Leto 5. — St. 26 Ljubljana, junij 1960 11! ■ ■ : :y" ■ • >C R A D I $< 25. inujii je predsednik republike Josip Broz — lito praznoval svoj oseminšestdeseti rojstni dan. V imenu IS milijonov Jugoslovanov so mu sporočili najlepše želje in čestitke predstavniki delovnih kolektivov podjetij, komun in družbenih organizacij, štafeta mjadosti pa mu je izročila voščila vseh naših krajev in niest, vseh naših narodov in vse mladine. Z vsemi njimi mu kličemo: Tovariš Tito. še na mnoga leta! DELAVSKEMU SVETU gradbenega industrijskega podjetja »GRADIS« Ljubljana. Bohoričeva ulica 28 Letošnja prvomajska povorka v Ljubljani je bila lep in resničen odra?, našega velikega gospodarskega napredka in »estre družbene delavnosti n naši republiki. K lepemu uspehu te velike manifestacije naših delovnih Hudi so mnogo pripomogle tudi gospodarske organizacije ki so zelo skrbno in sodobno predstavile uspehe m prizadevanja delovnih kolektivov Slovenije. Vaše podjetje je s svojo veliko pripravljenost jo in nadvse vzornim sodelovanjem o pripravah in ponvi k< mnogo prispevalo. da je letošnja osrednja prireditev oh prazniku dela lepo uspela. Štab za prvomajsko povorko Vam zato izreka vse priznanje in se iskreno zahvaljuje vsemu kolektivu in še posebno vsem. ki so pomagali o pripravah in sodelovali v povorki. Za Štab za prvomajsko povorko: predsednik Janez Zemljarič Ljubljana. t6. maja 1060. Zopet je minil mesec dni in vremenske prilike, čeprav ne najugodnejše za našo gradbeno dejavnost, vendar že skoro na vseh naših gradbiščih omogočajo normalni razvoj gradbenih del Jasno je torej, da je pritisk na našo mehanizacijo vsak dan večji, da je pomanjkanje skoro vseh vrst strojev vsak dan ob-čutnejše. Zato sem se nameril napisati o tem nekaj besedi. INainen današnjega članka pa ni bil ta, da ponavljam že znana dejstva, temveč da opozorim na to, da rešitev nakazanega problema našega strojnega dela ni samo odvisna od novih nabav, da imamo v obstoječih kapacitetah tudi še rezerve, ki jih moramo takoj poiskati in pričeti izkoriščati, s čimer bomo najhitreje vsaj ublažili sedanje kritično stanje. Te notranje rezerve obstajajo predvsem iz treh glavnih elementov: a) boljša kapacitivna izraba naših strojev, b) akordiranje naših strojnikov, c) skrajšanje zastojev, popravil in prevozov. Oglejmo si najprej prvo točko. Težko bi se dalo zagovarjati stališče, da je z našo izrabo strojev vse v redu. Le redki so primeri, da so stroji izrabljeni do njihove polne kapacitete in to tako pri težki, srednji ali lažji mehanizaciji. Neštetokrat nam naši najdražji stroji - bagri, nakladači, buldožerji delajo le s 60 % kapacitete ali manj. in to kljub visoki najemnini za obratovalno uro. Razlogi za tako stanje niso vedno samo objektivnega značaja. Slaba pripravljenost dela. nepravilna izbira strojev, neskladnost večjega števila strojev v istem delovnem procesa, nepravilno zastavljena organizacija dela so le preče-sto vzrok za slabo izrabo naših strojev. Vsaka uporaba stroja v delovnem procesu zahteva predvsem poznavanje kapacitet stroja, pravilno študijo in izbiro primerne mehanizacije, ki po svoji kapaciteti in namenu najbolje ustreza za določeno delovno operacijo, prav tako pa smotrno pripravo delovnega mesta, preden se instalira potrebna strojna oprema. Izredno arela tega meseca važno je pravočasno vsklajevanje potrebnih transportnih sredstev, ki morajo hiti kapacitivno vsklaje-na z glavno mehanizacijo (predvsem pri zemeljskih delih). Tn se tudi pojavljajo največje težave, saj so naša transportna sredstva (predvsem kamioni in dum-perji) nezadostna tako po tonaži kot po številu. Razmere se bodo izboljšale vsaj delno z nabavo ?-tonskih težkih avtomobilov MAZ, katerih 5 ho prišlo v najbližji bodočnosti. 4 'pa nekoliko pozneje. Tudi smo prejeli rezervne dele za popravilo dumperjev Nord-est, ki bodo lahko krili najhujše pomanjkanje prevoznih sredstev. Najnižjo stopnjo koriščenja pa imajo naše beto-nirke, ki so komaj 55 % izkoriščene. Kljub temu pa gradbišča stalno zahtevajo nove, dodatne mešalce za beton, namesto da preštudirajo možnosti prevoza betona, instaliranja centralne betonarne za več objektov ali prevažanje betonirk od objekta do objekta. Druga možnost za boljšo izrabo naših strojev je akordiranje strojnikov. Kljub vsem navodilom pa je dejansko storjenega le malo, da se izrabi osebna zainteresiranost in stimulativno nagrajevanje strojnikov za dosego boljšega efekta naše mehanizacije. Naši tehnični kadri le premalo pomislijo na dejstvo, da znaša delovna ura stroja (težke mehanizacije) 20!>0—500(1 din. medtem je možno v tej uri opraviti več ali manj dela, kar je pač odvisno od sposobnosti in zainteresiranosti stiojnika. če ho ta primerni stimuliran za boljši ‘lekt dela. se bo brez dvoma bolj potrudil, da opravi s svojim strojem največjo možno količino dela in bodo zastoji kar najmanjši. Vrednost prihranka na urni najemnini stoja je pri tem daleč večja, kot je lahko še tako velik akordni presežek akordanta — strojnika. Kljub temu, da smo uspeli akordirati skoro vsa zidarska, tesarska in težaška dela, pa z akordiranjem strojnikov, ki je najvažnejše, ker rešuje hkrati problem pomanjkanja strojev in finančnega uspeha dela, nikakor nismo dovolj napredovali. Tudi tam, kjer je bil akord postavljen, se ne obračuna, ali se obračuna površno, ne obrazloži se dovolj prizadetim strojnikom itd. Jasno je, da vzbuja tak način tudi v strojnikih nezaupanje v akord in ne vpliva na boljšo produktivnost. Skrajni čas je torej, da lak odnos spremenimo, vestno akordiramo tudi vsa strojna dela in stimuliramo naše strojnike kot važne sodelavce v naših delovnih operacijah. Tretja možnost, kako omiliti naše pomanjkanje strojev, je pa zmanjšanje zastojev in prevozov z delovnega mesta na drngo delovno mesto. Tu imamo tudi še veliko možnosti, saj je razmerje med obratovalnimi urami in možnimi urami še vedno neugodno. Le prevečkrat stroji predolgo čakajo na popravilo, popravila se izvršujejo prepočasi, s prekinitvami. Pri srednji in lahki mehanizaciji gradbišča pokvarjenih strojev ne vrnejo takoj delavnici v popravilo (kou/ol-na dvigala, vibratorji, japanerji, samokolnice itd.), temveč se pokvarjeni stroji potikajo po skladiščih, gradbišča pa zahtevajo nova. Tudi slabo ali nepravilno vzdrževanje strojev veča število okvar in s tem število zastojev naše mehanizacije. Pri prevozih z delovnega mesta na drugo delovno mesto je izpad obratovalnih ur mnogokrat brez potrebe dolg. ker prevoz ni naročen pravočasno ali novo delovno mesto kjub urgenci za hitro dodelitev stroja ob njegovem prihodu še ni pripravljeno. Pri bežnem pregledu vseh gornjih dejstev hi torej lahko opravili z obstoječo mehanizacijo in z odpravo nedostatkov povprečno vsaj !5 j<) % več dela. kot ga opravimo, in to je številka, ob kateri se je vredno zamisliti, saj pomeni izboljšanje naše produktivnosti pa tudi vir znatnih finančnih uspehov na mehaniziranih delovnih mestih. ing. Alfred Peteln Jesenice — 17. maja se je na Jesenicah prvikrat sestal novoizvoljeni delavski svet. Za predsednika so izvolili tov. Staneta Simeonova, za namestnika pa tov. Rudija Pregla. Po obširnem poročilu so sprejeli nekaj konkretnih sklepov. Predvsem naj bi bila prva skrb delavvskega sveta posvečena akordiranju in ustanavljanju novih ekonomskih enot. Kritizirali so dieto 1ITZ komisije, ki je v pretekli mandatni dobi res slabo delala. Izvolili so tudi nov upravni'odbor in več komisij. Za predsednika upravnega odbora pa je bil izvoljen tovariš Janez Pavlič. Sklenili so tudi, da bodo čim prej pričeli graditi družinski blok. Maribor — Na zadnji seji sindikalne podružnice so temeljito predelali disciplinski pravilnik. Predlagali so več konkretnih sprememb. Izvolili so tudi komisijo za zaščito žena in sklenili, da bodo v samskem domu organiziral: več predavanj s kraitkomen-tržnimi filmi. Centralni obrati Ljubljana — Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tovariš Jože Rozman. Tov. Jerman je predlagal upravnemu odboru, dd bi se ukinil obratni dodatek im naj bi se na ta .način povišale tarifne postavke. O tem bodo razpisali anketo in uredili ostala vprašanja v zvezi z nagrajevanjem. Sindikalna podružnica centralnih obratov je predlagala centralnemu delavskemu svetu podjetja, naj se v okviru možnosti zviša plača tistim delavcem, ki bodo v kratkem odšli v pokoj. Socialno šibkim so razdelili tudi več denarnih podpor ter se istočasno pogovorili glede letovanja na morju. V čast »Dneva mladosti^ je podružnica priredila več tekmovanj ter v ta namen do-ločrta vsoto 10.000 din. Delavski svet je za uspešno delo na strokovnem področju nagradit inženirja Staneta Marinčiča in inženirja Franca Rot bela. Obrat gradbenih polizdelkov — Planske naloge v letu 1'%'0 niso majhne, saj morajo napraviti preko 8 milijonov enot raznih zidakov. 50 m2 DIN slopov, 20 komadov betonskih pragov, nad 36 tisoč komadov betonskih cevi itd. V kratkem bodo začeli tudi izdelovati na prejnapetih progah stropne plošče. Velik problem so stroji, zato je upravni odbor predlagat skupen sestanek članov upravnega odbora centralnih obratov in upravnega odbora — obrata gradbenih polizdelkov, kjer se bodo bolj podrobno pogovoriti- o koriščenju strojev. Mnogo so razpravi j ati tudi o nagrajevanju in načinu izobraževanja zaposlenih delavcev. ¥ ELEKTRARNA ŠOŠTANJ naša štev. t39/l naš znak VII/1 Boh/Bo Šoštanj, 26. IV. 1960 ^GRADIS*, GRADBENO VODSTVO CELJE Sporočamo oarn, da je Delavski svet na svoji redni seji dne 22. aprila 1960 sklenil, da naj bi se v smislu predpisov Ur. I. št. 25/59 premiralo vaše vodjetje, v kolikor bo s svojim pospešnim delom omogočilo, da bo predčasno končana izgradnja in montaža II. faze Elektrarne Šoštanj. Višina odobrene premije za vaše podjetje znaša 10,000.000 din, ki pa se bo izplačala iz dohodka poskusnega obratovanja. Pogoj za izplačilo te premije je izdelava in dobava opreme o rokih, ki so bili postavljeni s strani našega tehničnega sektorja. Tovariško vas pozdravljamo! Direktor: ing. Mislej Ciril 1. r. V Šoštanju bodo kmalu zgradili dva hladilnika Tobakovič Jusef, delavec na stavbišeu v Gospodinjski ulici, gradbeno vodstvo Ljubljana, je bil zaposlen pri skupini, ki je z avtomobilom prevažala stopnice iz umetnega kamna iz delavnice na stav-bišče. V ponedeljek, dne 25. aprila 1960 ob 8.30 so peljali poleg ostalega tudi stranice stopnic, ki so dolge ca. 5 m. Naloženih izdelkov ni bilo toliko, da bi bil prostor med stranicami avtomobila polno založen in so delavci pri prevozu stali med stranico avtomobila in naloženimi stopnišenimi stranicami. Zaradi prehitre vožnje na zavoju ceste pa so se stop-nifiene stranice pomaknile k avtomobilski stranici in Tobakoviča stisnile za noge. Pritisk je bil tako močan, da so prisotni menili, da mu je zdrobilo kosti ter so takoj klicali rešilni avto, ki je ponesrečenega prepeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da kosti niso poškodovane in da ima na nogah na srečo le lažje poškodbe. Ako bi bil prostor med naloženim materialom in avtomobilskimi stranicami zapolnjen, kakor je to potrebno pri prevozu takih izdelkov, in če bd šofer avtomobila vozil s primemb brzino, te nesreče ne bi bilo. Drobac Mile, delavec na stavbišču Gospodarsko razstavišče, gradbeno vodstvo Ljubljana, je šel s svojimi sodelavci v soboto, dne 23. aprila 1960 zjutraj na delovno mesto. Sli so čez odprtino po plohu, ki je na enem koncu ležal na prečnem tramiču, ki so ga prejšnji dan od spodaj podprli, da ne bi zdrsnil. V času njihove odsotnosti pa je nekdo podpore izpod tramiča odstranil, tako da je, ko so delavci stopili na ploh, skupaj s tramičem zdrsnil v odprtino. Ponesrečeni Drobac je pri tem padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten in so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Do te nesreče ne bi prišlo, če bi tisti, ki je odstranil podporo izpod tramiča, vedel, kakšne posledice lahko povzroči s tako neodgovornim početjem, pa če je to napravil vedoma ali ne. Prav tako pa je dolžnost zaposlenih, da se zjutraj, ko gredo na delovna mesta, prepričajo, če so odri in prehodi še v uporabnem stanju. V • vodstvo Ljubljana, je šel dne 23. marca 1960 z dela domov. Ko je prečkal cesto Šubičeva — Prešernova, je privozil motorist in ga podrl. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem dobil, je boloval 20 dni. Ni upošteval opozorila »Na cesti nisd sam«. Dcšlič Alojz, priučen betoner, je na stavbišču Posilovna stanovanjska zgradba, gradbišče Jesenice vozil z japaner-jem malto ob odru, katerega so čistili vajenci. Ker se ie kac_-.lo, ni opazil deščice, ki je padla z odra in žeblja, ki je molel iz deske. Stopil je na desko, žebelj pa se mu je pri tem zadrl v stopalo desne noge. Do poškodbe, zaradi katere je poškodovani boloval 4 dni, ne bi prišlo, če bi bilo na stavbišču malo več kontrole in ne bi odrov čistili takrat, kadar se pod njimi n mimo njih vozi, ali pa če bi v primeru nujnosti čiščenja odrov poskrbeli tudi za primerne varnostne ukrepe. Djuran Katica, priučen betoner, zaposlena pri gradnji stolpičev gradbišča Ravne na Koroškem, je v četrtek, dne 7. aprila 1960 nakladala opeko na dvigalo. Ker delovno mesto ni bilo zavarovano s predpisanimi nizkimi ograjami, je kos opeke zdrsnil z odra in ji, ker je bila pri delu sklonjena, padel na hrbet. Zaradi udarca je morala iskati zdravniško pomoč in bolovala 9 dni. Potočnik Janez, delavec in Botolin Jože, materialni knjigovodja, zaposlena pri gradbenem vodstvu Maribor, sta se ponesrečila pri vožnji s kolesom. Potočnik je v petek 1. aprila 1360 ob 8. uri peljal zelenjavo za kuhinjo. Vanj se je zaletel drug kolesar n ga podrl. Pri padcu je dobil lažje poškodbe., Botolin pa je v torek, 5. aprila ob 12.30 peljal na kolesu knjižne deske, ki so mu med vožnjo zdrsnile in s tem povzročile padec. Pri padcu je priletel na pločnik tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Da se preprečijo take ih podobne nesreče pri vožnji s kolesi, naj se kolesa uporabljajo samo za osebni prevoz in ne za prevoz takih predmetov, ki ovirajo pri vožnji ali lahko povzroče nesrečo. Kraljič Josip, delavec na sektorju Velenje, gradbeno vodstvo Celje, je bil v sredo, 13. aprila 1960 zaposlen pri prevozu apna s samokolnico. Pot, po kateri je vozil, ni bila pravilno urejena, ta&o da mu je na plohu spodrsnilo, omahnil je in udaril z roko ob samokolnico. Zdravljenje poškodb, ki jih je dobil pri oadcu, bo trajaic predvidoma 3 tedne. Sahinovič Sabid, delavec, zaposlen na grad-bišču Kranj, je delal pri izkopu gradbene jame na delovišču Most čez Soro v Medvodah. V ponedeljek, 4. marca 1S60 ob 7. uri je nad njim zaposlenemu delavcu ušel iz rok kos lesa in priletel njemu na glavo. Zaradi poškodbe je boloval teden dni. Ako bi se na stav-biščih ravnali po navodilih varnostne službe in pri delih, kjer je nevarnost padanja predmetov z višjih delovnih mest, nosili zaščitna pokrivala, te nesreče ne bi bilo. Pasic Nasko, železokrivec na stavbišču skladišča »Merkur« v Kranju, je sekal žico, ki po razcipaženju gleda iz betona od vezanja opažev. Namesto primernega odra je uporabljal lestev, ki je bila za to delo predolga, tako da je ni mogel postaviti v primeren naklon. Ni izravnal terena, da bi postavil lestve in ni poskrbel za potrebno zasidranje. Zaradi tega mu je lestev med delom zdrsnila, sam pa si je pri padcu zlomil desno roko, četudi jo stal na lestvi ca. 75 cm od tal. S. J. JZotnfsCjz & J, - gradbeno vod.Ivo Ljubi ana Predsednik DS, Kapelj Jože; Namestnik, Ovijač Jože; Predsednik UO, Koršič Rudi; Disciplinska komisija: 1. Dimnik Janez, predsednik; 2. Grmek Janez, član; 3. Polgar Pavel, član; 4. Mandeljc Drago, član; 5. Jeraj Jože, član — zastopnik sindikalne podružnice. Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij: T. Mlakar Maks, predsednik; 2. Galičič Francka, član; 3. Janušič Milan, član; 4. Stojanovič Lovro, član — zastopnik sindikalne podružnice. Komisija za HTZ: 1. Dežman Marija, predsednik; 2. Ing. Vasle Branko; 3. Škofič Janez; 4. kot 4. član zastopa sindikalno podružnico referent za HTZ na posameznih sektorjih imenovan od sindikalnega pododbora. Stanovanjska komisija: 1. Kadunc Marko, predsednik; 2. Makovec Avgust, član; 3. Erjavec Francka, član; 4. Marciuš Anton, član; 5. Kragelj Edo, član — zastopnik sindikalne podružnice. V ocenjevalno komisijo gradbenega vodstva je bil imenovan s sl rani DS tov. Habat Stane. V komisijo za proučitev delovnih mest, na katerih se prepoveduje zaposlitev ženo in mladincev, so bili imenovani; 1. Bizjak Jelka, predsednik; 2. Golnar Martin, član; 3. Palfi Ivan, član; 4. Pančur Janez, član — zastopnik sindikalne podružnice. 5. Kragelj Edo, član — zastopnk sind. podružnice. PREKLIC Podpisani Martin Šegula, tc-> sar na- gradbišču Volenje preklicujem neresnične vesti, ki sem jih izrekel proti sindikalni podružnici gradbenega vodstva Gradis Celic. Turk Anton, zidar na stavbišču Gospodarsko razstavišče, gradbeno vodstvo Ljubljana, je bil v ponedeljek, 18. aprila 1960 zjutraj odrejen na delo v kletnem prostoru. Zaradi teme v prostoru je stopil v nezavarovan jašek in si poškodoval levo nogo. Do nesreče je prišlo zato, ker prostor, kamor je bil odrejen na delo, ni bil razsvetljen, jašek, v katerega je stopil, pa nepokrit ali zavarovan z ograjo. Džordževič Dragomir, zidar, zaposlen na stavbišču Titova cesta 3, gradbeno Število nesreč po edinicah v aprilu 1960 Edi niča Štev. za posl. Nesreče prt smrt. hude delu lahke Nesreče na poti Skupaj Gr. vodstvo Ljubljana 963 — 2 14 i' 17 Gr. vodstvo Celje 805 — — 9 — 9 Gr. vodstvo Maribor 1037 — 3 10 — 13 Gradbišče Jesenice 304 — — 5 — 5 Gradbišče Zalog 316 — — 2 — 2 Gradbišče Koper 210 — — 1 — 1 Gradbišče Ravne 540 — — 3 — 5 Gradbišče Podvelka 94 — — — — — Gradbišče Kranj 153 — 6 — 6 CO Ljubi jama 323 — — — — — CO Maribor 174 — — 4 — 4 Gradb. polizd. 2l23 — — 2 — 2 Lesni obrat Škofja Loka 140 — — — — — Projektivni biro 27 — — — — — Centrala 76 — — — — — Skupaj 5223 — 5 56 i 62 Trg na debelo, to je eno novih gradbišč v Ljubljani. Na mestu, kjer se bo gradilo, je bila pred časom gramozna jama, ki so jo pozneje zasuli s smetmi in odpadki. Zato je plast neuporabnega materiala, kjer se koplje gradbena jama, precej debela in veliko izkopanega materiala, ki pri gradbenih delih in potem za zasipanje ne bo prišel v poštev, je treba zato odvažati. Za izkop gradbenih jam je na stavbišču zaposlena težka mehanizacija, bager in dumperji. Od-večini izkopani material se odvaža v Svetkovo jamo v Stepanji vasi. Do torka, dne 26. aprila 1969 je šlo vse v redu. Ko pa je v torek okrog 13. ure pripeljal dumper S-13.468 material v jamo, se je zaradi mehkega terena udrl in pogreznil tako globoko, da se sam ni mogel izvleči. Bilo je slabo vreme in teren še bolj mehak in spolzek. Za njim je pripeljal drug dumper S-13463 in ko je videl, da se dumper, ki ga vozi Jože Urh, ne more izvleči, mu je pomagal. Stroja sta zvezala z jekleno žično vrvjo, potem pa se skušala s pogonom obeh strojev hkrati izvleči. A tudi tako ni šlo, ker se je ugrezal tudi drugi dumper. Da bi voznik Poljanšek Anton izvlekel vsaj svoj stroj, je rekel Urhu, naj ga odveže. Ko je Urh že nekaj časa vrv odvezoval, mu je Poljanšek, ki je bil na stroju, zaklical »ali si že odvezal« in ko je mislil, da mu je rekel da že, je stroj pognal. Ker pa vrv še ni bila odvezana, je pri vključitvi stroja nastal sunek, ki ga zaskočna naprava, ki drži posodo dumperja, ni vzdržala. Posoda, polna materiala, se je prevrnila na Urha, ki je v tem trenutku bil z glavo nad žično vrvjo. Material ga je pritisnil tako, da je imel vrat med vrvjo in materialom, rob posode in materiala pa sta ga pritisnila še za roke in noge. Ko se je posoda prevrnila, je Poljanšek stroj ustavil ter pogledal, kaj se je zgodilo. Videl je, da je Urh zasut in da je treba hitro nekaj ukreniti. Ker ni imel pri roki orodja, je pričel odkopavati z rokami. Na pomoč mu je priskočil, tudi brez orodja, šofer tretjega dumperja Sapanja, ki je medtem pripeljal v jamo. Z rokami sta oba kar se je dalo hitro razkopavala material, da bi čimprej rešila svojega tovariša. Medtem pa je neki otrok pritekel z lopato, nakar sta material hitro odmetala in ga rešila, bil pa je že nezavesten. Med odkopavanjem je nekdo iz bližine telefonično poklical rešilni avto, ki je takoj prepeljal ponesrečenega v bolnico, katero pa je že po treh dneh zapustil. Pri nesreči je dobil lažje poškodbe po telesu in si dvakrat zlomil desno roko med ramo in komolcem. Ako ne bi bila pomoč pri odkopavanju tako hitra, bi bil ponesrečeni končal zaradi zadušitve, ker ga je na vrat z ene strani držala žična vrv. z druge pa pritiskal material s prevrnjene posode. Odvozna pota na stavbišču in jami, kamor se je odvažal material, niso bila urejena. Tako neurejena pota so skoraj povsod, kjer dela težka mehanizacija. Dumperji vozijo po tako neurejenih potih, da je le sreča, da ni. prišlo že do večih prevrnitev in nesreč. Na takih neurejenih polih se ne kvarijo samo vozila, ampak je zaradi premočnih sunkov in tresenja ogroženo tudi zdravje vozni-kov-šoferjev. Da ne bo takih in podobnih nesreč še več, bo treba ceste na stavbiščih, pa čeprav samo začasne, primerno urediti za prevoz in ves čas prevozov tudi vzdrževati. Prav bi bilo tudi, da bi kdo ugotovil, koliko škode nastaja na vozilih za- radi neurejenih in nevzdrževanih poti na stavbiščih ter kakšni so in kakšni bodo stroški za zdravljenje voznikov-dumperi-stov. Čeprav do opisane nesreče ni prišlo zaradi neurejenih poti, ampak bi se moral voznik drugega dumperja Poljanšek, preden je vključil stroj, prepričati, če je vrv res odvezana, in počakati toliko časa, da se voznik prvega dumperja Urh umakne z nevarnega mesta. Res pa je. da je zaradi neurejenih poti na stavbiščih zdravje voznikov dumper-jev tako ogroženo, da se bodo kmalu, če se to ne bo uredilo, lahko poslužili 45. člena zakona o delovnih razmerjih, ki pravi: »Delavec ima pravico odkloniti delo na delovnem mestu, na katerem mu grozi očitna nevarnost ali neposredna življenjska nevarnost, če niso izvedeni predpisani ukrepi za higiensko in tehnično varstvo.« Po določilih 2. Člena splošnega pravilnika o higiensko-tehničnih in varnostnih ukrepih pri delu mora vsak delodajalec oziroma odgovorni voditelj vse zgradbe delovne prostore, pogonske naprave, stroje in vse druge priprave in varnostne ukrepe tako urediti in vzdrževati v takem stanju, da so. zaposleni delavci in nameščenci zavarovani pred nezgodami ter pred poklicnimi in drugimi boleznimi, ki so v zvezi z delom. Ce so zgradbe, delavnice, delovni prostori, pogonske naprave, stroji in ostale priprave nevarne za življenje in zdravje zaposlenih, se izločijo iz uporabe. Poudariti pa je treba, da ukrepov za zaščito ne izvajamo samo zato, ker so nas k temu prisilili predpisi, ampak zato, ker je to naša človeška dolžnost in ker vemo. da vsaka neurejenost na deloviščih prej ali slej privede do nesreče. S. J. NAS NOVI CENTRALNI DELAVSKI SVET 21. oktobra 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet podjetja. In od takrat dalje so delavci dokazali, da so sposobni sami upravljati in izvrševati odgovorne naloge. Delavsko upravljanje je že tako močno prešlo v meso in kri upravljalcev, da si brez njega ni moč več predstavljati urejenega socialističnega gospodarstva. Delavci se zavedajo svojih pravic in dolžnosti, zato tudi uspehi v tej desetletni dobi niso izostali. O tem govorijo konkretna dejstva, pred nami pa je novi delavski svet, ki bo zopet sledil svetli tradiciji svojih predhodnikov. ki so močno vplivali na dvig proizvodnje. Mnogo je bilo tudi sprejetih sklepov s področja finančne politike. Tako je naše podjetje v preteklem letu, vsaj po finančnih pokazateljih, preseglo dosežke vseh prejšnjih let, saj smo dosegli celotni dohodek v višini 8,338.000 din, kar je 9,7 % nad letnim planom. Za uvod nekaj statističnih podatkov: Na novo izvoljeni centralni delavski svet šteje 35 članov. Od teg'a je H tesarjev, 11 zidarjev, 2 železo-krivca, 2 strojnika, 1 šofer, 3 uslužbenci, 2 delovodja in 3 inženirji. Za razpravo se je treba poprej pogovoriti... V sredini najstarejši član delavskega sveta Jože Kapelj Povprečna starost novoizvoljenih je 34- let. Večina novoizvoljenih je že več let pri podjetju in sicer: nad 10 let 16, od 5 do 10 let 14 ter do 5 let 6. Mnogi izmed njih imajo za sabo že dolgoletne izkušnje na področju delavskega upravljanja, saj nekateri že deset let uspešno delujejo bodisi v centralnem ali obratnem delavskem svetu. Ob upoštevanju članov, ki so v 10 letih bili že večkrat izvoljeni v delavski svet, je sodelovalo v delavskem upravljanja vsega 3755 članov kolektiva. Poleg teh organov delavskega samoupravljanja deluje tudi več stalnih in občasnih komisij. 6. maja 1960 se je novoizvoljeni delavski svet prvič sestal. Z različnimi občutki so stopali posamezni člani prvikrat v sejno dvorano. Pesni obrazi so dokazovali, da se v celoti zavedajo naloge, ki jo s tem dnem prevzemajo. Tako je tovariš Zvonko Novak, tesar iz Maribora, dejal, da se pred celotnim kolektivom Gradisa čuti odgovornega za sklepe in njihovo izvajanje, ki bo zanje kot član centralnega delavskega sveta glasoval in jih tudi izvajal. Sklepi I. seje UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA 1. Za predsednika upravnega odbora podjetja je bil izvoljen tov. ing. Vasle Branko, za namestnika predsednika pa tov. Gruden Fianc 2. Ing Širclju Milivoju se odobri mesečni potni pavšal v višini 8000 dinarjev mesečno. 3. Dotacije športnim društvom se bodo razdelile v sporazumu s sindikalnim odborom na podlagi prejetih poroči! o lanskoletnem delu športnih organizacij. 4. Mahu Pavlu se dodeli enkratna denarna pomoč v bruto znesku 30.000 din. 5. Kovaeeku Ivu se dodeli enkratna denarna pomoč v bruto znesku 30.000 din. G. Golcu Marjanu se dodeli posojilo v višini 400.000 din za gradnjo stanovanjske hiše, kolikor bodo sredstva v doglednem času na razpolago. 7. Tov. Lipovcu Josipu, ing. Marinčiču Francu in Ravnikarju Ivu se odobri uporaba lastnega osebnega avtomobila za službene potrebe v višini 800 km mesečno. S. Osnujejo se ekonomske enote: — pri gradbenemu vodstvu Maribor na objektu »Silos Maribor«, — pri gradbenem vodstvu Celje na sektorju Hrastnik, pri gradbenem vodstvu Ljubljana na treh petetažnih stolpičih, pod pogojem, da se osnuje ekonomska enota tudi v Gerbičevi ulici. Predsednik UO: Vasle ing. Branko Tudi tov. Stanko Kramar z Jesenic je istega mnenja in dopolnjuje, da bodo morali vsi člani aktivno sodelovati v razpravah, ker bodo le tako lažje dobili vpogled v celotno upravljanje. Do izvolitve novega predsednika je vodil sejo najstarejši član tov. Jože Kapelj. Zanimivo je bilo poročilo predsednika volilne komisije tov. Milana Šttrka. Skupno je bilo v podjetju 4642 volilnih upravičencev, volilo jih je - 4172 ali 89,9 %. Neopravičeno odsotnih je bilo 162. Od tega na gradbenem vodstvu Ljubljana 119. Neveljavnih glasov pa je bilo 292. Po uvodnih besedah direktorja podjetja tov. ing. Keržana so izvolili novega predsednika tov. Martina Zajška. za namestnika pa tov. Staneta Habata. Tov. Habat je kot bivši predsednik upravnega odbora Predsednik delavskega sveta Martin Zajšek podal poročilo o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi. Med drugim je dejal, da je značilno za dosedanje mandatno obdobje organov samoupravljanja, da je bila prav v tej dobi sprejeta vrsta sklepov, ki so po svojem 'značaju močno vplivali na notranjo organizacijo podjetja in njegovo poslovanje. Potrjeni so bili razni pravilniki, zlasti pravilnik o nagrajevanju, Za izvršitev lanskoletne proizvodne naloge je bilo opravljenih 11,494.295 efektivnih ur. Povprečno število vseh zaposlenih pa je znašalo 5.206. Zanimiva je tudi naslednja primerjava: celotni dohodek na enega zaposlenega je znašal v letu 1958 1,360.000, v letu 1959 pa že 1,602.000. Dohodek na enega zaposlenega pa je v letu 1958 znašal 321.000. v letu 1959 jia 450.000. To je predvsem posledica novega načina nagrajevanja. Ta uspeh nas mora spodbujati v našem boju za večje proizvodne uspehe, ki bodo v korist nam samim in vsej naši- skupnosti. Izvoljen je bil tudi nev upravni odbor, katerega sestavljajo naslednji člani: Alojz Sinko iz Maribora, Ignac Koprivec iz Celja, Viljem Zrim z Jesenic, Jože Prfolja iz Kopra, Prane Polajnar iz Raven na Koroškem, Ivan Ribič iz Zaloga. Alojz Čarman iz Škofje Loke. Franc Gruden iz obrata gradbenih polizdelkov. Iko Ravnikar iz centralnih obratov in ing. Branko Vasle iz gradbenega vodstva Ljubljana. Za predsednika upravnega odbora pa je bil izvoljen ing. Branko Vasle. Čeprav je bila prva seja delavskega sveta namenjena izvolitvi upravnih organov in komisij, je delavski svet razpravljal o trenutnih problemih, ki so nastali zaradi neplačanih situacij. Tako imamo do sedaj za 800 milijonov neplačanih situacij, kar nam povzroča velike težave pri plačevanju materiala. Zaradi pomanjkanja materiala pa je problem štednje še bolj aktualen. Težave so tudi glede pomanjkanja materiala n. pr. betonskega železa. Pri proizvajalcih ga ni dobiti, imajo pa ga zadosti prodajalci, ti pa zopet znatno zvišajo cene. Razpravljali so tudi o uspehu ekonomskih enot ter ob zaključku sprejeli več sklepov. Ko sem se med odmorom razgo-varjal z nekaterimi člani, so vsi menili, da je potrebno .organizirati nekajdnevni seminar. Tako je tov. Džuro Bašnec iz Velenja dejal, da se mora človek vedno učiti in slediti razvoju dogodkov. Tov. Polde Simončič iz centralnih obratov pa je predlagal, da bi vsak član delavskega sveta obdelal določene teze predvidenega seminarja. Prvikrat je bil v centralni delavski svet izvoljen tov. Albin Krašovec, šofer, ki pravi, da je nujno potrebno, da imajo tudi šoferji v delavskem svetu svojega predstavnika Tov. Ciril Cokan iz Šoštanja je najmlajši član. Čeprav je star komaj 22 let, je bil že dvakrat izvoljen v obratni delavski svet. Ko sem ga vprašal, katere so po njegovem mnenju najvažnejše naloge centralnega delavskega sveta, je odgovoril, da je treba utrditi sistem nagrajevanja in pravilno tolmačiti kolektivu vse sprejete sklepe. Tov. Anton Dimc iz gradbenega vodstva Ljubljana pa pravi, da bo vedno odločno posegal v probleme proizvodnje, smatra pa za nujno, da se o nekaterih problemih podjetja in organizaciji še bolj podrobno poučijo. Pravi, da bo tečaj na Pohorju gotovo koristen za vse člane delavskega sveta. Mnogo stvari so še povedali posamezni člani, toda o tem kdaj drugič. Lojze Cepuš Globoko zamišljen je sledil razpravi o ekonomskih enotah glavni inženir Alfred Petelin PredsediPk sindikalnega odbora podjetja Jože Lorenčič in dosedanji predsednik delavskega sveta Lojze Šinko. Le komu se tako prisrčno smejita ...? Sklepi I. zasedanja delavskega svefa podjetja 7. Izvolijo se naslednje komisije: a) komisija za investicije: Ravnikar Iko, Janžekovič Lado, De Zordo Vida, ing. Zerovnik Janez, Zrim Viljem; b) komisija za HTZ: Škofič Janez, ing. Peteln Alfred, \ovk Anton, Simončič Polde in Kapelj Jože; c) disciplinska komisija pri centrali podjetja: Kunej Peter, Zupančič Berto, namestnika pa Surk Milan, Keršič Ivan; č) komisija za stanovanjsko izgradnjo v podjetju: ing. Vasle Branko, ing. Peteln Alfred, ing. Pogačnik Anton, Kramar Stane, Cokan Ciril, Snajder Ludvik, Surk Milan, Gomboc Ernest, Zupančič Berto; d) komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij: Surk Milan, Košir Janko, za centralo ing. Arnež Milan, za edinice pa šef edinice; e) komisija za tarifno politiko: Zajšek Martin, Ribič Ivan; f) komisija za popis delovnih invalidov: Krašovec Albin, Cepuš Alojz, Gajšt Ivan; g) član komisije za počitniške domove: Dežman Marija; h) član komisije za redno ocenjevanje: Habat Stane;. i) komisija za izobraževalne centre: Cepuš Alojz, ing. Sever Dragovan, . Polgar Pavel. 8. iz plana nabav iz amortizacijskega sklada podjetja se začasno izloči dobava avtovlačilca v znesku 15,000.000 din, ker je dobava istega možna šele v IV. tromesečju. Iz zneska 15,000.000 din se zdaj nabavijo naslednja osnovna sredstva: 1 univerzalni instrument 53.800 5 računskih strojev Zagreb 825.000 15 telefonskih aparatov 184.155 1 jiredelava kotla za sušenje 144.517 6 pisalnih miz 152.000 1 protitočni mešalec 2,100.000 2 reaktivna zameglilca 352.000 1 popravljen razh. avto Saurer 130.000 1 razmnoževalni stroj 226.000 1 mehanični vibrator 402.000 1 tricikelj 125.000 1 merilni instrument za ozemlj. 3*.000 1 pisalni stroj z dolgim valjem 290.000 4 računski stroji Zagreb 6G0.000 5 pisalnih miz in omar 390.000 2 silosa za cement 1,000.000 1 elevator 350.000 7,419.472 9. Za člane delavskega sveta podjetja se organizira dvodnevni seminar na Pohorju s ciljem, da se seznanijo z nalogami organov delavskega samoupravljanja v podjetju. 10. Za požrtvovalno dele pri razstavi montažnega in polmontažnega sistema na zagrebškem velesejmu se dodeli tov. ing. Arnežu Milanu enkratna nagrada v bruto znesku 40.000 din. 11. Odobri se regres v znesku 350 din na osebo za tiste člane kolektiva, ki ne bodo mogli koristiti letnega dopusta v naših počitniških domovih. 12. Dokončno se potrdi in stopi v veljavo pravilnik o delovnih razmerjih. Predsednik delavskega sveta: Zajšek Martin Pozdrav delegatom V dneh 9., 10. in 11. junija bo v Ljubljani čefrli kongres Sindikata delavcev in uslužbencev industrije gradbenega materiala in gradbeništva Jugoslavije. Tu bodo zbrani delegati iz vse države. Toplo pozdravljamo vse delegate in jim želimo, da se med nami res dobro poč a ti jo. Kongresu pa želimo pri tem nadvse pomembnem delu obilo uspeha! »Srečno pot, oj šofer...1« Tokrat o šoferjih, ki pripovedujejo o svojih zgodah in nezgodah, o prednost h in težavah svojega poklica, o nagrajevanju, kadrih, vozilih in drugih problemih Kdo ne pozna tiste Avsenikove okrogle? Tiste poskočne šoferske polke, ki tudi najbolj čemernim pustežem privablja srbenje v podplate! »Drugi vince pijejo, šnops in liker, mene s kokto silijo, ker sem šofer... Le naprej, brez nezgod, oj šofer,-srečno pot...!« Tako vesela Avsenikova polka! Toda ne mislite, da je pri šoferjih vse tako rožnato in poskočno, kot ta pesmica. Seveda je v življenju šoferjev dosti sončnih strani, so pa tudi temne in senčne. Kot pač v vseh poklicih. In o vsem tem, o dobrem in slabem, o svojih uspehih, težavah in problemih so tokrat spregovorili »Gradisovi« šoferji... Vsaka stvar ima svoj začetek in konec. Tudi reportaža. Zato menda ne bo nikjer zamere, če jo začnem pri Petru Slabetu. Sicer pa, kateri »Gradisovec« ne pozna šoferja Petra? Saj je zaposlen pri podjetju že skoraj 14 let. NAD MILIJON KM ZA VOLANOM sPeter, vi ste pa verjetno že precej kilometrov opravili za volanom,« sem ga vprašal, ko sem navsezgodaj zjutraj stopil v garažo pri upravnem poslopju. »O, to pa res. Že od leta 1953 sem šofer in mehanik. Vozil sem vse vrste avtomobilov — tovornjake in osebne. O prevoženih kilometrih vodim doma nekakšno statistiko. Doslej sem za volanom opravil že nad 1 milijon in 500.000 kilometrov.« Kar lepa razdalja, mar ne? Ce vbšte, kolikšna je dolžina ekvatorja, lahko izračunate, kolikokrat je doslej Peter že oblezel zemeljsko oblo. »Peter, kaj pa sodite o svojem poklicu?« »Ja, kaj bi rekel? To je zelo odgovorno delo, zlasti danes, ko tako hitro narašča promet. Ljudje imajo o nas šoferjih pogosto krivo podobo. Menda mislijo, da je naš poklic sama zabava. Pa ni res! Vedno, ko sedim za volanom, čutim veliko odgovornost, ki jo imam do svojih potnikov.« »Kaj vas pa med vožnjo najbolj veseli?« »Da je avto dober, da se nanj zanesem. Da me pač ne bo nikoli pustil na cedilu.« In še tole o Petru. V vseh 27 letih šoferskega poklica ni imel niti ene nezgode. Pač, lani jo je skupil, vendar brez svoje krivde. Na Šmar-tinski cesti se je vanj zaletel s tovornjakom nekdo, ki je upravljal vozilo brez šoferskega izpita. Skratka, nezgoda, za katero Petra ne zadene nobena krivda. NA AVTOMOBILU. Kf JE VOZIL PO AFRIKI Potem ko je Peter povedal še nekaj zanimivih o svojem delu, smo vsi trije hitro sedli v avto; v »Gradisov« Fiat 1100. Tovariš urednik — Lojze Cepuš, mož za volanom — Danilo Flego ter mož z beležnico — moja malenkost. En sam dan je bil pred nami ali bolje povedano, en sam dan smo imeli časa, da »ulovimo« čim več šoferjev, ki bi nam povedali to in ono o svojem poklicu. Na Šmartinski cesti v Centralnih obrojih je mož pri vhodu pravkar dvigal zapornico. Velik tovornjak je hrumel na dvorišču, pripravljen, da zapelje v mesto. »Kar tegale vzemimo na piko,« je menil tovariš Lojze. Šofer Ivan Pajman je pri podjetju zaposlen že 12 let. Že kot otrok je kazal veselje do avtomobilov. Potem se je izpopolnil in izučil v tej stroki, tudi v JLA je imel opravka z avtomobili. Zdaj že 4 leta vozi tovornjak »Federal«. ki je med drugo svetovno vojno »služil kot vojak« v Afriki. »Kaj je po vašem najtemnejša stran šoferskega poklica?« Zarežal se je veselo. »Ženske, ki letajo pred avtomobili kot kokoši.« »In najsvetlejša stran?« »Ta bi bila... zaslužek! Ce bi dobro zaslužili,« je spet zvito odvrnil šofer Ivan. Potem je še povedal, da rad vozi na dolge proge. Da se mu takrat živci spočijejo. V mestu pa je bolj zguba. Moraš po več tisočkrat menjati prestave. »No, vrniva se k nagradam, o tem ste prej govorili,« sem spet speljal pogovor na zanimivo temo. »Flm, z nagradami je pri nas bolj »švoh«. Prejšn ji mesec sem v 12 letih, odkar sem pri podjetju, dobil najvišjo plačo. 46 jurjev. Toda v tej vsoti je bilo 153 nadur, vsa kilometrina in še nagrada.« »DROBIŽA« JE VEDNO PREMALO V Centralnih obratih smo obiskali še enega šoferja. Namreč Petra Hledeta, vodjo servisne delavnice. Tovariš Peter je eden izmed stebrov »Gradisove« motorizacije. Že 25 let dela kot mehanik in šofer, več let pripravlja v avto-moto krožku mlade šoferje za izpit. Pravi, da je izučil za šoferje že najmanj 500 oseb iz svojega podjetja. Nekateri mu očitajo, da je pri učenju siten. Toda večina se že čez nekaj dni vrne in se mu zahvaljuje, da je bil tako »siten«. »Kaj ste svoje učence najtežje naučili?« »Da bi vozili na križiščih počasi,« se smeje tovariš Peter. »Kako pa ste zadovoljni s svojim delom?« »No, z delom bi že šlo « se spet muza Peter, »čeprav pobirani tisto delo, ki drugim ne diši. Le drobiža je vedno premalo ...« Potem postane pogovor resnejši. Da bi morali šoferjem le posvetiti nekoliko več pozornosti, meni tovariš Peler. Prav zaradi prejemkov odhajajo mnogi stari strokovnjaki v druga podjetja, pač tja. k jer imajo boljše pogoje. »No, srečno!« se poslovimo od tovariša Petra in že pritisne naš šofer na stopalko za plin. Smer vožnje — Medvode, Škofja Loka in Kranj. V Medvodah, kjer gradijo novi most čez Soro, iztaknem ospet novo »žrtev«; šoferja Jožeta Klepa. Že 16 let opravlja ta poklic. »Ste imeli kdaj kakšno nezgodo?« »Da, enkrat. Pred petimi leti. Bil sem rahlo vinjen.« »Kaj sodite o svojem delu?« »To je zelo naporen poklic. Dnevno prevozim do 500 km. vrh tega pa sem v delavskem naselju v Kranju še upravnik, skrbim pa tudi za vso nabavo.« »Torej niste ravno zadovoljni?« »To je živčno delo, brez pretiravanja. Rad bi si poiskal kaj mirnejšega. Brž ko bo priložnost, si bom poiskal drugo delo.« PITJE - ZELO GRDA RAZVADA V Škofji Loki ulovimo Andreja Florjančiča. 15 let je šofer. Takoj po vojni, ko se je vrnil iz partizanov, je opravil šoferski izpit. »Se vam zdi vaš poklic naporen?« »Ne, sem se že navadil nanj.« »Kaj pa promet? Vam gre na živce?« »O, živce imam pa dobre!« ; »No, pa vsaj kolesarji vas včasih malo razjezijo?« »Ja, malo že! Pa kaj bi tisto! Razjezim se, pa grem spet naprej in pozabim. Včasih bi sicer res rad imel v roki dolgo palico, da bi kakšnega prav nediscipliniranega kolesarju švrknil čez pleča. Ampak, jeza hitro mine.« Tovariš Andrej meni, da je šoferski poklic lep. Veliko sveta vidi šofer. Tudi plača je po njegovem kar primerna. Malo več vozim, pravi, pa tudi več zaslužim. Letos bo nekoliko dobil od prihrankov pri gorivu, že večkrat je dobil za te prihranke po 1000 dinarjev. »Kaj pa menite o pitju,« sem ga pred slovesom pobaral. »To je zelo grda razvada,« je odločno pribil. »Nekateri šoferji, ki pijejo med vožnjo, mislijo: pil bom in bom tudi bolje peljal. Pa se motijo! Prvič niso več sigurni na cesti, vrh tega pa tudi motorja ne slišijo tako dobro.« V Kranju smo poiskali Jožeta Seršena. Pravcati dovtipnež, ki se mu moraš od srca nasmejati. »Kako ste zadovoljni v svojem poklicu?« sem ga vprašal. »Meni gre kar v redu,« se je odrezal. »Včasih je bolj slabo. Veste, tu in tam me kdo nadere, jaz pa njega.« »Kdo vam pa povzroča največ preglavic?« »Miličniki,« se je spet hudomušno namuznil. »Vedno ie treba kaj plačati. Za prekrške. Vsako leto sem vsaj ob enega jurja.« »Kaj pa nagrajevanje?« »Še kar gre. Ravno oritožit se ne smemo. Veste, lani, ko smo naredili veliko kilometrov, nismo bili plačani od kilometra, ampak smo dobivali nagrade. Letos, ko je bolj malo kilometrov, smo pa plačani od kilometra,« je spet odrezavo odvrnil dovtipni Jože. Ura je kazala že skoraj pol treh, ko je tovariš Danilo pognal proti Ljubljani in od tam naprej proti Velenju. Med potjo sta naju prehiteli dve brhki »šoferki« v elegantnem »Recordu«. .Verjetno se jima je zdelo za malo, da se trije zastopniki »slabšega« spola nekoliko posmehljivo ozirajo nazaj. Toda Danila to ni spravilo iz ravnovesja. Nič čudnega, saj je že prav tako dolga leta šofer. »Eh. kar naj bez-Ijata naprej, če se jima zljubi,« je mirno komentiral ta dogodek. Res, tako ravna prekaljen šofer! Kak mladiček bi pritisnil na plin. da bi mu noga pogledala skozi dno avtomobila. TROJICA V ŠOŠTANJU Drvimo iz Ljubljane proti Velenju... Trojane, Vransko, Žalec... Pred Arjo vasjo zavijemo v levo. Blizu Pirešice vzklikne tovariš Lojze: »No, končno! Prvi naš šofer na cesti.« Franc Erjavec je z orjaškim kamionom FAP na poti iz Raven v Ljubljano. Pravi, da je s prejemki še kar zadovoljen. Edino to ga moti, ker živi daleč od družine. »Kaj pa pravite o pešcih?« »Ja, tudi pešci morajo živeti. Res so pa nekateri zelo neprevidni.« In že požene tovariš Danilo svojega Fiata proti Velenju. Za šoštanjsko Usnjarno najdemo tri »Gradisove« šoferje: Stanka Salmiča, Ivana Vrtačiča ter Tineta Štreklja. Najprej vzamemo v precep Stanka. Pripoveduje, da je zdaj naporno delo. Od jutra do večera dela jo. Lani je vozil beton celo ponoči, nekoč kar 36 ur brez prestan-ka. Bil je drugo jutro tako izmučen, da sploh ni mogel stopiti na noge. »Kaj pijete med vožnjo?« »Malo že moraš piti. Takega, ki bi sploh ne pil, ni na svetu. Moraš pa se zavedati odgovornosti.« Ivan Vrtačič je šofer od 1946 in ni imel posebni!] pripomb. Ko sem ga vprašal, če kaj pije, je dejal, da če »fejst« voziš, moraš tudi malo piti. sicer se izčrpaš. Za pešce in kolesarje pa je dejal, da bi bilo treba zaostriti disciplino. Potem, ko sem začel izpraševati še tovariša Štreklja, pa so se vsej trojici na lepem razvozljnli jeziki. Kar na lepem so silili na dan razni problemi. Kako naj prihranijo pri gorivu, so med drugim dejali, ko pa vozijo po težkem terenu, ves čas v prvi ali drugi prestavi? Sami popravljajo avtomobile, pa zato nič ne dobijo. Raje bi bili plačani od ton-kilometrov. Zlasti pa jih »žuli« osnovna tarifna postavka. Ta je pri večini drugih podjetij precej višja. V mnogih tovarnah in podjetjih imajo šoferji po 90 din in še več na uro, pri njih pa ima visokokvalificiran šofer le 82 din. »Edino terenski dodatek nas ven reže,« so zaključili svoje pripovedovanje. PROBLEMI. KI TIŠČIJO ŠOFERJE Cez nekaj dni smo »klobaso« zašpilili. Namreč, končali smo krožno Stari in izrabljeni avtomobili povzročajo šoferjem velike preglavice. Marsikdaj mora šofer zavihati rokave in sam popraviti okvaro vožnja tam, kjer smo jo začeli: v Centralnih obratih. V pogovorih z ostalimi šoferji in zlasti z vodjo avtoparka Albinom Kopačem. Na dvorišču se je zbralo kar precej šoferjev. Kmalu je razgovor nanesel na težave in probleme, ki tiščijo šoferje. Da primanjkuje dobrih strokovnjakov, so povedali. Da nimajo dovolj šoferiev, še manj pa mehanikov. Marsikdaj stari šoferji več vedo kot mladi mehaniki. In če šofer zaradi pokvarjenega vozila ne more na pot, marveč mora v delavnico, da pomaga pri popravilu, se mu prizna nižja tarifna postavka — 10 din manj na uro. Vodja avtoparka, tovariš Albin Kopač, je moral marsikateri kritiki pritrditi. Da so avtomobili res že močno izrabljeni, je dejal. Skoraj vsi tovornjaki — skupno jih je 55 z nosilnostjo 246.5 tone — imajo že nad 100.000 km. Močno pereč je tudi stanovanjski problem. Zelo pa tare šoferje tudi razmeroma nizka tarifna postavka. Zato strokovnjaki odhajajo drugam, v boljše pogoje. Pred kratkim sta zapustila podjetje spet dva šoferja. Čeprav sta samo šoferja B kategorije, sta dobila v novih podjetjih po 90 oziroma 95 din na uro in še vsak po 15 zajamčenih dnevnic mesečno, dočim imajo pri »Gradis« le trije najstarejši strokovnjaki po 88 din na uro. Tudi najstarejši šofer pri »Gradis« (od 1945) Vinko Irman, se je pridružil takšnim pripombam. »Zakaj imamo v naših delavnicah precej slabih delavcev? Zaradi nizkih plač. Saj smo imeli veliko dobrih strokovnjakov, pa so odšli drugam. Imamo ogromne mehanične delavnice in dobre stroje, primanjkuje pa ljudi. Na naše razpise, se nihče ne javi. čeprav nam primanjkuje šoferjev, mehanikov, električarjev in drugih strokovnjakov. Tudi terenski dodatok je dokaj skromen, saj komaj zadošča za hrano in stanovanje. Ce že grem na teren, hočem tudi nekaj zaslužiti pri tem, sicer sem raje doma. Pred vojno so bili šoferji v gradbeni stroki najbolje plačani, ker je to delo zelo naporno. Več kot tretjino poti prevozimo po jarkih in gradbiščih, zato vozilo hitro izrabimo. Že pred leti sem imel ponudbo, da bi odšel v drugo podjetje z osnovno plačo 24.000 din, ne vštevši dnevnic in kilometrin. Samo to, da sem pri podjetju od začetka, me je zadržalo.« * * * Problemi šoferjev ... Osnovna tarifna postavka, kilometrine, prihranki pri gorivu, gumah in drugem materialu. Stanovanja. Terenski dodatek. Stari, izrabljeni avtomobili. In še marsikaj jih »žuli«... Pa rešitev? Morda res ni povsem neosnovana trditev, da se je doslej šoferja premalo »videlo«? Čeprav opravlja odgovorno, težko delo, brez katerega tudi zidarji ne bi mogli delati. Prav zato bo moral tudi »Gradisov« šofer iskati rešitev svojih problemov v samostojnih ekonomskih enotah, kjer bo s še boljšim delom lahko ter jal tudi zase pravičnejšo delitev dohodka. Igor Prešeren Vesela trojica iz Šoštanja: Vrtačič, Širekelj in Salmič GRADISOV VESTNIK * Stran 4 Ivan Pajman (desno) pred svojini »Federalom« Prvo srečanje na cesti: Franc Erjavec iz Raven BRUjm ete 19&0 bi lahiko pri Gradiisu iimcno-vaii juibilejimo loto, ®aj praizuujemo letos l^letmiico obstoja podjetja, 10-letttviico delavskega samoiuipravljainja in 10-lotnico Uistanovitve Športmegia diruštva Gradi«. Kot špontmiitki našega velikega kolektiiva se ob tej priiloižnosti spominjamo »lasti ustanovitve športnega društva. Če se spomin jamo te obletnice, ne pomeni, da se člani kolektiva Gradis niso ukvarjali že prej s športom. Tako je na primer sindikalna podružnica Litostroj imela dobro nogometno moštvo, na«it7511 i tenis in kegljanje sta bila močno ravvita v kolekttvib centrale in centralnih Tehnični referent tov. Pavle Satler obratih, v šahu so prednjačili v Šoštanju, zimski šport je bili doma v Ravnah in na je-seniieali. Na gradbišču v Mariboru so bili zelo aktivni nogometaši, odbojkarji in lahki atleti. Vse to športno življenje v naših edi-nioali pa smo povezovali v športnih dnevih, kjer so tekmovali med seboj športniki celotnega Gradisa v najrazličnejših panogah. Športni dnevi Gradisa so bili znani tudi pri drugih kolektivih gradbenih podjetij, tako da so tudi oni pričeli organizirati podobne športne dneve. Ko smo v letu 1950 ustanavljali športno društvo, da bi mobilizirali v to društvo čimveč gradbenih delavcev-športni-kov, smo ipredvidevalli, da se bo glede na veliko število zaposlenih in v takratnih časih zagotovljeno osnovno materialno bazo razvilo aktivno športno udejstvovan je v raznih vrstah športnih panog. Temu primerno smo prilagodili organizacijo društva in so bili tako ustanovi jeni aktivi športnega društva Gradis po vseh naših edinicah, kjerkoli so se ukvarjali s športom. Uprava podjetja je celo zaposlila posebnega športnega referenta, ki je vsklajal delo aktivov in centralnega športnega društva v Ljubljani. V tem obdobju je društvo pokazalo razmeroma živahno aktivnost, ki pa je bila seveda odvisna od števila in požrtvovalnosti športnih referentov oz. funkcionarjev pri posameznih aktivih in od razumevanja posameznih šefov edinic. Znano je, da dobrega športnega dela in uspehov kljub materialni bazi ni, če se ne najdejo požrtvovalni športni delavci, ki z organizacijo, propagando in vadbo ne posvetijo svojega prostega časa delu v sekcijah. Manifestacija takratnega športnega udejstvovanja so bili poletni in zimski športni dnevi našega društva, ko so se vsi naši športni aktivi zbrali na enem izmed gradbišč in tekmovali v raznih športnih panogah. Taki športni dnevi so bili v Ljubljani, Šoštanju. Kidričevem, Ravnali na Koroškem, na Jesenicab in nazadnje v Mariboru. Zbralo se je do 3t>0 tekmovalcev iz vseli naših kolektivov. Tekmovali so poleti v lahkoatletskih disciplinah, plavanju, nogometu, odibojiki, namiznem tenisu, streljanju, šahu, kegljanju im balinanju, pozimi pa v smučarskih diisciiptimah. Spričo raznih objektivnih težav, ki so nastale v podjetju zavoljo menjave vodilnega kadira, precejšnje flukfcuacije delavstva, zmanjšanja možnosti finansiranja športnega Pri kegljanju je treba mnogo znanja in tehnike udejstvovanja, nadalje še pomanjkanja dobrih športnih delavcev, predvsem v aktivih edinic, je prvotni program, katerega ®i je zadalo društvo na ustanovni skupščini 16. III. IDJO, popolnoma zvodenel. Počasi, druga za drugo, so prenehale delovati sekcije društva, prav tako pa tudi aktivi po edin icab tako, da je od celotn ega športnega udejstvovanja ostal aktiven edino ljubljanski aktiv in v tem aktivu kegljaška sekcija. Z nekoliko manjšo aktivnostjo in z manjšini uspehom so delovali še kegljaški klub Jesenice, ki se je registriral prav tako pri Zvezi kegljaških športov Slovenije, kegljaški klub Gradis Šoštanj, strelska družina gradiš Kovinar v Centralnih obratih v Ljubljani in strelska družina Zorko v CO Maribor-Studenci. Vse te omenjene sekcije oziroma društva so danes samostojna dru- , Pionirju, da so prav tako pričeli graditi Leta 1955 je postala svetovna prvakinja Na raznin obcmih zborih Športnega dru- kegljišča, s čimer smo prispevali velik delež na svetovnem prvenstvu v Essenu s 452 podr- štva Gradis v Ljubljani je bil večkrat govor razvoju kegljaškega športa v Sloveniji. Naše timi keglji. Prvak Ljubljane je bila leta 1957 z 851 podrtimi keglji. Prvak Ljubljane je bila na tekmah v Esse-nu, na Dunaju, v Pragi, Beogradu in Maci-boTU. Dora Klemenčič ima prav tako ria.ziv kegljaškega mojstra, je bila prvak Ljubljane v Letih 1955 in 1960. Državni dres je oblekla v Erfurtu. Milena Pirc je bila republiška prvakinja leta 19'56, diržavnii dres je oblekla v Erfurtu. Bernarda Smrajc, kegljaški mojster, državni rekord 450 podrtih kegljev Leta 1958. Prvak Ljubljane 1959 z 852 podrtimi keglji. Državni dres oblekla Leta 1953 v Beogradu in 1957. leta na Dunaju. Silva Gorjan ima prav tako naziv mojstra in je dosegla v državnem prvenstvu posameznic leta 1936 III. mesto s 450 podrtimi keglji. Istega leta je bila tudi prvak OKZ s 450 podrtimi keglji. Ženska ekipa je imela leta 1954 na Gradisovem kegljišču v Šoštanju mednarodno srečanje z Mainnhelmom, kjer je zmagala, v tem ko je v povratnem srečanju leta 1955 v Mannheimu častno izgubila s 5 keglji razlike. V Dresdenu leta 1958 je ženska ekipa izgubila obe tekmi, medtem ko je v povratnem srečanju leta 1958 vse tri tekme odločila v svojo korist. Uspehi MOŠKE EKIPE: V borbenih partijah leta 1954 smo dosegli na državnem prvenstvu v Beogradu častno III. mesto. Leta 1957 smo postavili na Gradisovem kegljišču državni rekord v disciplini 6 X 100 z rezultatom 2562. (Nadaljevanje na 6. str.) Tudi med mladinci je vrsta dobrih kegljačev — mladinci, vključite se v naše vrste! o preimenovanju tega društva v Kegljaški klub Gradis glede na to, da je v tem društvu delovala samo ena sekcija, t. j. kegljaška. Za preimenovanje pa se kljub temu, da smo se ukvarjali samo s kegljanjem, nismo odto-čLLi, ker smo hoteli obdržati še vedno prvotni nasilov drušva, ki je bilo ustanovljeno Leta 1950. Če torej govorimo o obletnici športnega društva Gradis, potem prav gotovo mislimo zlasti na športne uspehe, neuspehe in udejstvovanje kegljačev. Da smo kegljači Gradisa dosegli veliko uspehov ne samo v Ljubljani, Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji, se imamo predvsem zahvaliti modernemu 4-steznemu kegljišču, ki smo ga zgradili Leta 1957, potem ko nam je enostezno kegljišče v Malenškov! ulici postalo pretesno. Ob vztrajnem prizadevanju odbora in članov društva, predvsem pa zavoljo razumevanja uprave podjetja, smo zgradili 4-stezno kegljišče v novem upravnem poslopju, kjer smo izkoristili kletne prostore. Premagati je bilo treba marsikatero težavo, vendair je trud obrodil sad, tako da se danes lahko ponašamo z lepim športnim prostorom. Z aktivnostjo našega športnega društva, t. j. z dograditvijo teh prostorov, smo dali tudi pobudo ostalim gradbenim podjetjem, na primer Betonu. Konstruktorju, Primorju, kegljišče je edino tako v Ljubljani! in tako smo dolžni pomagati drugim kegljaškim društvom; nudimo jim te prostore tudi za republiška, zvezna im celo mednarodna srečanja. Tu je bilo že precej republiških tekmovanj, državno prvenstvo za ženske, nadalje mednarodna tekma Jugoslavija—Madžarska le- Naše državne prvakinje v Novem Sadu leta 1957 JS« tekmovanjih nikdar ne zmanjka radovednih gledalcev. ta 1958, tem« pa bo na našeim kegljišču mednarodna tekma Vzhodna Nemčija—Jugoslavija. Prav je, da se ob 10-Letnici našega športnega društva spomnimo predvsem uspehov, ki sta jih dosegli moška im ženska ekipa Gradisa oziroma njeni člani: ŽENSKA EKIPA je leta 1955 v Novem Sadu dosegla naslov državnega prvaka. Leta 1957 je dosegla v Zagrebu na ekipnem državnem prvenstvu 11. mesto. Republiške prvakinje LRS so bile v letih 1935, 1956, 1957, 1958, 1959 im 1960. Okrajne prvakinje so bile v letu 1954, 1955, 1956, 1957, 1938, 1959 in 1960. Leta 1955 so dosegle državni rekord ekipe z 2594 podrtimi keglji. Članice v kegljaški ekipi pa so dosegle naslednje uspehe: Francka Erjavec je kegljaški mojster od Leta 1955. Leta 1955 je postavila državni rekord s 448 podrtimi keglji. tu u timu Juejtu Inu paruu m« (tu Uam zheftiUfi (erzhno (i uofhim® U«^U(hUe Senicue diuizs tsnaoisoif« $&tUrju iiiiflillllflilllliiilliliillllllllillii Maketa novega skladišča hmelja v Žalcu e v zadnji števiillki našega li-sta je bilo zabeleženo, da je Bfeal gradbeno vodstvo Celje pričelo s pripravljalnimi deli za gradnjo skladišča hmelja v Žalcu, V tem pisanju hočemo bralce seznanili z nekaterim!! zanimivimi podatki o temi objektu oziroma o stvareh, ki so v neposredni zvezi z njim. Začnimo torej pri hmelju. Divji hmelj so upodabljali že Šumerijci v Mezopotamiji 6000 let pred našim štetjem. Hmeljib so pivo in pripravljali kvašene pijače iz kruha in žit. Pri Slovanih zasledimo hmelj v 13. stoletju v Rusiji, od koder se je razširil pozneje po vsej Evropi, in se ohranil v zanj ugodnih krajih. Pri nas so uvedli najprej wiirttem-berško vrsto hmelja, ki pa jo je kmalu uničila peronospora. Nekako pred 73 leti pa je bila uvedena pri nas znana vrsta »goldlng«, ki je prišla iz južne Anglije, vendar se je tako spremenita in prilagodila na naše razmere v Savinjski dolini, da je danes znana v svetu pod imenom »savinjski golding«. Pred vojno je bila naša trgovina s hmeljem v rokah tujcev, le majhen del pridelka so proizvajalci uspeli prodati preko svoje zadružne organizacije. Ta organizacija je bila tudi prva, ki je začela predelovati in preparirati hmel j za prodajo in zgradila prvo hmeljsko skladišče. V tej dobi je bilo ustanovljeno »Hmeljsko ek športno društvo«, ki je tudi zgradilo nova skladišča za hmelj. Po vojni je vse te objekte prevzelo podjetje »Hmezad«, ki je zaradi povečanja proizvodnje primerno razširilo skladišča. Pred vojno je bila naša povprečna proizvodnja hmelja ITOO ton letno, (maksimum ob konti j uk turi 1.19'29 : 2600 tom). Med vojno so bila hmeljišča opustošena tako, da je znašala letna proizvodnja hmelja leta 1945 le 515 ton. Povečanje površine hmeljišč (1. 1945 — 630 ha, 1. 1958 — 2020 ha) in primerni agrotehnični ukrepi, ki so zvišali hektarski donos na starih zemljiščih, so privedli do tega, d-a je letna proizvodnja 1958 znašala že 2430 ton. Proizvodnja hmelja se je povečala oz. se bo v bodoče še povečala zlasti zato, ker je hmelj naš najbolj rentabilen izvozni artikel. Dohodki iz tega izvoza so ena najpo-mebnejših postav zunanje trgovine LRS. Perspektivni plan razvoja kmetijstva LRS predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje hmelja in sicer na 4000 ton letno. »Hmezad«, naše ediino podjetje, pooblaščeno za trgovino z hmeljem, mora hmelj skladiščiti, preparirati in oplemenitenega plasirati na inozemska tržišča. Če bo »Hmezad« tudi pri povečani količini hmelja hotel obdržati s trudom pridobljeni sloves na svetovnih tržiščih, bo moral kupcem še naprej postreči z kvalitetnim hmeljem, kot ga je doslej. Predpogoj za to pa je razen skrbi in nege pridelovalcev dobro urejeno ustrezno skladišče z vsemi sodobnimi pripravami za prepariranje in pakiranje hmelja. Potrebo po takem skladišču je »Hmezad« ugotavljal že leta 1934 in naročil izdelavo investicijskega eba-borata. Ta elabora.t je bil izgotovljen leta 1953. Predviden je bi! prizidek k staremu skladišču s klasičnimi komorami za predelavo hmelja le z delnimi izboljšavami. Eiažna površina prizidka je znašala Kaj gradili Nekaj zanimivostma skladišču hmelja v Žalcu 10.500 m2. Za skladiščenje 1 tone hmelja je bilo predvideno cca 53 m2 etažne površine. Elaborat je bil predložen v pregled komisiji za revizijo investicijskih programov LRS. ki ga je kot neustreznega zavrnila. Elaborat je izdelal SGP »Beton« Celje. Nato je' »Hmezad« leta 1956 naročil pri Industrijskem biroju in Slovenija projektu nov investicijski program in idejni projekt (projektant ing. Josip Didek). Termin za izdelavo elaborata je bil marec 1937, vendar se je delo zavleklo, ker so projektanti pri študiju procesa ma-pulacije s hmeljem opazili celo vrsto nerešenih tehnološki h problemov, katerim tudi stari strokovnjaki Hmezada niso mogli priti do dna in jih rešiti. Zaradi tega je bil pritegnjen k delu tudi Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, ki je zbral vse potrebne teoretične podatke o procesih pri predelavi hmelja. Projektanti so se odločili, da bodo opustili stare klasične komore za predelavo in izdelali nove, bol jše. V ta namen je bila zgrajena labaratorijska komora in nato večja, nova poskusna komora. V tej komori so dosegli presenetljive rezultate.. Prepariranje hmelja se je skrajšalo od 12 na pol ure in prihranilo se je 80% doslej potrebnega čistega žvepla, ki so ga uvažali. Investitor »Hmezad« jc nove komore osvojil in tako se bo opravljalo vse prepariranje hmelju v novem objektu z novimi komorami. stare bodo pa opustili. Izum novih komor je zaščiten pri zvezni Upravi za patente v Beogradu in istočasno natentiran tudi v Zahodni Nemčiji. Ekonomičnost novih komor dokazuje tudi to, da se največji pro- izvajalec strojev in naprav za predelavo hmelja z Zah. Nemčiji pogaja glede odkupa licence za vsa področja izven naše države. Novo skladišče so projektanti projektirali tako. da je potrebno pri skladiščenju hmelja čim manj komunikacij za prevoz hmelja. Kapaciteta naprav za prepariranje je pa takšna, da bo omogočila v 50 delovnih dneh prevzem in v skladišče* nja 4000 ton hmelja. Bralcem smo postregli z glavnimi podatki, kako in zakaj je prišlo do gradnje tega za naše hmeljarstvo važnega objekta. Prav radi bi postregli tudi s tehničnimi podatki za objekt, ki bi bralce prav gotovo še bolj zanimal, vendar te možnosti nimamo, ker glavni projekt še ni izdelan. Sedaj izvajamo pripravljalna dela. pričeli bomo pa tudi gradili fiksne dovozne ceste in indnstirijsiki tir v skupni vrednosti cca 50 milj. dinarjev. Z organizacijo sektorja imamo težave sa j brez glavnih projektov ne moremo naročiti in planirati niti kritičnih materialov. Po približnem predračunu iz idejnega projekta je vrednost gradbenih, obrtniških del in instalacij 453 milj. dinarjev, količina betona znaša 7500 mn, betonskega železa 430 ton itd. (gradbena dela 230 milj. dinarjev). Bliža se polletje in čais neusmiljeno beži. investitor upa, da bo dobil noAo skladišče v uporabo v predvidenem roku, mi pa upamo, da bodo projekti kmalu gotovi in da ne bodo najtežje naloge v zvezi z gradnjo objekta pred nami, ko se bo bližal konec gradbene sezone. Borut Zupančič Pravni nasveti Vprašanje: V katerem podjetju ima delavec pravico do rednega letnega dopusta, če je bil v teku koledarskega leta zaposlen pri več delodajalcih? Odgovor: Delavec ima pravico do plačanega letnega dopusta v tistem podjetju, kjer mu je prenehalo delovno razmerje pod pogojem, da je izpolnil pogoje, ki jih za pridobitev pravice do rednega letnega dopusta postavlja Zakon o delovnih razmerjih. t. j. da ima neprekinjeno delovno dobo II mesecev oziroma 6 mesecev. Pravno osnovo za to predstavlja ZDR člen 37. Gospodarska organizacija je dolžna delavcu sporočiti dan nastopa rednega letnega dopusta 30 dni vnaprej. Izjemo tega pravila predstavljajo primeri, navedeni v členu 36 ZDR t. j. takrat, če delavec ali podjetje odpove delovno razmerje oziroma skleneta oba partnerja sporazum o prenehanju delovnega razmerja. V teli primerih je podjetje dolžno omogočiti delavcu, da pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma razrešitvijo izkoristi plačan redni letni dopust s tem, da mu dan nastopa letnega dopusta ni obvezno sporočiti. Po določbi člena 36. odstavek 3. mora podjetje delavcu, kateremu je delovno razmerje prenehalo po odpovedi s strani podjetja ali po sporazumu, na njegovo zahtevo phačati nadomestilo za neizkoriščeni redni letni dopust. Pravica do nadomestila za neizkoriščeni letni dopust pripada le delavcu, ki ima predpisani 11-mesečni neprekinjeni delovni staž. V primeru, da je prišlo do prenehanja delov, razmerja brez krivde delavca, ima zgoraj omenjeno pravico do nadomestila tudi tisti delavec, ki je imel na dan prenehanja delovnega razmerja neprekinjeni delovni čas 6 mesecev. Pravilno^ stališče glede na postavljeno vprašanje je. da ima delavec pravico na redni letni dopust v tisti gospodarski organizaciji, kjer si je to pravico glede na izpolnjene pogoje po ZDR pridobil pred prene-hanjem delovnega razmerja, ne pa v podjetju, s katerim je med koledarskim letom sklenil sporazum o delovnem razmerju. Vprašanje: V katerem primeru mi lahko odpove podjetje pogodbo za stanovanje, katerega mi je v teku mojega službovanja v podjetju nakazalo? Odgovor: Delavcu, ki je sam odpovedal delovno razmerje, a prebiva v stanovanju, katerega mu je nakazalo podjetje na podlagi delovnega razmerja, sme gospodarska organizacija odpovedati stanovanjsko pogodbo za to stanovanje ,nu podlagi zakona o stanovanjskih razmerjih član 140. V pogledu izselitve iz odpovedanega stanovanja je treba dosedanjemu stanovalcu priskrbeti le najnujnejše prostore. To pa ne velja v primeru, če je stanovalec, ki je stanovanje dobil na podlagi delovnega razmerja s podjetjem. prebival v njem 10 let. Opozarjamo na noviteto v zgoraj navedenem zakonu, ki predpisuje odpoved. dano s strani delavca, v sodnem postoku za krivdni razlog, kar pa dosedanja uredba o razdeljevanju stanovanj ni predvidevala. Očmi kolektiva - starši, študentje! Kot vsako leto razpisuje naše podjetje tudi letos štipendije za študij na srednjih in visokih šolah. Pri tem želimo razdeliti štipendije zlasti študentom naših delavcev in uslužbencev. Prepričani smo, da bo to najuspešnejše, ker le-ti poznajo naše podjetje, ki so ga vzljubili in živijo z njim. Zato smo se odločili, da ta razpis najprej objavimo v našem vestniku. Razpisujemo naslednje štipendije: Gradbena fakulteta 2 štipendiji Gradbena srednjeteh. šola 4 štipendije gradbena delovodsko šola 4 štipendije srednjetehnična strojna 1 štipendijo strojno mojstrska šola 2 štipendiji ekonomska srednja šola 3 štipendije administrativna šola 4 štipendije Pri vseh šolah razen administrativne pridejo v poštev le študentje. ki so že končali prvi in drugi letnik ustrezne šole. Prošnjo za štipendije je vložiti do 30. junija v centrali podjetja. 10 lel športnega društva GRADIS (Nadaljevanje s 5. str.) Leta 1957 smo bili prav tako okrajni prvak v disciplini 6 X 100. V letih 1954. 1955, 1956, 1957, 1958 in 1959 smo bilii prvaki v mednarodnem slogu v disciplini 6 X 100 in 6 X 200 v okrajnem merilu. Lei a 1937 smo dosegli na republiškem prvenstvu v disciplini 6 X 200 H. mesto. Med posamezniki pa je bil Pavel Satler leta 1955 v disciplini 200 lučajev prvak Ljubljane z 858 potrtimi keglji. Franc Mlakar je bil prvak Ljubljane v letih 1957 in 1958. Pavel Satler, Franc Mlakar in Anton Mar-tinše.k so enkrat sodelovali v reprezentanci Slovenije. Reprezentanco Ljubljane pa so običajno sestavljali igralci Gradisa, in sicer Pavel Satler, Ivo Praprotnik, Rudi Cotič in Tone Martinšek. Rudi Cotič je dosegel leta 1956 v narodnem slogu republiškega prvenstva posameznikov prav tako II. mesto. Naslove mojstrov kegljanja imajo tovariši s Naša ekipa na poti v Mannheim Nekdanja svetovna prvakinja tov. Francka Erjavec Karlsruhe v dveh postavah, ko sla obe postavi v disciplini 6 X 200 zmagali. ■Ko podajamo obračun 10-letnega dela. velja poudariti, da imata neprecenljive zasluge v društvenem življenju tovariša Dragan Raič, ki je bil 8 let predsednik športnega društva, prav tako pa tudi Pavel Satler, ki že osmo leto opravlja posle tehničnega referenta društva. Njuna zasluga je, da je društvo kvalitetno napredovalo, da sta znala organizacijsko izpeljati najtežje naloge doma v republiških, zveznih in mednarodnih srečanjih, ali pa v inozemstvu. Tudi se moramo še posebej zali v alki direktorju podjetja tov. ing. Keržanu, ki je znal pred delavskim svetom im upravnim odborom pravilno tolmačiti želje športnikov, ko so se dodeljevale dotacije društvu. Na koncu je treba izreči zalivalo še vsem članom društva, zlasti tistim, ki obhajajo ob tej priložnosti tO-letnico članstva v društvu, pa čeprav niso dosegli vidnejših uspehov, temveč so ostali zavedni člani in s tem utrjevali moč našega društva. TONE MARTINŠEK Moška ekipa je častno zastopala naše podjetje na vseh tekmovanjih Pavel Satler, Fran«, Mlakar, Ivo Praprotnik, Tone Martinšek. Rudi Cotič in Ivo Premk. Moški so od igral i leta 1956 mednarodno tekmo v Manuheimu, ki so jo izgubili, v Karlsruhu zmagali z nad 509 keglji, v Eppen-beimu pa igrali z mladinsko reprezentanco Nemčije in prav tako zmagali. Leta 1957 je bilo povratno srečanje moštva Trikrat zdravo in tekma se začne... 9 V H V V ■ O <3 'Is g Iš M 1 1 d tl Opomba E £ N m 14 Buldožerji 1.880 1.744 92 1.970 !05 240 4 vsi v popr. v CO Lj. 3 Nakladači 350 537 153 558 158 254 — 2 Skrepcrji 240 120 50 144 60 1 čaka v CO Lj. na rez. dele Vlačilci — — — — — — — 5 Bagri 700 780 lit 806 115 249 1 v popr. v C O Mrb. 13 Dem perji 1.820 1.443 97 1.489 103 248 5 2 v popr. CO Lj. 3 Valarji 360 324 90 405 113 — 1 v popr. v CO Mrb. 7 Kompresor. 660 572 86 894 (35 163 — 11 Žerjavi 2.200 1.539 70 1.961 89 29S 2 1 v popr. CO Mrb. 1 v popr. CO Lj. 58 8.210 7.059 85 8.243 100 — 14 zadnji številki Gradisovega vestnika so biii prikazani podatki o izkoriščanju težke mehanizacije za prvo četrtletje v Primerjavi z lanskim letom. Gornja tabela pa nam prikazuje Prvo razgibanost mehanizacije v le-tošnji sezoni, zalo so tudi boljši rezultati. Proti planiranim 8210 uram Je bilo doseženih ?059 ali 85% v povprečju, iinnnčni efekt pa je bil dolžen v povprečju 100%. Navidezno Je uspeh v aprilu zadovoljiv. Ce pa Pugledamo celoten uspeh letošnjega mta vidimo, da je bilo od planiranih 29.572 ur doseženih le 16.660 ali 5 ■— da bodo strojniki težke mehanizacije o Ravnah na Koroškem verjetno največ zaslužili, ker je trajal akordni sporazum med upravo gradbišča in strojniki več ko teden dni, — da gradbišče Podvelka o likvidaciji nadaljuje svoj zaključek s težko mehanizacijo tujih podjetij, — da pošiljajo o redu in pravočasno osa poročila edino iz gradbenega vodstva Maribor, kjer sta dva strojna referenta, — da je o Centralnih obratih Maribor najteže ugotovili, komu pripada mehanizacija zaradi ekspeditivno-sti strojnih referentov gradbenega vodstva Maribor, ki dovažata in odvažata mehanizacijo brez dokumentov, — da je strojna služba na gradbenem vodstvu Celje najbolj urejena, ker jo vodi najvišji strojni referent, — da se zadovolji gradbeno vodstvo Ljubljana s kakršno koli mehanizacijo, samo da začne kopati, — da je v Centralnih obratih Ljubljana precej težke mehanizacije, ki časa na rezervne dele. Ko pa bodo stroji, popravljeni, bodo verjetno čakali na strojnike in šoferje, — da uslužbenci Centralnih obratov zalo nimajo obratnega dodatka, ker obstaja bojazen, da se zaradi njega ne bo mogoče znebiti nezaželenih, — da imamo v Kranju toliko zemeljskih del, da jih bo težko dovršili z vsemi, skreper ji, s katerimi razpolagamo, — da je na Jesenicah najmanj me-' hanizacije, zato ustvarijo največ dobička, — da bo v Kopru naš bager UB o. 3 kmalu konkuriral z »Veli Jožem«, — da bo Obratu gradbenih polizdelkov kmalu zmanjkalo prostora za deponiranje izdelkov, čeprav se že razteza do Indosa, — da o Lesnih obratih Škofja Loka že tri leta popravljajo sušilnico lesa (na papirju), pa še kar obratuje, — da je kolektivni akord možen le v Projektivnem biroju zaradi složnosti in tovariškega odnosa, — da bo na Centrali kmnlu zmanjkalo dvoran zaradi stalnih zasedanj komisij in drugih. V. A. Če volja in zavest zmagata Kdor je pred mesecem obiskal gradbišče v Kranju, bi danes opazil že veliko razliko. Naselje, ki je do nedavnega spadalo v eno izmed najslabših, je dobilo popolnoma drugo podobo. Pobeljene sobe, nove pf»-stelje in posteljnina, urejena meza, prti na mizah, vse to je nov dokaz, da tudi v Kranju gledajo na ljudi drugače kot doslej. Seveda je še nekaj nedostatkov, toda glede skrbi za delavca so na pravi poti. Ustavimo se še malo po kranjskih gradbiščih. Poleg gradnje skladišča, o katerem pravijo Kranjčani, da je bilo zelo hitro pod streho, so prevzeli tudi gradnjo dveh mostov čez Soro. Prvi most se gradi v Medvodah, tam kjer je nekdaj peljala državna cesta Ljubi jana-Jesenice. Novi most bo stal na dveh obrežnih im dveh rečnih oipoa-nikih. razdalja med oporniki je 20,30 m. Razpetiue bodo torej premeščene s štirimi prcjnaipetimi nosilci, ki so betonirajo na desnem bregu Sore. Delovodja Vinko Čebašek pravi, da imajo največ težav pri izkopu temeljev za opornike. V globini 3 metrov so naleteli na ostanke mosta, ki je stal tu verjetno še v rimskjh časih. Most v Medvodah bo dolg 71,40 metra. Na mostu dela tudi tesar Jernej Brenk. 13 let že dela v podjetju in pravi, da je pri Gradisu zadovoljen, le škoda, da ni več tiste tesarske skupine, ki je delala pri gradnji elektrarne v Medvodah, da napravi! so mnogo »fejst« fantje so bili, je razlagal. Tudi s toplo malico so delavci zadovoljni. Drugi most se gradi v Goričanah, na istem mestu, kjer je stal že stari most. Bili smo na gradbišču, prav ko so razstreljevali srednji del starega mostu. Od celotnega mosta bosta ostala le dva krajna loka, porušena pa bodo nadomestili z enim lokom raz.petine 48,35 metrov. Za oder tega mostu bodo porabili proko 100 m3 raznega lesa. Za zgraditev pa 270 m3 betona in 18 ton železa. Tako se gradbišče v Kranju polagoma širi in uvršča med ostale urejene edinice. Volje in zavesti je dovolj in uspeli bodo. Naselje si urejajo sredi zelenja EBINICA ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZDEL V AKORDU POVPREČNO PRES€QAHJL NORME -REALIZACIJA l/ /- TROMESEČJU V OOODIN 1 -J/ «1959 /- m 1960 1960 po mcsc,cjfi 2~I> tS>SQ U ~ jn 4060 ■/900 /oo mesneih 4939 /oeo pvvjor. joe/jor j etn. feb mar. povjDr /bor/or )cxn Je./b mas povpr narrzp /£>6o JKUPHJ Cjraolbeoa ObrZnij/zu Zor/Di'. nf>oj£. surns SKUPHO A C.01 A SAS 472,7 4 752 6056 IS. 42 47. 67 31,19 45.14 69. 66 110,89 120,67 812 942 6S0S84 162 368 177 866 148 665 770 300 379 179 SMDBIŠČA 5 720 3 <590 3 793 3 791 4 084 17.37 so.op SO. 30 47.lt 64.05 121,31 116.51 812 942. SiJO SSk 262 358 2.49 366 448 665 77o 300 379 223 J-jvbtjcxnoL P 9.5 <563 3SO 654 884 21.54 50.05 «10, Si 39.43 75, SS 119, 43 115. 84 155 044 410 098 44 946 225 201 998 77 489 124 609 234 SLccloc/ 2.07 137 209 219 285 17,71 33 81 bk, (oh 2457 49.95 «126.22 132,64 46 696 18 164 28 442 225 36 431 26 628 9803 154 'Jesenice 292 317 314 308 331 19.15 21.15 34.55 46.10 rfSzf.DS 430, 94 87813 73 827 13 986 -30i7 108 938 80 673 28 266 ■345 Celje S19 609 791 773 653 25.77 70.26 50.96 75,24 76,66 111, 16 1o4, 99 169 093 119 805 49 288 206 165 7o4 133 372 32 382 9.0 C, Travne 2.74 306 263 290 352 6. b>6 50,35 4. 39 05.3o 67,81 132,33 10287 62 965 25-099 37866 ISO (ob 727 36 264 29 «63 213 Maribor A003 959 S37 -922 £>57 9.06 48.82 38.18 4o,o5 65.97 127,34 117,95 173 018 410 240 62 778 173 199 715 447093 62 622 m Mboper 239 216 124 210 206 -30,37 23. OS 49, n 24.18 24,23 118, 38 42582 86 134 60 082 25 062 -3SZb 59 208 36 662 22646 276 'Podi/eU/OL /(>3 fOO 102 103 95 3.27 66,21 30.25 66.77 59. 41 85, 40 179, 88 2.0 SJ3 20679) - bOJa 8 280 8 780 85 fj/retnj 26 106 65 109 121 1,34 45.73 23,35 42.64 66,07 187,5-0 419,56 «12. 700 12.700 - 463 2o 14/ . 49 369 788 492 • Centra /a 77 77 79 76 77 1 17 - - — - 112,69 - 'Projektivni biro 26 30 29 31 30 99 44 400, oo 100. oo 100, oo 10O.cc 128. 2o 110.2,90 C O IjobJcina 312 326 321 332 325 2., 30 11,49 11.46 7,61 8,66 160.65 447,64 CO Maribor 192 176 177 177 173 SO, G9 4736 49,2o 64,60 - 438,37 dbofja Jbka 135 142 141 144 142 43,93 73.82 60,53 78. 47 77.64 132,80 424.88 tBoloncirnct 199 203 185 irl 225 58.02 60. 7o 55,38 68.67 65,68 106 84 449.27 o nagrajevanju Tri žeae - tri različna delovna mesta Iz dnevnega časopisja povzemamo iz člankov nešteto navodil o nagrajevanju. Način nagrajevanja ima lahko razne oblike, namen pa je v glavnem enak. Nagradi naj se tisti, ki s svojim delom pokaže, da je zaslužil nagrado. V letošnjem letu se posveča vsa pozornost uvajanju akordnega nagrajevanja povsod tam, kjer je izvedljivo. V gradbeništvu imamo že precej izkušenj in normativov, zato se pretežna večina del oddaja v akord. Poleg obrtniških del, ki se oddajajo v akord skupinam, se v letošnjem letu oddajajo tudi v akord dela s stroji. Čeprav za dela s stroji ni še dovolj realnih pokazateljev in izkušenj, so pokazali rezultati prvih mesecev pravilno razumevanje in dokaj dobre uspehe. Strojniki, ki so se vedno pokazali dobri in vestni pri delu, so z uvedbo akordov pokazali še vidnejše uspehe — pa tudi več zaslužili. V našem podjetju je bil izdelan tudi nekak premijski pravilnik za šoferje, ki jim daje možnost boljšega zaslužka. Teže pa je zazdaj s pisarniškim osebjem. Njim še ni mogoče spričo različnega dela postaviti akorda. V posameznih primerih bi bil izvedljiv le pri strojepiskah, kar pa se ne uvaja. Da ne bi zaradi specifičnosti dela pisarniško osebje ostalo brez posebnih doliodkov, so ponekod udeleženi pri dobičku, drugje pri premijah, pri nas pa pri nagradah po sistemu točkovanja. Sistem točkovanja se mi zdi najbolj pravičen, če ni v ozadju osebna naklonjenost. Tako se ločijo boljši in vestnejši od slabših, kar seveda rpliva na višino nagrade. Za posebno prizadevnost pa je po našem pravilniku o nagrajevanju možno dobiti še posebno nagrado. Ne mislim razpravljati kako in v kakšni obliki naj se pokaže ta posebna prizadevnost, ker so zato določene posebne komisije in organi delavskega samoupravljanja, ki imajo določena navodila, na podlagi katerih verjetno precenijo posameznika prej, preden mu priznajo in določijo posebno nagrado. Hotel sem s člankom povedati in prikazati nepravilnost in neupravičenost negodovanja posameznih, ki ob takih prilikah vidijo le sebe in ne poznajo sočloveka. Razne opazke... da je prejel nagrado zato, ker je še nikoli ni dobil — ali... treba mu je na neki način pomagati itd. se mi ne zde tovariške. Vsak tisti, ki misli, da pripada izredna nagrada tudi njemu, naj se mirno vpraša, ali sem pokazal kaj posebnega in koristil podjetju? Ali sem opravil vse naloge v redu in pravočasno? Ali sem bil vdan podjetju in bil pripravljen delati v času počitka in tudi ponoči, če je bilo nujno potrebno? Ali sem sploh napravil kaj izrednega? To so po mojem mišljenju vrline, s katerimi se posameznik toliko izkaže, da zasluži posebno nagrado. Če smo izvolili organe delavskega samoupravljanja, smo izvolili prav gotovo tiste tovariše, ki jih poznamo in jim zaupamo, da bodo zastopali in ščitili naše interese. Zato bodimo prepričani, da delajo po svoji najboljši vesti in s čutom dolžnosti do članov kolektiva. V. A. Tečaj ¥ Mariboru Na predlog tukajšnje sindikalne podružnice je Gradbeno oodstoo »Gradisa« o Mariboru priredilo tečaj za priučene delaoce zidarske, tesarske in strojne stroke. Na posoetu, ki ga je sklical po nalogu upraoe loo. Gajšt, smo ugotovili, da se je prijavilo 45 članov. Po izkušnjah iz prejšnjih let je bilo na tem sestanku dogovorjeno, da se opravijo sprejemni izpiti iz računstva ter pisanja po nareku. Za razrednika je bil določen tovariš Gajšt Po pregledu nalog je prišlo o tečaj 32 delavcev. Ker so računske naloge slabo izpadle, je komisija za izobraževanje delavcev določila, naj se izvede v mesecu decembru 9-dnevni pripravljalni tečaj iz računstva in slovenščine. Določen je bil tudi prihodnji program in čas tečajev: 3 meseci: januar, februar in marec 1960. Po pripravljalnem tečaju smo pričeli z rednim poukom, ki je trajal dnevno po 4 šolske ure, in sicer v popoldanskem času od 16—20 ure. Le v času snega in mraza, ko je bilo na gradbiščih delo onemogočeno, smo podaljšali pouk od 4 na S ur dnevno: od S. 12. in od 16.-20. ure. j er jel no pa je 8 ur pouka le preveč za tako Včasih so bile žene žrtve zastarelih nazorov. Pravili so, da je žena le gospodinja in zelo malo žena je bilo na vodilnih položajih. Toda časi so se spremenili. Res, da problem zaposlene žene še vedno obstaja, saj enakopravnost žena postaja le polagoma resnica. Poročene žene morajo še vedno poleg službe opravljati doma vsa gospodinjska dela. Toda v službi in družbenem življenju so enakopravne in enako uspešno kot možje delajo na mnogih odgovornih mestih v podjetjih. Samo bežen ogled po delovnih mestih nam to potrjuje. Tega se zavedajo tudi v centralnih obratih in so zaupali ženi veliko in odgovorno nalogo na področju delavskega upravljanja. Predstavljamo vam tri žene na treh različnih delovnih mestih — njim samim pa želimo obilo uspeha! piilia leta 1950. Skoraj 4 leta je bila na Jesenicah, nato nekaj časa v Ljubljani. Zadnji 2 leti pa je bila na gradbišču Koper. Leta 1957 je odpovedala službo in se v avgustu 1959 zopet vrnila v podjetje. Tu je nekaj časa delala v finančnem oddelku, zdaj pa je prevzela mesto sekretarja gradbenega vodstva Ljubljana. Prevzela sem odgovorno nalogo, je dejala, ko sem jo nedavno obiskal v pisarni. Rada imam to delo, vendar bi želela še več sodelovanja, kajti na tem področju so m; nekatere stvari le nove. . L. G. ANICA KREPFL strugarka pri »Gradisu« CO na Studencih. Rodila se je kmečkim staršem 18. Vil. (954 v Marjeti na Dravskem polju. Osnovno šolo je dovršila v domačem kraju in čeprav njena mladost ni bila brezskrbna, je leta 1948 odšla v uk j,n je 1951 uspešno končala Industrijsko kovinarsko šolo v Mariboru. Kot enakopraven član naše družbe se je zaposlila v TAM Maribor, kjer je opravljam delo strugarke do leta 1957. Ker se je želela ponovno zaposliti, je zaprosila za mesto strugarke pri našem podjetju. Iskreno povemo, da smo sprva malce dvomili v njene sposobnosti, a s svojim delom je kmalu doka/a- M ARIJ A DEŽMAN novi sekretar gradbenega vodstva Ljubljana Tovarišica Marija Dežman je rojena v Radovljici. Službo je nasto- zgoščeno podajanje snovi in jo tečajniki le zelo težko obvladajo. Od 32 tečajnikov jih je opravilo zaključne izpite le 28: eden je odstopil, trije so pa medtem odšli k vojakom. Izid izpitov je bil tak: Zidarjev 1?, tesarjev 5, strojnikov 6. Odlično Prav dobro Dobro Zadostno Nezadostno 2 5 15 7.2 17,8 53,3 21.5 Skupaj: 100 K tabeli pripominjamo, da ima 6 tečajnikov popravni izpit, in sicer 2 iz dveh predmetov in 4 iz enega predmeta. Popravni izpili bodo le dni in je verjetno, da ne bo nihče padel. Spričo tega bo povprečni uspeh 3.1 — torej rtnber, s čimer so zadovoljni predavatelji, tečajn ki, sindikalna podružnica in gradbeno vodstvo. Pukšič Mariborski tečajniki — aprila 1960 la, da je vredna vsega zaupanja. Lahko bi se kosala z vsakim moškim — strugarjem, saj je pri deiu vestna iu spretna ter je kos vsaki nalogi. Njeno delo je normirano in svojo normo preseže od 15—50%. Ne samo pri delu tudi izven delovnega časa se udejstvuje, saj je članica strelske družine »Zorko« Gradis CO. Na tekmovanju z malokalibrsko puško je dosegla eno najboljših mest. Danes lahko žena opravlja isle posle kot moški, lahko hodi z njim vštric. Nekoč ni bila tako. Anica ne bi mogla delati kot strugarka, če pa bi bila njena mezda nižja kot mezda moškega. Naša socialistična skupnost je prinesla poleg novih družbenih odnosov še enakopravnost ženi, ki je prav tako v svojem poklicu dokazala, da enakovredno pomaga ustvarjali lepšo bodočnost. Ivan Nipič HILDA MLAKAR prva predsednica delavskega sveta Delavski svet centralnih obratov v Ljubljani je na prvi seji izbral za predsednika tov. Hildo Mlakar. Za naše razmere nekoliko nenavadno, ker do sedaj nismo bili navajeni, da bi na tako odgovornem mestu bila žena, zlasti še, ker je v našem podjetju sorazmerno malo ženske delovne sile. Tudi sama pravi, da je bila zelo presenečena, da Uspeli našiti mladih nogometašev Mladinska nogometna ekipa sindikalne podružnice »Gradis« gradbenega vodstva Ljubljane ima v svoji vrsti same fizične delavce in vajence. Sindikalna podružnica je sprejela njihov predlog in ekipo registrirala. Moštvo se je odtlej srečalo z več klubi v Ljubljani in zunaj nje. Prvo srečanje je bilo s klubom Enotnosti iz Jevnice, ki se je končalo z našo zmago (5:2). V ponovnem srečanju smo premagali Enotnost 7:2. Lepo zmago smo tudi odnesli iz srečanja s klubom iz Šmartnega, in sicer 6:0 za nas. Naš nogometni aktiv je s temi rezultati zelo zadovoljen. Vsa hvala gre tov. Ivanu Vučkoviču, ki redno vodi naše moštvo na treningih in organizira naša tekmovanja. Naše moštvo mora odigrati še eno tekmo; če bomo zmagali, nas čaka lep pokal. Janez Murkovič Anketna vprašanja Nekateri člani so želeli, da odgovore na anketna vprašanja objavimo že v tej številki. Žal moramo priznati, da nam vse edi-nice do danes še niso poslale anketnih listov, čeprav bi bilo za analizo delavskega upravljanja v podjetju to nadvse koristno. Največ anketnih listov t. j. 590, nam je do danes poslala sindikalna podružnica gradbenega vodstva Celje in gradbišče Jesenice (80%). Nekateri odgovori so zelo zanimivi in jih bomo objavili skupno s celotno analizo v prihodnji številki. so med 17 člani izvolili za predsednika ravno njo in ji zaupali taka odgovorilo nalogo V centralnih obratih je namreč' 215 moških in le 24 žena. Tovarišica Mlakarjeva je zaposlena pri podjetju že 15 let, in to skoraj ves čas na istem delovnem mestu. Oče je bil monter pri mestnem vodovodu Ker je bil vedno v na-preduih vrstah, so ga večkrat preganjali. kar je v mladosti tudi sama občutila. Med ‘okupacijo so naši borci našli v njihovi hiši vedno toplo zavetišče. Hiša je namreč stala tik ob bodeči žici okupirane Ljubljane in tako so se ves čas borbe skrivali pri njih ilegalci. Kakšne naloge pa ste si zadali, sem jo vprašal. Teh je več ko preveč, predvsem nameravajo utrditi delavsko upravljanje, posvetiti več pozornosti pravilnemu nagrajevanju in na sploh posvetiti ljudem več skrbi. S tein bodo omejili fluktacijo delovne sile in ustvarili v kolektivu siplošno zadovoljstvo. Če bodo vsi skupaj dobro prijeli, bo nedvomno šlo pravi predsednica, toda to ni odvisno samo od nje, temveč od vseh članov im od celotnega kolek-tiva. C. Vzgoja kolesarjev v lesnem obrafu (Dopis iz Škofje Loke) Aprila in maja meseca je bila po vsej Sloveniji množična vzgojna kolesarska akcija. Tako so tudi v lesnem obratu v Škofji Loki pregledali vsa kolesa, ki so bila tisti čas v obratu. Komisijo so sestavljali: 2 uslužbenca LM iz Škofje Loke in predsednik komisije za HTZ v obratu. Komisija je temeljito pregledala vsako kolo posebej ter lastnika opozorila na morebitne pomanjkljivosti, ki bi zaradi njih vožnja na cesti ne bila varna. Od 59 koles je bilo brezhibno opremljenih le 26. V zvezi s to akcijo pa so v obratu tudi predvidena razna predavanja o varnosti prometa na cestah. V aprilu je imel tako predavanje komandir LM Škofje Loke Maks Zadnik. Seznanil je člane kolektiva o številu nesreč v lanskem letu, ki jih je spričo naraščanja vozil vse več. Število koles je za približno sedemkrat večje od drugih vozil, zato utegne biti vsaka nepravilnost v opremi za lastnika hudo nevarna ;n vzrok nesreče na cesti. S 1. majem se na cestah zahteva pravilna oprema in brezhibno stanje koles. Vsi prisotni člani kolektiva so predavanju pozorno sledili in se predavatelju najlepše zahvaljujejo. Pavel Žontar Leningrad, 15. IV. 1960 Dragi tovariši! Kako smo pravzaprav prišli sem? Tema št. 5524, sprejeta na lanskem zasedanju mešane sovjetsko-jugosl. komisije; za tehnično sodelovanje je glasila: Upoznavanje sa proizvod-njom krupnopanelnih montažnih zgrada uključujuči i proizvodnja panela i blokova, kao i sa mehani-zacijom kod montaže (sa pravom odabriranja dokumentacije po dogovoru strana). In tako nas je šest iz Jugoslavije, trije od Gradisa in trije Makedonci i. aprila letos odpotovalo v ZSSR. To sta še tov. Capuder iz gradb. vodstva Ljubljana in tov. ing. arh. Vede iz Projektivnega biroja. To se ni zgodilo po naključju. Mi smo v Jugoslaviji prišli najdlje v montaži, Rusi pa menda najdlje v svetu, vsaj kar se količine tiče. Vse, kar smo dosedaj videli, je za naše pojme ogromno in je na nas napravilo silen vtis. No, o tem pozneje, ko pride na vrsto. Danes pa bi hotel nekaj napisati o poti in o splošnih vtisih, ki bodo bralce Gradisovega vestnika gotovo zanimali. Kot rečeno, smo odpotovali 1. aprila ob 10. uri zvečer z Balt-expresom, ki ima tudi direktni vagon Moskva—Beograd. Odhod je spremljal močan naliv, tako da smo morali najeti postreščka, ki je našo dvomesečno prtljago spravil na vlak. Ne bi toga pisal, če bi se mi ne zdela zanimiva njegova zahteva Za plačilo: daj hiljadarku, pa smo kvit. No, mi smo mu dali 400 din in mislimo, da je še to preveč. Vagon, v katerega smo sedli, je sovjetski. Vsak kupe ima štiri mesta, ki se ponoči vsa pretvorijo v Postelje. Umivalnika ni v kupeju. Kupe sam je udoben, ves vagon pa zelo solidno in masivno izdelan. Vožnja bo trajala do ponedeljka zjutraj, to je kakih 60 ur. Drugi dan okrog 9. ure smo prispeli v Budimpešto. Vse je bilo že v znamenju njihovega narodnega praznika. LEI jen aprilis, 4«. To je nan, ko so pred 15 leti Rusi osvobodili Budimpešto. Kratek sprehod okrog kolodvora. En dolar smo zamenjali za 22 forintov po uradnem kurzu. Potem smo pa več kot polovico dali za štiri razglednice z znamkami. Pod vtisom take menjave so se nam zdele cene v izložbah ogromne. No, to ni primerjava, ker bi morali poznati plače, za kar pa ni bilo časa. Popoldan okrog 5. ure smo prekoračili liso in prišli na ozemlje ZSSR. Prva postaja Čop, mestece v bivši češkoslovaški podkarpatski Rusiji tik ob tromeji SŽ, Madžarske in CSR. Prva sovjetska uradna oseba, ki je stopila v vagon, je bila zdravnica: »Kak u vas zdorovje?« No, ker smo rekli, da smo vsi zdravi, je šla naprej. Še potrdila o cepljenih kozah iz Ljubljane ni zahtevala. Škoda. ko so se mi tako krasno prijele! Sovjetski sopotniki so pojasnjevali, da tako preprečujejo prenos nalezljivih bolezni. Če hi bil kdo bolan, bi moral v bolnišnico. Potem je prišla druga žena, ki se je zlasti zanimala za naše pomaranče, ker nismo imeli psov in podobnega spremstva. Bila je fitopatologinja, ki se zanima za »zdravje; živali in sadežev. Pišem to zato. ker tega na drugih mejnih prehodih še nisem doživel, mislim pa. da je ta postopek povsem upravičen. No. drugih komplikacij ni bilo, izpolnili smo deklaracijo o naši prtljagi, žigosali so nam potne liste in lahko smo izstopili iz vagona. Lrre smo premaknili za dve uri naprej, kolikor se razlikuje moskovski čas od srednje-evropskega. Vagon pa so zaklenili in odpeljali nekam. kjer bodo zamenjali vso spodnjo konstrukcijo. Sovjetske železnice so namreč za okrog 20 cm širše kot naše, kar omogoča znatno mirnejšo vožnjo. Tudi vagoni so večji, pa je hodnik v spalnem vozu dovolj širok, da se z lahkoto srečata dve osebi mojega kalibra. Naj spregovorim nekaj besed o sovjetskih železnicah. SZ je ogromna država. Zveze se zaradi težavne gradnje ceut, zaradi dolge zime itd. lahko najbolje vzdržujejo z železnico. Zato je njihovo omrežje dokaj gosto. Cesto smo vozili skozi podvoze ali nadvoze drugih prog. Vagoni so veliki, zeleno pobarvani, udobni, tudi oni drugega razreda. Brzina je bila okrog 80—85 km/h. V naši kompoziciji je bil tudi jedilni voz, čeprav so pri »Kompasu« v Ljubljani trdili, da ga ni in da je treba vzeti s seboj suho hrano. In tako smo v strahu, da ne bi shujšali, vzeii s seboj zaloge klobas, salam, konserv, sira itd. Še danes imamo nekaj od tega. Vlak za razliko od naših vlakov vozi točno po voznem redu. Ves čas smo delali primerjave. Minuta, dve razlike, in to zmeraj prezgodaj, nikoli prepozno. Postaja v Čopu, čeprav majhna, je naredila s svojo čistoto na nas odličen vtis. Daši zvečer, ni bilo nikjer papirčka ali pa cigaretnega ogorka, vendar je bilo na postaji precej ljudi. Ko smo sedeli v bifeju, je nekdo prižgal cigareto. Takoj ga je službujoči železničar ogovoril, da je tu prepovedano kaditi. Napisa sicer ni bilo, vendar reš ni nihče kadil. Torej, disciplina! Kakšnega papirja raje nismo poskusili vreči po tleh. Čistoča jc sploh ena glavnih odlik vseh ruskih mest, kolikor smo jih videli. Pariz, London, da ne govorim o Beogradu, so mnogo bolj umazani od dima, saj in odpadkov. Na postaji je tudi banka. Na kreditno pismo smo dvignili nekaj denarja. Torej tudi strah, da bomo brez denarja do Moskve, je bil odveč. Tudi denar je soliden, ruski. Bankovci veliki, iz debelega papirja tudi za 1 rubelj. Vrednost? Uradna, po kateri smo jih dobili: dolar — 10 rubljev — 600 din. Dejanska, po cenah v trgovinah sodeč in po plačah bi cenil en rubelj okrog 25 dinarjev. Za radijske aparate, televizorje znatno več, za tekstil, hrano pa manj. No, k temu se bom še povrnil. Drugi dan smo se vozili skozi rodovitno Ukrajino. Nič posebnega. V oči padejo le ogromne »non stop« njive. V Kijevu smo iz vlaka gledali obsežno stanovanjsko gradnjo. Tudi montažno gradnjo smo nekje opazili. Tretji dan zjutraj smo se zbudili že pred Moskvo. Po poljih je ležal še sneg. Le tu in tam so se kazale kopne lise. Noči so bile še vedno pod ničlo, mlake in potoki zamrznjeni. Plašči, ki snio jih doma že skoraj odložili, bodo prišli še zelo prav. Sopotniki nam razlagajo, da je povsem možno, da še zapade sneg, snežilo pa je že tudi v juniju in juliju. Nobenega sledu zelenja! Pozneje smo sem in tja opazili ljudi z nekaj vejicami mačic, kot pri nas v februarju ali marcu. Na postaji v Moskvi bi nas moral pričakovati kdo iz ambasade. Ker pa iz Beograda niso ničesar javili, čeprav so obljubili, seveda ni bilo nikogar. Potem smo našli nekoga, ki je pričakoval neko drugo grupo. Začudeno je rekel, da v teh dneh pričakujejo samo tri, ne pa šest. No, v organizaciji so pa naši res ne-nadkriljivi. Ker ni bil rezerviran hotel, smo morali v ambasado. Končno so nam našli sobe v hotelu, oddaljenem 15 km iz mesta. Vendar nismo odšli v hotel, ker je bil za ob 14. uri napovedan sestanek z Rusi. Ko smo se pa po kosilu zaradi tega sestanka vrnili v ambasado, so rekli, da je preložen na naslednji dan. To zaradi tega, ker tudi Rusi pričakujejo samo troje inženirjev in morajo najprej urediti vse potrebno med seboj. Tako smo se končno slabe volje odpeljali v hotel. Ko sem v Beogradu izpraševal tovariše, ki so že bili v SZ, glede .hotelov, so rekli: slabih hotelov v SZ ni. In res, vse kar smo dosedaj videli, to samo potrjuje, čeprav nismo stanovali v hotelih, ki bi se prištevali v kat. la. Čistofa vzorna. v vsaki sobi radio iu telefon, centralna kurjava, vsaka soba ima kopalnico s toplo in mrzlo vodo. l’o tleh preproge itd. V hotelu je poskrbljeno za vse. Trafika, časopisi, razglednice, znamke, razni drobni galanterijski predmeti se tu lahko kupijo. Brivec, pralnica perila, delavnica za popravilo predmetov iz usnja, vse je v hotelu. Tu vam rezervirajo vstopnico za gledališče ali pa naroče taksi. Pri nas so nekateri novi hoteli sicer luksuzneje opremljeni,. imajo aluminijasta okna, lepe s ploščicami obložene kopalnice, krasne lifte, ampak kaj, ko to le prepogosto ne funkcionira. Tu pa je izdelava za naše pojme vsaj po zunanjem videzu površna, obrtniška dela v novih objektih pa za naše pojme skoro slabo izvršena. Vendar vse funkcionira. V novem hotelu je bukov les liftove kabine pri vsakem premiku škripal, kot da bo vsak čas razpadla, vendar je lift brezhibno deloval. Ta groba slaba izdelava obrtniških del je sploh karakteristična za gradbeništvo v SZ. Nekdo j c rekel, da oni ne gradijo hiš. pač pa rešujejo stanovanjsko vprašanje in se nimajo časa ukvarjati z. raznimi deta jli. Rekel sem, da je v vseh sobah zvočnik. Zvočnik je bil tudi v vagonu. Brž ko smo prešli mejo SZ, je začel delovati in pri tem nismo imeli nikake možnosti vplivati nanj. Počasi nam je začel dražiti živce. V hotelu je v sobi tudi zvočnik z razliko, da se da izključiti. Ampak kaže. cla se človek nanj navadi. 1 u-di sedaj je pred menoj na mizi in oddaja menda neko dramatizacijo iz življenja Lenina, katerega obletnico, rojstva te dni obhajajo komunisti vsega sveta. Menda sem se na to navadil, in me prav nič ne moti. Človek se ne počuti tako sam. Drugi »artikel«, ki se najde v vsaki hotelski sobi, je telefon. Telefon je na vsakem hodniku, na ulici so številne javne govorilnice, celo v nekem taksiju je bil. vendar ne vem. kako tam funkcionira. Telefonskega imenika pa še nisem videl in kaže, da ga vsaj v našem smislu sploh nimajo, človek mora telefonsko številko pač vedeti. Srečanje z Abrahamom Ta kotiček našega lista smo posvetili dolgoletni članici kolektiva tovarišici Cirili Krmec. »Dolgo je že tega, ko sem 15. septembra 1945 nastopila službo pri našem podjetju v Kranju«, je skromno začela pripovedovati svojo življenjsko zgodovino. »Gradili smo most čez Savo, takrat je bilo še težje, vendar se rada spominjam teh dni. Sploh pa mi je Gorenjska zelo pri srcu. Kdo ne ljubi gorenjskega zraka, planin, zeienih trat, ki se nežne in nedotaknjene svetlikajo v jutranji rosi in hrepenijo k soncu...« Da, taka je naša Cirila, mogoče preveč skromna, zato tudi vseh ciljev ni dosegla. »Nič posebnega se v tem času ni zgodilo,« je dejala. »Bila sem na večjih gradbiščih, najdalj pa v Škofji Loki. Spoznala sem se z mnogimi in rada se bom z nii-mi še srečala. Mogoče sem bila včasih malo sitna, toda delala sem vedno rada. Čeprav imam že pravico do pokojnine, bi rada bila še nekaj časa v službi, vsaj tako dolgo, dokler še lahko podjetju kaj koristim. Ob 50-letnici rojstva ji kličemo: Še na mnoga leta! L. C. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. Ing. Uršič in tov. Capuder v Mos/kvi, aprila 1960. V ozadju Kremelj Pogled s Kremlja na nebotičnik na Kotelničeskem nabrežju Ko človek pride v nepoznano velemesto. si želi priporočila, da se v mestu nekako orientira. Torej karta s kazalom ulic, najvažnejših objektov. potom karta prometnih zvez. Ves čas. ko smo bili v Moskvi, smo iskali tako karto. Končno smo našli nekak turistični vodič v nemškem jeziku s karto, kjer je bilo označeno morda deset najvažnejših ulic in nekaj markantnih objektov tei zemljevid podzemne železnice. Po avtobusih pa smo si morali pomagati s spraševanjem Podobno je bilo tudi v Leningradu z razliko, tla je vodič angleški in karta nekaj boljša. To je vsekakor pomanjkljivost. ki jo tujci zelo občutimo, če se spomnim odličnih kart Londona ali Pariza. ing. jože Uršič (Nadaljevanje prihodnjič) Človek praznuje svojo petdesetletnico samo enkrat v življenju. Ne dočakajo vsi ljudje tega jubileja, posebno pa še ne v vzponu svojih moči. Inženir Lojze Štok je star član našega kolektiva. Tisti, ki ga poznajo, in tisti, ki se prvič srečajo z njim. bodo spoznali v njem predvsem človeka. Ni zastonj dejal pod-predsednik ravenske občine in najstarejši komunist v tem kraju tov. Kokah da je ing. Štok predvsem ljudski inženir. Da, ljudje ga imajo radi. Skromen, pravičen, dober gospodarstvenik. vse to so njegove odlike. Rodil se je 25. V. 1910. Kot nešteto drugih, je tudi on okusil nasilje fašističnega terorja, saj so ga okupatorji kmalu po vdoru internirali. Po osvoboditvi ga že lota 1945 najdemo v naših vrstah. Nekaj časa |e delal na Savici in na raznih drugih objektih. Dolgo je vodil dela pri gradnji tovarne anodne mase v Kidričevem, kjer je — kot sam pravi — preživel najlepše obdobje svojega strokovnega delovanja. Lani je prevzel mesto šefa gradbišča Ravne na Koroškem, kjer je v tem kratkem času pokazal ogromne organizacijske sposobnosti. Ko danes sredi največjega dela in ustvarjalnega zanosa praznuje svojo petdesetletnico, se tudi mi pridružujemo besedam tov. direktorja ing. Keržana, ki mu jih je Ing. Šlok izrekel ob majhni proslavi na gradbišču Ravne: Tovariš Lojze, iz srca Ti kličemo še na mnoga leta! Pred nekaj mtieci se je vrni) Iz Švice tov. LUDVIK KMETEC, ki je zaposlen v obratu gradbenih polizdelkov. Bil je na praksi v Švici devet mesecev. Po vrnitvi sem ga vprašal, kako je bil zadovoljen s prakso, ki mu jo je nudilo naše podjetje. Povedal mi je, da je zelo zadovoljen: »20. maja sem prispel v že vnairrej določeno mesto v Švici. Napel sem vse sile, da bi se čimveč naučil. Reči moram, da so bili Švicarji zelo vljudni in prijazni in vselej pripravljeni nuditi znanje vsakomur, ki se je hotel česa naučiti. Pri njih je treba precej več delati kot delamo pri nas. Pa ne samo to, da je treba bolj delati, imajo tudi 12-urni delavnik. Mislim, ee bi mi tako delali, bi gotovo prej zgradili socializem. Po drugi strani pa se občuli, da njihov delavec nima pravice do življenja. Vodilni ljudje so bili zelo dobri z nami; najprej so me vprašali, kako živi moja družina in mi dejali, če me bo mučilo domotožje, ali bom imel težave pri delu, naj kar pridem povedat, da mi bodo pomagali po njihovih močeh. Bil sem presenečen nad tolikšno človečnostjo. Izdelovali smo betonske cevi raznih dimenzij, montažna stopnišča, razne stebričke, razne taras plošče m druge drobne izdelke. Vse to smo delali z največjo pozornostjo in vestnostjo, čeprav to ni bilo naše in smo vedeli, da gre dobiček v žep bogatih ljudi. Zato želim povedati, da moramo tudi doma tako delati, vestno in pozorno, kajti zavedati se moramo, da pri nas delamo pa zares zase. Pripominjam, da so me kot Jagoato-vana zelo lepo gledali in da sem bil zato silno ponosen na svojo domovino.« Martin Pižent KRIŽANKA [t 2 3 U 5 r= K 13 ona {i5 iš ie " H 20 23 H 27 31 3š 31 H — 139 40 Vodoravno: 1. majhna okenca, ?. prestavitev, sprememba položaja, 13. katalog, spisek imen, 14. čeprav, čeravno, 15. zli duh, zlodej, 17. pripravljeni (prislov), 18. središče vrtenja, 20. kmečko gospodarsko poslopje, 22. snov, materija, 23. ribiška mreža, 25. velika tovarna motorjev v Kopru, ki jo je zgradilo naše podjetje, 27. ločilni veznik, 28. gnojna bula. furunket, 50. oseba iz znanega Haškovega romana »Dobri vojak Svejk«, 32. pogosta končnica priimkov, 33. izdelovalec načrtov, 35. predpona, ki v tujkah pomeni »majhno, drobno«, 37. določim čemu vrednost, 39. stojalo, podstavek za apairate, 41. kotanjast, poln jam, 42. orodje z,a tesamje. Navpično: 1. največje ljubljansko industrijsko podjetje, za katerega ZANIMIVOSTI PREJNAPETl BETON NA KITAJSKEM Kitajska je ogromna dežela z velikanskimi potrebami po modernih konstrukcijah. Uporaba prejnapete-ga betona, s katerim se zmanjša poraba jekla, pomeni seveda velik prihranek. Pri uporabi pre j napetega betona uporabljajo standardne elemente kot nosilce, stebre, plošče, stropne votle elemente in podobno, pri čemer dosežejo 42—76 % manjšo upo- je zgradil tovarniške objekte »Gradis«, 2. končnica glagolov v 1. osebi ednine, 3. okrajšano ameriško moško ime, 4. špansko žensko ime (Neža), 5. sladka dišava, 6. upravitelj posestva, gospodar, 7. različna soglasnika, 8. evropski veletok, 9. tujka za državni proračun, 10. drevo, na katerem gojijo sviloprejke, 11. nedosežni vzori, 12. kraj na Štajerskem, kjer je naše podjetje gradilo objekte velike tovarne glinice im aluminija, 16. ni v moji lasti, 19. hidroelektrarni v Bohinju, ki jo je zgradil »Gradis«, 21. prid, nasprotje škode, 24. košček redkega, rahlega blaga alii snega, 26. verske loči- Hvala za spremstvo, od tod naprej bom pa že sam našel domov ne, 29. telesna poškodba, 31 značilna primorska pokrajina, 34. zver iz rodu mačk, 36. tuje žensko ime, 38. različna soglasnika, 40. italijanski spolnik. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. okolica, S. Polgar, 14. Prvi maj, 15. sljuda, 16. enice, 17. B(ratko) K(reft), 19. tubus, 20. kita, 21. Mirt, 23. beta, 24. Aci, 25. peščenec, 27. Ra, 28. voz, 29. rok, 30. Ik, 32. buldožer, 35. pir, 36. Šaril, 38. Aden, 39. Samo, 40. obara, 42. ab, 43. Tomos, 44. ledeno, 46. Rjavina, 48. Aladin, 49. Ankaran. Navpično: 1. opekar, 2. krnica. 3. oviti, 4. lica, 5. ime, 6. Ca, 7. ajbiš, 8. p. s. (post scriptum), 9. Olt, 10. sljuda, 11. dubec, 12. adut, 13. rasa, 18. krč, 21. mezda, 22. teren, 25. pol, 26. nor, 28. Vuhred, 30. Jimona, 31. krosan. 32. brada, 33. oda, 34. zebra, 35. Pamir, 36. šola, 37. Abel, 39. sova. 41. Ani, 43. tak, 45. on, 47. jn. Dopis iz Srbije /z Srbije se oglaša bivši predsednik delavskega sveta tov. Franc Rakef: Dragi tovariši! Smatram za potrebno, da se tudi jaz oglasim o našem cestniku. Sem o daljni Srbiji o kraju Gramatta — L.epenica. Imam se kar dobro. Dela je dovolj, saj imam kar 60 tečajni-koo. Poučujem nove metode zidanja. Naenkrat delam s polovico tečajnikov, in to dopoldan in popoldan. Tukaj so različni tečaji in na žalost tudi tu obstoja mnenje, da je za zidarja le tisti, ki ni za drug j>oklic — toda stanje se le počasi popravlja. V nedeljo smo imeli tekmovanje o Vranjem in je moja skupina odnesla najboljšo oceno. Lepe pozdrave uredniškemu odboru in celotnemu kolektivu. Opomba uredništva Tovarišu Rakefu se zahvaljujemo za pozdrave in mu želimo, da se kmalu orne med nas ter doma prične z istimi tečrd* rabo jekla in znižanje cene za 22— 53% . Prav lako izdelujejo iz prej-napetega betona železniške prage, katerih cena je za 10 % višja od cene za lesene prage. Uporaba prej-napetega betona se na Kitajskem stalno širi. Lela 1957 so ga uporabili le 1,3 % od celotne količine betona, leta 1958 že 6,6 %. BETONSKI MEŠALEC IZ ALUMINIJA V Združenih državah Amerike so izdelali betonski mešalec iz aluminija, ki je montiran na avtomobil. Razen šasije so za vse dele uporabili aluminij, ki se da variti, model pa je isti kot pri betonskem mešalcu iz jekla. Zmanjšanje teže vozila je znatno. Tako je n. pr. žleb, ki služi za izpraznjevanje, za polovico lažji od standardnega jeklenega modela. Zakaj gradbince zapostavljajo Poslušal sem radijsko oddajo posvetovanje o poklicih in niti enkrat o j>ol ure nisem slišal, da bi spregovorili kaj o zidarjih ali tesarjih. Čutil sem se užaljenega, kajti gooorili so o raznih poklicih, samo našega niso omenili. Ne oem, ali ljudje še danes verjamejo staremu reku, da je za gradbinca še zmeraj dober, kdor je malo duševno defekten. To pa ne drži, saj naša stroka zahteva oeliko-krat oec znanja in spretnosti kakor mnogo drugih strok, posebno danes, ko začenjamo moderno in montažno gladiti. Ker gre šolsko leto h koncu in imate gradbinci otroke in ste mogoče poslušali posvetovanje o poklicih 15. maja, nikar ne oklevajte, če ste namenili otroka za zidarja ali tesarja. kajti če ima veselje, bo zmeraj dober strokovnjak. Nikakor ne mislim podcenjevati tega posvetovanja, pač pa gradbinci želimo, da se poslovalnice tudi o našo stroko poglobijo, tako da se bodo otroci že o šoli seznanili o našem delu, da bodo oe-deli, da so to lepa mesta, tovarne ter centrale, hidro in termo, ceste in mostovi. Vse to gradijo gradbinci, ki so že od kamene dobe najstarejši in najbolj znani poklic. Dobrih zidarjev in tesarjev nam še zmeraj primanjkuje in jih še tudi ho. Anton Petrovič, Hrastnik Viadukt čez dolino Papagaio Braziliji Pri gradnji železnice Sao Paolo—Porto Alegre se je premostila dolina reke Papagaio z zelo lepim, 480 m dolgim in povprečno 34 m visokim viaduktom, ki ga vidite na sliki. Viadukt je zgrajen iz sedmih lokov razpetine 42,50 m in iz enega loka razpetine 90 m z višino 40 m. Temelji mostu so vliti na skalo, ki je 5—10 m globoko pod zemljo. Lok razpetine 90 m pa temelji na dveh armirano betonskih odprtih kesonih prereza 6,:0m X 11,50 m. Kesona ležita 10,50 ni globoko. Za temelje so porabili 695 m3 betona, za vsa ostala pripravljalna dela pa 2350 m3. Odre so izdelali iz jeklenih cevi. Za vsak lok, razpetine 42,50 m so porabili 13 km jeklenih cevi in 70.000 spojk v skupni teži 60 ton. Za veliki lok, razpetine 90 m, pa je bilo treba 27 km jeklenih cevi in 190.000 spojk v teži 135 ton. Ta oder so zavarovali proti nevarnosti, da bi se prevrnil zaradi vetra s 14” debelimi jeklenimi vrvmi sidri v skupni dolžini 12 km. Vsi odri so temeljili na lesenih pilolah. Za gradnjo samega mostu pa so porabili 480 ton betonskega jekla, 3900 m3 betona ter 15700 in2 plohov. Delo je trajalo tri leta, zanimivo pa je pri tem to, da so morali vse delo opraviti nekvalificirani delavci. Seveda je bil postopek za betoniranje loka dobro nroštedirnu (no »Construction« 1959—r-nt. Delavski svet celjskega gradbenega vodstva je na zadnji seji sklenil, da proda ali zamenja za novega dobro ohranjen osebni avto znamke »Opel«. Prednost imajo podjetja ali člani kolektiva, ki še nimajo »Fičkota« Ali me slišiš, dragec? Napravila sem šoferski izpit ■ Obširno pismo ob 15-leinici dela pri podjetju nam je poslal tov. Frane Krčmar, tesar iz Šoštanja. Ker je pismo pisano v hrvaškem jeziku, ga bomo v celoti objavili v prihodnji hrvaški številki. ■ Tudi pesmico tov. Franca Hrena iz gradbenega vodstva Ljubljana bomo objavili skupno s sliko okroglega paviljona. H Tov. Stane Uhan iz Raven nam je poslal razpravo o delavskem upravi jap jp v podjetju in prenosu kompetenc na nižje organe. Pismo bomo obravnavali na seminarju za člane delavskega sveta podjetja in ga potem v celoti objaviti. Nuklearna merjenja komprimacije tal V zadnjem času so ameriški tehniki sestavili instrument za nuklearna merjenja, ki je sposoben določiti na samem mestu uporabe gostoto in procent vlage kompriinira-nega nasipa pri gradnji avtocest. Ce se ta metoda primerja s tradicionalno metodo, da postopek z nuklearnim merjenjem razne prednosti, kot: teren ni treba razkopati, meritve so 5 krat hitrejše in rezultati so verjetno točnejši. Če se uporabi nuklearna mera za meritve gostote in vlažnosti tal, je treba ta instrument samo postaviti na površino terena in odčitati na številčnici ter odčitano število primerjati na diagramu, ki je prirejen zahtevanim pogojem. Ta metoda se bo lahko uporabila tudi za določanje debeline betona in asfalta in za določanje razmerja voda—cement pri mešanju betona. V pokoj odhajajo Iz vrst starih »gradisovcev« se je 21. IV. 1960 poslovil tovariš Alojz Petrič, nazadnje zaposlen od 1955 leta dalje kot skladiščnik na gradbišču »Gradisa« v Kopru, ki je odšel v zasluženi pokoj. Med drugimi so ga posebno dobro poznali šoferji — nekateri so ga imeli celo za »hudega«. Res je, nobene stvari ni naš Petrič bolj sovražil kot malomarnost in netočnost pri opravljanju službenih dolžnosti — v tem je bil sam res zgled. Vendar je kljub svoji starosti in vestnemu izvrševanju svoje čestokrat naporne službe ostal dobričina, vselej pripravljen za šalo in prijateljski pomenek. Takega poznamo Petriča že vrsto let — odkar je zaposlen pri podjetju »Gradis« Ob slovesu so se ga spomnili njegovi sodelavci, mu izročili lepo spominsko darilo in mu obenem zaželeli, da bi zadovoljno užival zasluženi pokoj še dolgo let v kreni svoje ljubljene družine! Mrak Marija V slovo Ko se poslavljam skoraj po desetih letih od našega podjetja, moram zapisati nekaj besed o slooo in zahvalo vodstvu podjetja in tovarišem, s katerimi sem preživel osa ta leta o prijateljstvu in slogi. Človek bi mislil, dolgo je 10 let. Meni so minila prehitro, Z veseljem in ponosom sem zrl na uspehe našega kolektioa, ki se zrcalijo o rastočih stavbah o Kopru in okolici. Leto za letom so se dvigale tovarne, stolpnice, moderni stanovanjski bloki, tranzitna skladišča našega nooega slovenskega okna o snet. Ob tem velikem in neprestanem delu bi skoraj pozabil, da pritiska že šesti križ na mojči ramena. Vendar bi delal, da kljub letom težko zapuščam sooje delovno mesto, pod jel ie. tovariše in odhajam o pokoj. Želim pa našemu kolektivu še mnogo uspeha in sreče o nadaljnjem delu. Odstopam sooje mesto mlajšim močem, ki naj delu posvetijo oso soojo vestnost in polet, ose telesne in duševne sile, zakaj le tako je možen uspeh kolektioa. ki prinaša koristi posamezniku, naši skupnosti in napredku naše domovine. Vse sile za socializem! ALOJZ PETRIČ, KOPER Andrej Glozar Z ravenskega gradbišča je (Kisel v zaslužen pokoj zidar tov. G 1 a z a r Andrej, ki je bil neprekinjeno zaposlen na našem gradbišču od 18. VI. 1949 do 15. III. 1960. Ob tej priliki mu je upravni odbor dal primerno nagrado za njegovo vestno in prizadevno delo. Želimo mu še mnogo prijetnih let. BM Na poti domov ga je zadela kap Kot večina članov našega kolektiva je hotel tudi tov. Viktor Slavič, šofer v centralnih obratih, preživeti prvomajske praznike s svojo družino. Na predvečer praznika se je vračal proti domu. Med potjo mu je poslalo slabo. Usedel se je na travo ob cesti, kjer ga je kmalu nato zadela kap. Pokojnik je bil star 44 let. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Delavski svet centralnih obratov je ženi pokojnega Slaviča odobril enkratno podporo v višini 50.000 din. Družini pokojnika naše iskreno sožalje!