBPBaBBBPBBBPpBBPBBBppPPBPBBPBPPpBBBaBaBBpPBppBBBBI