Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ’/* leta BO din, za */« leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 138. Časopis za trgovino. industrijo Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-53. Ivliaia T“k »onrfeUek. 12(9010 gred,, ta petek Ljubljana, petek 10. decembra 1937 Cena p0**™'"11 l'SO Vtsno itevllk] din * Italijansko- jugoslovanski odnošaji Pravilno je zapisal te dni neki nemški list, da sta Jugoslavija in Italija naravnost šolski primer, kako se dve sosedni državi gospodarsko harmonično dopolnjujeta. Resničnost te trditve se je zlasti izkazala v povojnih letih, ko je pri vsej politični napetosti, ki je vladala med Jugoslavijo in Italijo, vendarle trgovina med obema državama stalno rasla. Niti najbolj napeti politični dogodki niso mogli te naravne gospodarske zveze med obema državama omajati. In v dobro obeh držav je bila ta zveza in medsebojna trgovina med Italijo in Jugoslavijo je oplajala obe državi. Seveda pa so stalno napeti politični odnošaji morali končno škodovati tudi za obe državi koristni medsebojni trgovini, da je začel njen obseg padati. Naravnost kata strofa pa je nastala, ko so prišle sankcije, za katere se je morala Jugoslavija odločiti tudi proti svoji volji in na škodo svojih interesov. Naš list je takrat odločno nastopil proti sankcijam ter zlasti poudarjal, da za vso škodo sankcij ne dobivamo nobenih resničnih kompenzacij, na drugi strani pa sankcije tudi ne bodo dosegle one ga učinka, kakor se je pričakovalo. Zaradi sankcij je padla cena našemu lesu, ves lesni izvoz se je ustavil, da je vse naše gospodarstvo zadela najtežja stiska. Končno so sankcije padle in hipoma je tudi oživela trgovina med Jugoslavijo in Italijo. Hkrati z obnovljenimi gospodarskimi stiki pa so se zboljšali tudi politični odnošaji in sklenjen je bil pakt prijateljstva med obema državama. Avtomatično so nato padle tudi razne ovire naši zunanji trgovini in naš izvoz v Italijo se je skokoma dvignil. Obe državi sta mogli zopet začeli izvajati svoje naravne funkcije, da se druga drugo gospodarsko dopolnjujeta. Kot list slovenskih gospodarskih stanov moremo biti tega razvoja le veseli in zato tudi s simpatijami spremljamo potovanje ministrskega predsednika dr. Stojadinoviea v Rim, ker to potovanje daje upanje, da politična nasprotja ne bodo več motila dobrih in koristnih gospodarskih odnošajev med obema deželama. Zato pa tudi s prav posebnim zadoščenjem pozdravljamo lepo gesto italijanskega ministrskega predsednika, da je ukazal oprostitev vseh političnih internirancev iz Julijske Benečije. Ustvarjeno je s tem ugodnejše ozračje, ki bo nujno tudi dobro vplivalo na poglobitev gospodarskih odnošajev med obema državama. Upamo, da bo italijanska vlada šla še korak dalje in uresničila tudi del tistega, kar se je pričakovalo po obisku grofa Ciana v Beo gradu. Posebno za časa etiopske vojne so dokazali naši rojaki v Italiji tako veliko lojalnost do Italije da bi bilo tudi z italijanskega stališča samo dobro in koristno, če bi se njih lojalnost nagradila s tein da bi se spoštovale njih narodne pravice. Po obisku predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Rimu pač ni več vzroka za staro nezaupanje ki je bilo tudi glavni vzrok za trdo roko proti našim rojakom v Julijski Benečiji. Kot gospodarski list iskreno že-imo, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo v resnici zboljšajo in zato želimo tudi, da se čim bolj zmanjša ona senca, ki je doslej najbolj preprečevala, da bi naravni pogoji gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo popolnoma oživeli. Ta senca je tem manj potrebna, ker so gostovanja gledaliških umetnikov že dokazala, da bi moglo tudi kulturno sodelo- vanje obeli držav roditi najlepše uspehe. Ugoden potek rimskih dni odpira optimistične perspektive. Zakaj ne bi storili vse, kar je v naši moči, da bi te perspektive ostale trajno dobre in se še zboljševale? Borba proti ne krošnjarstvu Iz poročila tajnika dr, Ivana Plessa Iz obširnega poročila, ki ga je podal tajnik dr. Ivan Pless na zadnji seji trgovinskega odseka Zbornice za TOI o akcijah zbornice v trgovinskih zadevah, smatramo za potrebno, da priobčimo kratek izvleček poročila o krošnjarstvu. To poročilo je zanimivo že radi tega, ker vsebuje statistiko krošnjarskih dovolil v območju dravske banovine. So to podatki, ki doslej še niso bili objavljeni in ki bodo prav gotovo interesirali vsakega trgovca, v prav posebni meri pa tudi naše trgovske organizacije. Poročilo pravi: V borbi proti nedopustnemu krošnjarjenje, Zlasti proti krošnjar-jenju z manufakturiiini blagom, je dosegla zbornica v zadnjem času uspehe, ki predstavljajo znaten korak k normalizaciji prilik v ambulantni trgovini in s katerimi se bo, če se bodo oblastva ravnala po navodilih ministrstva, v znatni meri omejilo krošnjarstvo in pričeli zatirati prekrški, ki žal da-. ejo interesentom stalno povode za utemeljene pritožbe. Na ponovne ustne in pismene intervencije naše zbornice je ministrstvo za trgovino in industrijo zdalo razpis II. br. 37132/u od !. oktobra 1937, v katerem ugotavlja, »da je bilo opozorjeno, da se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala, posebno 7, manufaktur-nim blagom vrši na način, ki presega inteneijc zakona o (»hrtih, po katerih se mora tako trgovanje smatrati kot socialna preskrba siromašnih in za druge posle nesposobnih oseb. Da bi se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala spravilo v sklad z intencija-mi zakona o obrtih in z namenom, da se odpravi vsak povod za pri tožbe proti poslovanju ambulantne trgovine, zlasti z manufakturnim blagom,« je ministrstvo naročilo, »da se mora izdajanje dovolil za izvrševanje trgovine brez stalnega poslovnega lokala omejiti samo na ozira vredne primere. Radi tega morajo pristojna oblastva v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali obstajajo okolnosti, ki bi po intencijaii zakona opravičile izdajo dovolila.« V istem razpisu je ministrstvo trgovine in industrije prepovedalo izdajanje novih dovolil za krošnjarjenje z manufakturnim blagom. Že izdana dovolila smejo pristojne oblasti podaljšati, pri čemer pa morajo »v vsakem posa meznern primeru ugotoviti, ali obstoji upravičen razlog za tako podaljšanje.« Ker je poslalo ministrstvo prednji razpis banski upravi radi iz daje potrebnih navodil prvostop nim upravnim oblastvom, je zbor nica s posebno vlogo prosila bansko upravo, naj bi prvostopnim upravnim oblastvom naročila, da morajo pred izdajo krošnjarskili dovolil v vsakem konkretnem primeru zaslišati zbornico, da se tako ugotovi, če obstajajo okolnosti, ki bi po intencijaii zakona upravičile izdajo oz. podaljšanje krošnjar-skega dovolila. Tudi je zbornica ob tej priliki zbrala podatke o številu imetnikov krošnjarskili dovolil, izdanih od obrtnih oblastev v območju dravske banovine. Statistika, sestavljena po podatkih obrtnih oblastev, nam nudi naslednjo sliko: Statistika krošnjarskih dovolil na področju dravske banovine C N o CJ t»/) C o| b/j 3 £2 a Obrtno oblaetvo g g •s 3.2 c« os •Sl 2 s, o S K X> srezi 11. pr. murskosoboški srez, iz katerega mora vsako leto na tisoče in tisoče oseb odpotovati za kruhom na težka dela v tujino, ker se doma ne morejo preživljati. Zna-ilno je, da prav v tem srezu ni bilo izdanih nobenih krošnjarskih dovolil, dasi bi bilo upoštevajoč gospodarske prilike pričakovati, da bo tu doma največ krošnjarjev, Dovolilo za trgovanje z manufakturnim blagom, in za te se najbolj zanimamo, ima v dravski banovini 250 oseb. Samo v črnomeljskem srezu, kjer šteje Združenje trgov cev samo 192 članov-trgovcev, ima nič manj kot 160 oseb dovolilo za krošnjarjenje z manufakturnim Mestna poglavarstva: Celje — 1 2 Maribor 4 4 Ptuj — 5 — Ljubljana Sreska načelstva: 19 20 —• Brežice — — Celje — 7 Črnomelj 166 — Dol. Lendava — 6 . Dravograd — 1 4 Gornji grad —, — — Kamnik 4 — — Kočevje 3 321 — Konjice — — — Kranj 8 31 7 Krško — — — Laško — 1 — Litija 2 — — Ljubljana 3 17 1 Ljutomer — — — Logatec — 22 2 Maribor, d. breg — 10 — Maribor, I. breg 1 1 — Murska Sobota — — 74 Novo mesto 1 15 1 Ptuj — 1 — Radovljica 23 19 — Slovenj Gradec 1 — — Škofja Loka 19 11 — Šmarje pri Jel. — 1 — 250 494 95 Zasedanje ta Iz prednje statistike je razvidno, da poseduje v dravski banovini 250 oseb dovolila za krošnjarjenje z manufakturo, 494 oseb pa druga krošnjarska dovolila. (V tretji rubriki gornje statistike je navedeno število rokodelcev brez stalnega poslovnega lokala, kakor brusačev popravljalcev dežnikov in kuhinj ske posode, mlatilnic in dr. V sre zu Murska Sobota poseduje 62 oseb dovolila za mlatenje z mlatil nim strojem od kraja do kraja.) Krošnjarjev, ki prodajajo blago od kraja do kraja, imamo torej samo v dravski banovini 714, pri čemer niso všteti krošnjarji iz savske primorske in drugih banovin, ki predstavljajo naravno veliko veči 110 vseh po našem območju potu jočih krošnjarjev. Statistika nam kaže, da imamo samo šest srezov, ki niso izdali nobenega krošnjarskega dovolila Zlasti preseneča, da je med temi blagom. Dočim ni mestno poglavarstvo v Celju, Mariboru, Ptuju in še 14 sreskih načelstev izdalo nobenih dovolil za krošnjarjenje z manufakturo, je izdalo mestno poglavarstvo v Ljubljani 19 osebam, tako dovolilo. Visoko število (321) tako/.vati ih »Kočevar jev«, ki potu je po večini po inozemstvu, pač ne potrebuje nobenega komentarja. Gornjo statistiko je sestavila zbornica predvsem zato, da dobi točne podatke o domačih krošnjarjih. V glavnem pa ima ta statistika namen, da se bo moglo po enem letu ali celo že po šestih mesecih ugotovili, ali in v koliko so se izdana navodila ministrstva trgovine in industrije upoštevala, A ko ji h bodo obrtna oblastva upoštevala, in o tem ne smemo dvomiti, bodo morale zgornje številke prav znatno pasti. Apeliramo na tajništva trgovskih združenj, da si dobro ogledajo priobčeno statistiko krošnjar-stva in da začno sistematično delati na to, da se v njih okraju krošnjarstvo zatre. Če morejo biti eni okraji brez krošnjarjev, morejo biti tudi drugi. A ne samo jadikovati nad krošnjarsko nadlogo, tudi delati je treba proti njej. Končna klasifikacija blaga šele po zaslišaniu gospodarskih krogov adi obilnosti predmeta razpravlja danes le načelno o predlagani reformi, dočim naj se za podrobno debato najprej zberejo izjave po- V ponedeljek je bila v Beogradu seja tarifnega odbora, za katero je vladalo zaradi predlaganega povišanja železniških tarif v vsej gospodarski javnosti največje zanimanje. Sejo je otvoril predsednik tarifnega odbora pomočnik ministra inž. Schindler, ki je pozdravil vse navzočne ter predlagal,da se imenuje za namestnika predsednika svetnik beograjske industrijske zbornice Vaso Jovanovič Nato je podal inž. Schneller obširno poročilo o nameravani reformi. Finančno stanje železnic se sicer zboljšuje ter so se dohodki železnic do 1. 1936/37. povečali za 124 milijonov din ali za 6%. Vendar pa to povišanje ne zadostuje in po novem proračunu bi se morali dohodki železnic povečati za 232 milijonov din. To se naj doseže reformo blagovne tarife. Nova tarifa bo poleg tega tudi poenostavljena ter bo za kosovne pošilj ke namesto dosedanjih šestih en sam razred. Pri vagonskih pošiljkah pa se zniža število razredov od 101 na 21. Novost je, da se uvaja posebna tarifa za 15 tonske pošiljke. Prevoznina se bo za sred nje razdalje povišala, mestoma za 6 do 20%, na večje razdalje, to je na razdalje nad 800 km, pa bo prevoznina znižana. Po izvajanjih pomočnika ministra inž. Schnellerja je povzel be sedo član tarifnega odbora dok tor Stanič, ki je grajal predlagano reformo. Zlasti je poudarjal, da je zvišanje tarif nepotrebno, ker bo rastoči promet že sam po sebi prinesel železnici večje dohodke. Ni kakor pa tudi ni pri nas konjunktura tako velika, da bi se smela uvesti neka posebna konjunkturna tarifa. Dohodki železnic so manjši tudi zaradi vedno večjega prevoza režijskega blaga. Ena četrtina vse ga blaga odpada že na režijski prevoz. Že celo pa je zvišanje ta rife napačno, ker je bila itak povišana vozarinska taksa. Končno je predlagal dr. Stanič, da se za sameznih gospodarskih skupin o nameravani reformi. Ta predlog je tarifni odbor tudi sprejel ter se zato razdelil na sekcije, ki bodo podrobno proučile posamezne dele blagovne tarife. Tarifni odbor bo zato šele na prihodnjem zasedanju podrobno razpravljal o predlaganem načrtu. Sledila je nato načelna debata, katere so se udeležili vsi delegati. Na posamezna vprašanja je dajal potrebna pojasnila pomočnik gen. direktorja Cugnius. Zlasti je poudarjal, da hoče železniška uprava na vsak način doseči sodelovanje iu soglasje gospodarskih krogov pri nameravani reformi železniške tarife, ker je prepričana, da je tudi železnici v korist, če bodo nove tarife v soglasju z interesi gospodarstva. Po pojasnilih pomočnika Cugmusa so vsi člani tarifnega odbora izjavili, da smatrajo načelno debato za končano ter nato soglasno sprejeli naslednja sklepa: »Tarifni odbor je po vsestranski načelni debati o predlagani reformi železniške tarife ugotovil: 1. da se more vzeti predlog železniške uprave kot podlaga za nameravano reformo. 2. Z zadovoljstvom jemlje na znanje izjavo zastopnika železniške uprave, da se bo izvedla končna klasifikacija blaga šele potem, ko se bodo vsestransko zaslišali zastopniki posameznih gospodarskih organizacij ter samo v popolnem soglasju s tarifnim odborom ter se bodo pri tej priliki v polni meri upoštevali interesi posameznih gospodarskih panog.« Prhodnja seja tarifnega odbora bo v februarju. Samo pozdravljamo, da je zmagalo načelo, da se more železniška tarifa spremeniti samo v soglasju in s sodelovanjem gospodarskih krogov, f Nadškof dr- Bauer V torek popoldne je umrl v Zagrebu zaradi oslabelosti srca hr-vatski metropolit nadškof dr. Ante Bauer. Blagopokojnik je cerkveni knez velikega formata, ki se je tudi v političnem in kulturnem življenju hrvatskega naroda krepko in zaslužno uveljavil. Ze pred vojno je odločno branil nacionalno misel in pri vseh volitvah javno glasoval za narodne kandidate. To je sicer škodovalo njegovi karieri — bil je nad 17 let izredni profesor — na drugi strani pa mu je pridobilo srca hrvatskega naroda. Ko je nastala srbsko-hrvatska koalicija, je takoj pristopil k njej tudi dr. Ante Bauer in je s svojim velikim vplivom in ugledom bistveno pripomogel do njene zmage. L. 1911. je bit imenovan za ško-fa-koadjutorja s pravico nasledstva, 1. 1914. pa je postal zagrebški nadškof,- Sedaj je mogel v še večji meri delati za napredek hrvatskega naroda. S svojimi velikodušnimi dotacijami je omogočil nastanek medicinske fakultete v Zagrebu ter je omogočil gospodarsko-gozdni fakulteti, da je prišla do vzornega posestva. Silno mnogo je storil tudi za dijake. Posebne zasluge si je pridobil blagopokojni nadškof tudi za Jugoslovansko akademijo v Zagrebu. Značilno je, da je mesto predsednika akademije nezasedeno od 1. 1905., ko je umrl ustanovitelj akademije škof Strossmayer pa do 1. 1915., ko je zasedel to mesto po soglasni izvolitvi dr. Ante Bauer. Po vojni je bil dr. Bauer prvi zastopnik hrvatskega naroda, ki je bistveno pripomogel k njegovi politični slogi. Zato je bila tudi njegova avtoriteta vedno nesporna in izredno velika. A tudi kot dober gospodar in pospeševatelj hrvatskega gospodarstva se je izkazal blagopokojni nadškof. Še posebej pa je omeniti njegove velike zasluge za dvig cerkvenega življenja med hrvat-skim narodom. S svojimi deli se je dr. Bauer neizbrisno vpisal v zgodovino hrvatskega naroda in vse Jugoslavije. Večna slava spominu velikega škofa in rodoljuba dr. Ante Bauerja! * Med prvimi, ki so izrekli svoje sožalje, so bili kraljica Marija, knez namestnik Pavle in v imenu vlade dr. Korošec. Osmrtnico je izdat nadškof dr. Stcpinac, ki je tudi že prevzel svoje posle. Pogreb ho v ponedeljek ob 9. uri dopoldne. V kapelici nadškofijske palače bo ležalo truplo do pogreba na mrtvaškem odru. Tisoči in ti soči iz vse Hrvatske prihajajo kropit velikega škofa. I)ve glavni zadružni zvezi Po novem zadružnem zakonu bi morala biti za vso Jugoslavijo le ena glavna zadružna zveza. Nekatere zadružne zveze, zlasti Zveza za kmetijski kredit in Zveza uradniških nabavljalnih zadrug, so bile mnenja, da se mora v ta namen ustanoviti nova glavna zadružna zveza in so zato za 3. december tudi sklicale ustanovno skupščino. Na tej skupščini so izvolile za predsednika nove glavne zadružne zveze notranjega ministra dr. Korošca. Dosedanja Glavna zadružna zveza pa je bila drugega mnenja, da namreč ni treba ustanoviti nove glavne zadružne zveze, temveč da zadostuje, če stara zveza prilagodi svoja pravila novemu zadružnemu zakonu. Nato so se začela pogajanja, da bi se to nesoglasje odpravilo. Dosedanja glavna zadružna zveza je I>opusti!a in pristala na to, da se sprejmejo kot članice dosedanje Glavne zveze vse druge zadružne zveze, ki bi tudi že odločevale o novih, zadružnemu zakonu prila-godenih pravilih. Kljub temu pa so se pogajanja razbila in imeli smo tako nakrat dve glavni zadružni zvezi, dočim je po zakonu dopustna samo ena. Predsednik obeli glavnih zadružnih zvez je bil notranji minister dr. Korošec, ki pa je po razbitju pogajanj izjavil, da ne more prevzeti predsedstva nove glavne zadružne zveze. Kako se bodo dogodki razvijali dalje, je še negotovo, verjetno pa je, da bo prodrlo stališče dosedanje Glavne zadružne zveze. V njej je namreč včlanjenih okrog 7000 zadrug, dočim jih ima nova glavna zadružna zveza le okoli 2600. Slovenci se še niso definitivno opredelili v tem vprašanju. Dočim se je Zadružna zveza že izjavila za dosedanjo Glavno zadružno zvezo, je revizijska zveza za novo glavno zadružno zvezo, Zveza slovenskih zadrug pa se še ni odločila ne za eno in ne za drugo zvezo. Tako se vedno znova kaže, da novi zadružni zakon vendar ni tako dober, kakor so ga hvalili tisti, ki so zanj glasovali. Kdo so in kai zastopniki Interesi trgovine in narodnega gospodarstva so isti Na občnem zboru združenja trgovskih zastopnikov in potnikov je imel predsednik združenja Damjan Brankovič velik govor o trgovskih zastopnikih. Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem in tudi v resnici zasluži, da se seznani z njim tudi širša javnost, da se bo vsaj oprostila raznih predsodkov in napačnih mnenj o trgovcih in trgovskih potnikih. Brankovič je med drugim dejal: Površno mnenje in nestrokovno mnenje o pomenu vloge trgovinskih posrednikov v narodnem gospodarstvu se je razširilo tudi na upravne kroge, ki gredo pogosto celo tako daleč, da pri nekaterih nabavah izključujejo trgovske posrednike. Kdo je tega kriv? Pri iskar/j vzrokov moramo začeti pri sebi. V današnji dobi izgubljajo edinice skoraj vsak vpliv. Danes triuinfira duh kolektivizma. Mi pa smo do pred dvema desetletjiina vodili jalovo medsebojno borbo posameznikov za svoj osebni obstoj ter se zaradi neke namišljene ta-jinstvenosti namenoma ogibali združenju. Če ne bi zakonodavec, zavedajoč se zahtev današnje dobe, prišel na misel obveznosti članstva v združenjih, Bog ve, kako bi izglodala danes ta naša ustanova. Komaj dvoje desetletij je zadostovalo, da se iz neskladnega in heterogenega elementa spremeni- blaga. Klavzula v trgovinskih pogodbah o svobodnem odpiranju trgovin na ozemlju sopogodbene stranke je za Jugoslavijo čista izguba. Mi imamo v tujini samo izseljence, ki gredo za kruhom ter rudarske delavce, ki za vsako ceno opravljajo tudi najtežje posle. O drug'h nevarnostih niti ne govorim. dasi bi se morali tudi o njih voditi računi. Osebna avtarkija, jasno izražena bi morala pomeniti preporod zaposlovanja tujcev. Domača statistika tujcev je za nas uničujoča. Verjetno je, da je dalo to dejstvo predsedniku vlade dr. Stojadinoviču povod, da s^ je v svojem programatičnem govoru dne 14. maja t. 1. dotaknil tega pojava z naslednjimi besedami: »Mi kot Beograjčani ne smemo przatlti, da je v njem trgovina zastala, ker jo med drugim uničujejo tudi tujci, ki se pri nas dnevno naseljujejo. Dočim Jugoslovani ne samo ne morejo iti niti v eno tujo državo, fn si nnjdejo tam kruha in zaslužka, temveč izgubljajo celo ona mesta, ki so jih dosedaj imeli, pa je Jugoslavija, Beograd pa na prvem mestu, ona obljubljena dežela, v kateri najdejo emigranti iz vsega sveta, slovanske in neslovanske krvi, takoj zatočišče in zaslužke, dostikrat pa tudi častna mesta, ki so jih morda nekoč uživali v svoji domovini in Dobro razpoloženje in neguje Vaše notranje organe in čilost Ro£ai\e slatine, ki cisti 'ftogaš/m nun.ct'otrebe. Dobro vedo, da je vse življenje stvar kompromisa z ljudmi in prirodo. Nikdar zato niso zahtevali, da se zaradi njih osebnih interesov dela škoda drugim stanovom. Kar zahtevamo, je samo to, da se nam v okviru občnih interesov ter splošnega gospodarskega razvoja zagotovi nemoteno delo! Pred očmi imamo ne samo obupno borbo za obstoj, temveč tudi skupno borbo za gospodarsko samoobrambo naroda, ki zahteva nove trgovinske in politične metode, a tudi žrtve v raznih oblikah. Vsi trije ljubljanski dnevniki so objavili te dni članek o veleblagovnicah, in sicer čisto v srni slu trgovskih teženj in zahtev. To konstatiramo z zadoščenjem in s priznanjem. Fcliličite vesti V Ljotičevi skupini »Zbor« je prišlo do razkola. Nekdanji voditelji Jugoslovanske akcije Velibor Jonič, dr. Gregorič in Djordje Perič so bili izključeni od Ljotiča iz stranke ter je razsodišče nato izključitev z večino glasov potrdilo. Izključeni so objavili v »Vremenu« izjavo, da bodo borbo proti Ljo-tiču kot voditelju stranke nadaljevali. Ministrskega predsednika dr. Ho-džo je obiskala deputacija poljske manjšine ter mu predložila vse svoje zahteve, katerih sprejem bi bil pogoj za aktivistično politiko poljske manjšine v Češkoslovaški. Ministrski predsednik dr. Hodža jim je odgovoril, da se del teh zahtev že izvaja, druge pa da bo češkoslovaška vlada proučila in po možnosti tudi sprejela. V delegaciji so bile zastopane vse poljske stranke. Upati je, da sedaj vendarle pride do zbližan j a med Poljsko in češkoslovaško, saj je bilo vprašanje poljske manjšine na češkoslovaškem glavna ovira. Razgovori zun. ministra Delbosa poljskimi državniki pomenijo krepko utrditev polisko-francoske-ga prijateljstva. Skoraj v vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje. Nerešena so ostala samo naslednja vprašanja. Glede Zveze narodov si sicer Poljska želi njeno okrepitev, toda si po drugi strani ne prikriva resnice, da je ženevska institucija izgubila mnogo na svojem pomenu. Glede polj-sko-češkoslovaških odnošajev ni doseženo nobeno zboljšanje, vendar pa bi Poljska v primeru napada na Češkoslovaško zavzela isto stališče ko Francija. Protikomunističnemu bloku se Poljska ne bo pridružila. Francoski zunanji minister Del-bos je prišel s posebnim vlakom v sredo v Bukarešto. Na postaji so pričakovali Delbosa rom. zunanji minister Antonescu, člani vlade in člani diplomatskega zbora; Pred postajo se je zbrala velika množica ljudstva, ki je priredila Del-bosu viharne ovacije. Takoj po svojem prihodu se je Delbos vpisal v dvorsko knjigo, nakar je bil sprejet od kralja v avdienci. Po avdienci je izjavil novinarjem, da je prišel v Bukarešto, da vrne obisk Nj. Vel. kralja Karola in zun. ministra Antonesca ter da vidno pokaže voljo francoske vlade za utrditev franeosko-romunskega prijateljstva. V katoliških cerkvah Nemčije je bilo prečitano pastirsko pismo ka-toliških škofov, ki ostro protestirajo proti preganjanju katoliške cerkve v Nemčiji. General Miaja, vodja madridske obrambe, je priredil svečan banket v čast angleške parlamentarna" delegacije, ki je prišla v Španijo pod vodstvom voditelja opozicije, majorja Attleeja. Mussolini bo v soboto na izrednem zasedanju velikega fašističnega sveta najbrže predlagal iz-stoo Italije iz Zveze narodov. Med Nizozemsko in vlado gen. Franca je bila sklenjena trgovinska pogodba. Nemčija je skušala posredovati med Japonsko in Kitajsko, a se je njeno posredovanje ponesrečilo, ker je čangkajšek nemške pogoje odklonil kot nečastne za Kitajsko. Nemčija je namreč predlagala, da bi morala Kitajska pristopiti k protikomunističnemu bloku, razpustiti oz. reformirati stranko Kuo-mintang, prepustiti Japonski Mandžurijo, povečati njene koncesije v šangaju, priznati pretežni japonski vpliv v severnih in srednjih kitajskih provincah ter spremeniti carinski sistem, da bi bil ta v skladu z japonskimi interesi. Motorizirani japonski oddelki so predrli zadnjo obrambno linijo pred Nankingom, ki so ga nato Kitajci pred svojim umikom zažgali. V Nanking je prišla elitna kitajska divizija, ki jo je formiral sam maršal čangkajšek, da prevzame obrambo mesta, ker so kitajske čete, ki so bile dosedaj v Nankingu, že preutrujene od naporov. Nankinga Japonci še niso zavzeli in se je Kitajcem posrečilo, da utrde obzidje mesta. Pričakujejo, da se bo za mesto Nanking razvila velika bitka. švicarski zvezni svet je soglasno sprejel zakonski načrt, da se priznava kot četrti švicarski jezik retoromanski. Retoromanov je v Švici okoli 45.000. žive večinoma v kantonu Graubiinden. Italijani ne priznavajo Retoromanov kot poseben narod, temveč trde, da so del italijanskega naroda. Tudi zaradi tega je sklep švicarskega zveznega sveta zanimiv. Avstralski trgovinski minister je izjavil, da bo Avstralija opustila sistem kontingentiranja in posebnih dovoljenj ter se omejila na carinsko zaščito. 10.-11. št. »Trgovskega tovariša« Tndi najnovejša dvojna številka »Trgovskega tovariša« prinaša Geslo se glasi ••Poceni! Vsaka prodaja prinaša gotov denar le pri blagu, ki je kljub zmerni ceni najboljše kakovosti, kakor je n. pr. Kneippova sladna kava. Predsednik vlade v Italiji Dr. Stojadinovič je prišel v Rim v nedeljo zvečer v posebnem vlaku, ki mu ga je dala na razpolago italijanska vlada. Na kolodvoru, ki je bil, kakcr tudi ves trg pred kolodvorom, bogato okrašen z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami, sta ga že pričakovala Mussolini in zun. minister grof Ciano. Po pregledu častne čete je godba zaigrala jugoslovansko in italijansko himno, nakar sta Mussolini in dr. Stojadinovič v živahnem razgovoru odšla skozi dvorno čakalnico na trg, kjer so vsi vstopili v avtomobile. Med glasnimi ovacijami ljudstva sta se odpeljala dr Stojadinovič in njegova soproga v vilo Madame, kjer sta prebivala ves čas svojega bivanja v Rimu. V ponedeljek je položil dr. Stojadinovič lavorjev venec na grob italijanskega neznanega junaka ter na grobove padlih borcev fašistične revolucije. Nato je imel dr. Stojadinovič v palači Chigi prvi sestanek z Mussolinijem. Sestanek je trajal skoraj eno uro ter je vladalo zanj v vsej rimski javnosti največje zanimanje. Opoldne je bil predsednik vlade dr. Stojadinovič sprejet od italijanskega kralja in cesarja v avdienci, soproga dr. Stojadinoviča pa od kraljice in cesarice. Nato je bilo kosilo, katerega so se udeležili poleg kraljevske dvojice in članov dvora tudi Mussolini, grof Ciano in jugoslovanski rimski poslanik Hri-stič V torek si je dr. Stojadinovič ogledal letalsko mesto Guidonio ter vaje fašističnih mladinskih organizacij. V sredo pa si je ogledal nova mesta Littorio, Sabaudia in Apulia. V četrtek je odpotoval dr. Stojadinovič v Milan, kjer si je ogledal velike tvomice Alfa Romeo, Pirelli, Caproni in letališče Lillate ter še nekatere druge znamenite italijanske tovarne. Na slavnostni večerji, ki jo je priredil Mussolini na čast predsednika vlade dr. Stojadinoviča, je imel Mussolini pomembno zdravico na predsednika dr. Stojadinoviča, v kateri je med drugim dejal: Skoraj osem mesecev je že poteklo, ko je bil v Beogradu sklenjen pakt prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Od takrat se je mogla ponovno ugotoviti trclna volja, da pojdimo lojalno po tej poti prijateljstva, ki izvira iz zemljepisnega položaja obeh držav ter iz mnogih skupnih interesov. To prijateljstvo je prežeto z vzvišenim ciljem miru ter zato ne sme nikjer vzbujati nobenega suma. Krepko naglašam, da pomeni italijansko-jugoslovan-sko prijaetljstvo enega najbolj trdnih prispevkov za mir v Evropi. V tem geslu pozdravlja predsednika dr. Stojadinoviča kot izvršitelja volje velikega kralja zedinitelja ter državnika Pašiča ter napi j a na zdravje kralja Petra II., kneza namestnika Pavla ter vsega jugoslovanskega naroda. Dr. Stojadinovič se je v svoji zdravici najprej zahvalil za prisrčni sprejem, nato pa poudaril, da je Mussolini že skupno s pok. Pašičem ustvaril pogoje za plodovito sodelovanje obeh držav. Njegov sedanji obisk mu daje priložnost, da občuduje veliki napredek, ki ga je dosegla Italija pod vodstvom svojega Duceja, hkrati pa tudi priložnost, da se spominja svečanega dne, ko je s svojim dragim prijateljem grofom Cianom podpisal prijateljski pakt. 2e takrat smo mogli ugotoviti, da so dani vsi pogoji za trajno prijateljstvo med obema državama. To sodelovanje pomeni pomemben prispevek za konsolidacijo miru v Evropi. Kar so zahtevali naravni položaj obeh držav, dobra volja obeh narodov in pravilno pojmovanje obojih interesov, je v korist obema državama in vsem iskrenim prijateljem miru. Izreka svoje veliko zadovoljstvo, da je mogel sedaj stopiti tudi v osebni stik z voditeljem Mussolinijem ter še enkrat poudarja koristno politiko, ki sloni na beograjskem prijateljskem paktu. Napija Nj. Vel. kralju in cesarju, napredku italijanskega naroda in na srečo Mussolinija. O razgovorih predsednika vlade dr. Stojadinoviča z Mussolinijem je bil izdan naslednji oficialni komunike: »Na sestankih, ki jih je imel min. predsednik in zun. minister dr. Stojadinovič z Ducejem in zun. ministrom grofom Cianom, se je na temelju proučitve posebnih in splošnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav, jasno pokazalo, da se oduošaji med Jugoslavijo in Italijo razvijajo v popolnem skladu z beograjskim sporazumom z dne 25. marca 1937. Ugotovilo se je, da je volji za prijateljstvo in popolno zaupanje, ki se je utrdila v tem sporazumu, v polni meri ustrezala politična delavnost obeh sosednih in prijateljskih držav, kakor se je ugotovilo tudi to, da je beograjski sporazum pokazal že odlične uspehe. Zato je potreben sklep, da postane to sodelovanje še bolj prisrčno in tesno na vseh področjih in to v skupnem italijansko-jugo-slovanskem interesu ter s ciljem, da se utrdita red in mir.« V zvezi z obiskom dr. Slojadino-viča je predsednik vlade Mussolini odredil, da sc izpuste še zadnji politični interniranci iz Julijske Bc- Koncem novembra je bila seja osrednjega odseka pri Zvezi trgovskih združenj, o kateri moremo poročati podrobneje žal šele danes. Ker pa je večina njenih sklepov še danes aktualna, je zato tudi poročilo še vedno aktualno. Seja je bila zelo dobro obiskana in so bile na seji zastopane naslednje lesne sekcije: Ljubljana, Ljubljana-okolica, Kamnik, Litija, Ribnica, Slovenj Gradec, Celje-okolica, Kranj in Škofja Loka. Sejo je vodil predsednik osrednjega odseka Franjo Škrbec. Ker je bil dnevni red seje zelo velik, je predsedstveno poročilo odpadlo. Devizne kazni Na podlagi resolucije občnega zbora Zveze trgovskih združenj je odposlala Zveza trgovskih združenj na finančno ministrstvo spomenico, v kateri je opozorila ministrstvo na dvojno postopanje proti domačim izvoznikom in proti tujim izvoznikom pri vnašanju tuje valute v državo. Če vnese tujec tujo valuto v državo, mu sme izdati carinarnica za vneseno vsoto potrdilo. To valuto položi tujec s potrdilom carinarnice pri pooblaščenem denarnem zavodu, ki ponudi Narodni banki valuto v odkup. Narodna banka pa večinoma valute ne odkupi in tako dobi tujec uverenje o zavarovanju valute in lahko izvozi iz naše države blago za celo protivrednost. Našim trgovcem pa se takšne ugodnosti ne priznavajo. Tudi če carinarnica izda potrdilo, potom ne smatra finančno ministrstvo takšnega vnosa za opravičenje zaveze, ki jo je moral dati naš izvoznik ob prejemu uverenja o zavarovanju valute ob priliki izvoza. Zato so bili mnogi naši izvozniki zelo občutno kaznovani in so bile kazni izrečene v višini 4000 do 31.000 din. Finančno ministrstvo je sedaj na to spomenico odgovorilo ter med drugim obilo dobrega in zanimivega gradiva. Uvodna razprava govori o naših državnih financah z ozirom na ravnokar predloženi drž. proračun. Drugi članek govori o gospodarstvu Italije in dopolnjuje v prejšnji številki objavljen članek. Samopreskrba Italije napreduje zelo hitro. Podatki, ki jih je tu zbral dr. Šarabon, zaslužijo vse priznanje. O svetovnih blagovnih trgih poroča naslednji članek. Zelo aktualen je članek o bivših nemških kolonijah ter enako tudi članek o italijanskih kolonijah. Pre-okret v brazilski politiki kave je enako zelo aktualen. G. Potočnik je zopet zbral celo vrsto zanimivih in kritičnih podatkov o našem gospodarstvu v oktobru in novembru. Sledi še več krajših člankov, nato bogat listek, številko pa zaključuje živahno pisan podlistek o razstavi zaprosilo, da Zveza navede imena in naslove kaznovanih trgovcev. Zveza se je nato obrnila na vsa združenja, da ji ta imena javijo, toda odgovorilo je le nekaj združenj. Nujno potrebno je, da združenja na takšne pozive vedno pozitivno in takoj odgovore. G. Friedrich omenja, da gre tu za kazni, ki so bile izrečene zaradi deviznih prestopkov za časa sahkcij. Takrat so si pač morali pomagati izvozniki kakor so vedeli in znali. V zvezi s tem predlaga tudi g. Friedrich, naj bi Nar. banka izplačala na račun nakaznic 70% ter naj bi ne zahtevala pri tem še supergarancije. K tej točki omeni še predsednik Škrbec, da se v klirinškem obračunu z Italijo pripravljata baje dva konta, in sicer dinarski in lirski. Nova železniška tarifa Obširnejše poročilo o nameravani spremembi železniške tarife je podal zvezni tajnik Gornik. Po njegovem poročilu se je razvila daljša debata, v kateri so zastopniki sekcij ugotovili, da lesna trgovina novega povjšanja tarif ne prenese. V zvezi s tem vprašanjem se je govorilo tudi o ugodnostih prevoznih tarif z nekaterih postaj, ki leže ob vodni poti. Soglasno se je zahtevalo, da uživajo te preferenčne tarife vse postaje ob vodnih potih in ne le nekatere. Že celo pa ne gre, da uživajo te le nekatere firme. V debati se je tudi govorilo o težavah, ki nastajajo, ker računajo carinarnice, da ima vsak kubičen meter lesa 480 kg teže, ko se vendar giblje zlasti jeseni in pozimi teža med 500 in 700 kg. Posledica tega je, da je po računih carinarnice izvozil več kakor bi smel in tega viška ne more opravičiti. Soglasno je bil sprejet sklep, da morajo carinarnice sestavljati uve-renja samo po kub. metrih, ne pa tudi po teži. Končno se je še zlasti opozarjalo na škodljivost povišanja pristaniških tarif. Vsaj za domača pristanišča se prevoznina ne bi smela zvišati. v barva, pleaira in & v 24 urankemwn* I L* Ul UH oWeke klobBke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike In manšete. Pere, tuši, moaga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. I Telefon ft. 22-72. nemške umetnosti v Miinchenu in potovanju skozi Belgijo in Holandsko do Severnega morja. Želeti bi bilo, da bi takšne podlistke objavljal »Trg. tovariš« redno, saj naši ljudje mnogo potujejo in mnogo vidijo. Naj povedo svoje skušnje tudi drugim. Nujno priporočamo vsem, da se naroče na našo edino gospodarsko revijo »Trg. tovariš«, saj velja za vse leto le 36 din, ali samo 3 din na mesec. Teh pač zmore vsak. Tajnik Gornik je nato poročal o zugrebški anketi glede skrajšanja delovnega časa. Sprejet je bil med drugimi predlog g. Majarona, da se lesnim podjetnikom dovoli, da prijavijo gozdne delavce, ki so večinoma itak le akordanti in slučajni delavci, okrožnemu uradu šele naknadno. Bolniško zavarovanje trgovstva Tudi o tej točki je poročil tajnik Gornik. Zlasti je naglasil, da je načrt, kakor ga je predložil dr. Matjašič, za trgovstvo nesprejemljiv. Tudi o tej točki se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. Gorjanc, Majaron in predsednik Škrbec. Posebno se je poudarjalo, da je trgovstvo predvsem zainteresirano na izvedbi bolniškega zavarovanja. O pravilniku lesnega strokovnega odbora pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je poročal predsednik Škrbec. Ker smo Zboljšanje gospodarskih razmer našega obrtniškega stanu je nujno potrebon, da ga dvignemo na oni strokovni nivo, kakor ga je dosegel v mnogih tujih državah. V ta namen je predvsem potrebno, da si vzgojimo zdrav in strokovno naobražen obrtni naraščaj, ki bo zmožen v vsakem oziru konkurirati s svojim znanjem in s svojimi izdelki tudi tujim obrtnikom. Ako hočemo doseči boljšo strokovno vzgojo obrtnega naraščaja, je nujno potrebno, da izvedemo reorganizacijo in popolnitev našega strokovnega šolstva, zlasti pa obrtnega nadaljevalnega šolstva, ki kaže v mnogem pogledu pomanjkljivosti. Taka reorganizacija in spopolnitev pa se more izvesti v okviru obstoječih predpisov obrtnega zakona in uredbe o ustroj-stvu strokovnih nadaljevalnih šol. Potrebno bi bilo le, da se naj-preje izdela točen in podroben program in načrt, ki bi se ga morali pri postopnem izvajanju tudi točno držati. Seveda je nujno potrebno, da se spopolnitev obrtno-nadaljevalnih šol izvrši in nudi možnost dobre strokovne naobraz-be ne samo vajencem v mestih in gospodarskih centrih, temveč tudi na deželi. Ako hočemo doseči ta svoj namen, in prilagoditi strokovni pouk tudi praktičnim potrebam našega obrtnega stanu in zahtevam napredne strokovne vzgoje našega o tem vprašanju že obširno poročali v prejšnji številki, se omejujemo s konstatacijo, da je stališče, kakor ga je na seji zastopal lesni odsek, na konferenci v Beogradu zmagalo. Davčne zadeve Daljša debata se je razvila zaradi davčnih zadev. V debato so posegli skoraj vsi delegati sekcij. Zlasti se je poudarjalo, da mora imeti lesna stroka tudi v reklamacijskih odborih svoje zastopnike. G. Gorjane je še omenil, da se v zadnjem času vedno bolj pogosto ustanavljajo lesne zadruge, ki kupujejo in prodajajo les vse križem. Te zadruge se morajo obdačiti tako ko vse druge lesne trgovine. Več koristnih pobud je bilo izrečenih tudi glede trgovine s celuloznim lesom. Organizacijske zadeve Predsednik Škrbee omenja, da članstvo ne plačuje svojih prispevkov za organizacijo. To je treba grajati, ker organizacija brez denarja ne more delati. Vsi so se pridružili njegovim besedam ter so bili sprejeti potrebni sklepi, da se ta napaka odpravi. G. Gorjane poroča o ustanovitvi mešane italijansko-jugoslovanske zbornice na Reki ter omenja, da je bil izvoljen tudi v njen odbor. Vprašuje, če naj ostane član te zbornice. Odsek je soglasno mnenja, da naj ostane, dokler se vse vprašanje ne razčisti. Ko so bila rešena še nekatera druga vprašanja ter je predsednik Škrbec zlasti omenjal zasluge »Trgovskega lista«, ki ga naj zato vsi trgovci podpirajo, zlasti tudi z novoletnimi voščili, je predsednik Škrbec zaključil sejo. obrtnega naraščaja, pa smatram, da je treba spolniti predvsem tele pogoje: 1. Učna snov in njen obseg po strokah se morata določiti tako, da se pri tem upošteva šolska pred-izobrazba in šoloobvezna doba vajenca. 2. Izvesti je treba sistematično preskrbo enotnih učnih pripomočkov in učbenikov za vse šole, tako za teoretični, kakor zlasti za praktični pouk, in sicer za vse vsaj važnejše stroke tako, da bo v skladu z določeno učno snovjo in njenim obsegom. 3. K pouku na strokovnih nadaljevalnih šolah je treba pritegniti zadostno število ne samo teoretično, temveč tudi praktično strokovno usposobljenih učnih moči na vseh šolah v mestih, industrijskih in obrtnih središčih. 4. Izvesti je treba organizacijo strokovnih tečajev po srezih za vsako stroko ločeno. V ta namen pa je treba izvesti delitev pouka v pouk splošnih in pouk strokovnih predmetov. Pouk iz strokovnih predmetov smejo v bodoče'vršiti samo strokovnjaki. 5. Vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol naj se preuredi tako, da bo skrbela zanj tako kakor za ostalo šolstvo država. Predlagam, da visoka zbornica sprejme te predloge ter ukrene potrebno, da se jim na pristojnem mestu ustreže. (Soglasno sprejeto.) ZA ZIMO krasne modne novosti za zim. suknje, plašče, obleke itd. ter MANUFAKTURO vseh vrst v ogromni izbiri kvalitetno blago kupite v manufakturni trgovini NOVAK Ljublsana, Kongresni trg 15 »—>- pri nunski cerkvi —« necije. Težave naše l Seiaosrednjega lesnega trgovskih Vprašanje izp obrtnega na (Predlog zbor. svetnika Karla Kavke na zadnji plenarni seji.) Denarstvo Izplačilo avstro-ogrskih predvojnih in deželnih , posojil Referat zborničnega svetnika Jožeta II r a s 11 jj a. V smislumirovnih pogodb v Saint Gennainu in Trianonu mora naša država prevzeti oz. izplačati av-stro-ogrska predvojna državna posojila (zlasti rente) ter obveznice deželnih posojil, ki so last naših državljanov. Res je v proračunu za I. 1931/32. in 1932/33. bilo predvideno po okrog 15 milijonov kot anuiteta za postopno odplačilo teh papirjev. Zaradi - finančnih težav pa se ti zneski niso izplačali. Na definitivni rešitvi tega vprašanja so zainteresirani najštevilnejši krogi v naši in drugih banovinah, zlasti denarni zavodi (hranilnice, v manjšem obsegu druge in banke), zavodi socialnega 7- arovanja, n jrazličnejše dobrodelne institucije, ustanove, štipendije, župnije, občine in druge javne korporacije, tudi dravska ba-j novina, društva, strokovne organizacije, končno pa cela vrsta zasebnikov, zlasti staroupokojencev in mnogo ljudi, ki so sedaj navezani na javno podporo, tudi mnogo bivših sirot in mladoletnikov. V interesu celega gospodarstva zahtevamo, da naj se sedaj po zboljšanju finančnega položaja v novi proračun vstavi potrebna obveznost države, ki naj prevzame oz. izplača v smislu mirovnih pogodb predvojna avstro-ogrska državna posojila in deželna posojila, ki so last naših državljanov. Plenum Zbornice je predlog soglasno odobril. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 30. novembra navaja te izpremem-be (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je zmanjšala za 0,8 na 1.758,3. Devize izven podloge so padle zft 12,5 na 471,5. Posojila so se po dolgem času zopet povečala, in sicer za 13,1 na 1.614. Razna aktiva so se povečala za 1.0 na 2.025, razna pasiva pa so se zmanjšala za 24,2 na 318,9. Obtok bankovcev se je zaradi uit ima povečal za 219 na 5.753, na drugi strani pa so se obveze na poknz zmanjšale za 221 na 2.515, da so se skupne obveznosti banke nekoliko znižale. Skupno kritje znaša 27'32%. Obrestna mera je ostala neizpre-menjena. * Mestna hranilnica v Mariboru je objavila v »Službenem listu«, da ostane njena obrestna mera v letu 1938. neizpremenjena. Hrvatska poljedelska banka bo zaradi odpisov v višini 3 milijonov dinarjev zmanjšala svojo delniško glavnico na 5 milijonov dinarjev. Hranilne vloge banke znašajo 41'7 milijona dinarjev, podjetja v lastni režiji so izkazana v bilanci z 8 7 milijona dinarjev. Bilančna vsota znaša 63'4 milijona dinarjev. /lata podlaga Poljske banke (vse v milijonih zlotov) se je povečala za 0'3 na 433,9, devizne rezerve so se zmanjšale za 0'2 na 35,4, obtok bankovcev pa se je dvignil za 43 na 1034 milijonov zlotov. Kritje znaša 35'42 0/o._’ Angleški zakladni minister Simon je izjavil v parlamentu, da angleška vlada nikakor nima namena določiti cene za zlato (na 140 šilingov za unčo čistega zlata) in tudi ne kot sredstvo za izravnavo mednarodnega trgovinskega prometa. Sicer pa je prepričan, da se ta načrt niti ne da izvesti. ttttCEI nir OGLEJTE SI NAŠO STALNO RAZSTAVO V NOVIH, NAJMO-DERNEJE UREJENIH PROSTORIH. PREPRIČAJTE SE O KVALITETI NAŠIH JEDILNIC, SPALNIC, GOSPOSKIH SOB, KUHINJ I.T.D. 'Eftnculx/h*hcu,' Tovarna in skladišča tik zadnje tramvajske postaje v Št. Vidu. Telefon št. Vid 16 Razdelitev dohodkov iz donosa skupn Muini predlog zborn. svetnika Milka Senčarja Blasnikova »Velika Pratika« za lote 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5'— za vsak komad Naročila na tiskarno J. Blasmka nas!.. Ljubljana. Breg 51. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah To je naj bolj priljubljeni in najbolj razšir jeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. Na zadnji plenarni seji sem podal posebno poročilo, v katerem sem pokazal, kako težke poslediee ima za nekatere banovine nepravična porazdelitev maksimalnega prispevka 100 mili j. dinarjev iz donosa skupnega davka. Gotovo povsem odobrujemo, da se banovinam pomaga in jih podpira, saj država stavi na banovine obsežne zahteve, toda prispevki naj bi se pravično in enakomerno porazde lili na vse banovine. Dočim dobe dravska, savska, donavska in var-darska banovina ter območje beo | grajske na 18% deležu donosa skupnega davka skupaj 20 milijonov dinarjev, dobe pa ostale banovine v celoti znesek 80 milij. din. Posledica te neenakomerne porazdelitve je bila, da je dravska banovina plačala v proračunskem letu 1936/37. na tem prispevku potom davčnih uprav din 13,976.687, po carinarnicah din 9,557.729 34, skupaj din 23,534.416'—, banska uprava dravske banovine pa je prejela na tem prispevku le din 2,900.000*—. Na ta način se je nad 20 milijonov, ki smo jih mi plačali, porabilo za druge banovine Kakšni razlogi so vodili zakonodajalca, da je tako nepravično razdelil ta prispevek, nam niso znani. Vemo pa, da imajo banovine, ki dobe skupaj le 20 milij. din, po zadnjem ljudskem štetju 8,099.157 prebivalcev, dočim imajo ostale banovine, ki dobe skupaj 80 milij. din, skupaj le 5,834.881 prebivalcev. Morebiti se je hotelo deliti ba novine po tem, ali jih je smatrati za pasivne ali ne, toda ta kriterij pri porazdelitvi ni mogel priti v poštev. Saj se drinska in moravska banovina ne moreta smatrati za pasivne, pač pa se mora smatrati za pasivno vsaj del vardarske banovine. In vendar je vardarska banovina v vrsti onih banovin, ki participirajo samo na 20 milij. pri spevku. Izza uveljavljenja teh prispevkov v 1.1936. so se razmere bistveno izpremenile. Z uveljavljenjem prispevkov je bil, kakor znano, povišan skupni davek na 2%%. Donos tako povišanega prometnega davka je bil v proračunu 1936/37 proračunan na 667 milij. din, dejansko pa je znašal 686 milij. din, to je 19 milij. več nego je bil proračunan. Za tekoče proračunsko leto 1937/38 je bil proračunan ta [donos na 767 milij. din, vendar pa I je v 6 mesecih dejansko dosegel znesek 422 milij. din, torej 39 milijonov več. 844 milij. za porazdelitev v poštev 724 milij. din. Od tega zneska znaša 18% delež banovin 130 milij. din, torej 30 milij. din več nego znaša maksimalni prispevek 100 milij. din. Ker ima, kakor vidimo iz navedenih številk, prometni davek rastočo tendenco, maksimiranje prispevka za banovine nikakor ni pravično. Na zadnji plenarni seji sem predlagal, da zbornica stavi primerne predloge, da se porazdelitev prispevka izvrši tako, kakor zahtevajo to interesi naše banovine. Ti predlogi žal niso imeli ni-kakega uspeha. Da se pa popravi krivica, ki se dogaja naši banovini ob nakazilu prispevka iz skupnega davka, danes konkretno predlagam: 1. da se odstotek prispevka na donosu skupnega davka poviša na 20%; 2. da se načelo udeležbe razširi tudi na občni prometni davek in na luksuzni davek; 3. da se opusti maksimiranje prispevka iz tega naslova na znesek 100 milij. din; 4. da se celotni prispevek raz deli med posamezne banovine po številu prebivalstva, oz. vsaj prispevek za dravsko, savsko, donavsko in vardarsko banovino ter beograjsko območje podvoji, to je zvi ša na 40%. (Soglasno sprejeto.) Da ne po Zopet poteka poslovno leto in ob njegovem koncu bomo pregledali še enkrat vse svoje poslovanje za dobo tega, potekajočega poslovnega leta. Ugotovili bomo, s kakšnim uspehom smo poslovali. Napravili bomo inventuro in bilanco. Pri tej priliki bomo naleteli na malenkostne obveznosti, za katere se sicer ne zmenimo. Med takimi boste nekateri našli tudi dolg za »Trgovski koledar«, katerega ste prejeli za poslovno leto 1938. in nekateri boste ugotovili, da še dolgujete tudi za koledarje prejšnjih let. Nekaj desetin naših tovarišev se nikakor ne more med letom spomniti na ta borni dolg. Ne vlačite takih drobnarij v inventuro, plačajte prej. Morda bo še kateri ugotovil, da se koledar ni izgubil na pošti, temveč je pr njem. Društvo »Merkur«, ki izdaja coledar, potrebuje denarja za svoje namene. Pomislite, da si podajajo brezposelni in delanezmožni pri padniki trgovskega stanu kar kiju ko pri društvu in se oglašajo za podporo tudi takšni, ki dtuštva v dobrih časih niso poznali. Res znesek za posamezni koledar je malenkosten, toda če dolguje 100 ali več tovarišev, da to že znesek, s katerim se more trenutno pomagati več prosilcem. Sedaj pa še nekaj besed tistim tovarišem, ki koledarja za leto 1938. še nimajo. Priporočamo jim, da si ga takoj naročijo pri trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani. Vsebina koledarja ustreza vsakdanjim potrebam praktičnega življenja, pa se izplača dati din 15'— s poštnino vred za koledar. Društvo »Merkur« ima še nekaj izvodov. Nove knjige France Bevk: človek proti človeku Če bi bili tudi Slovenci tako srečni, da bi vsako leto delili nagrade za najboljše romane, potem bi pač dobil France Bevk takšno narodno nagrado za svoje najnovejše delo — Človek proti človeku. Silno močno je pisan ta zgodovinski roman, dejanje ves čas napeto, pri tem pa lep jezik, dobra karakterizacija oseb in tiste težke dobe, ko je naša zemlja krvavela pod samolastnostjo tujega plemstva in njegovih hlapcev. V te težke čase, ko so se oglejski patriarhi, goriški grofje in razbojniški vitezi borili za oblast nad goriškimi vasmi, je postavil France Bevk svojega junaka viteza Jerka, zadnjega potomca stare slovenske plemiške rodbine, ki v tem divjem boju človeka proti človeku mora pasti. Z močnim peresom opisuje France Bevk zaroto goriških plemičev proti oglejskemu patriarhu in njegovo neizprosno maščevanje, ko podležejo v boju. Težka roka tuje gospode pa pritiska tudi vse ljudstvu, ki se mora boriti za tuje gospodarje svoje zemlje, zanje umirati, krvaveti in trpeti. V tem boju za deželo in oblast pa se odigravajo tudi boji ljudi za njih življenjsko srečo, da si zgrade dom in družino. Vstaja pred nami lik plemenite Jerkove sestre Irene, njeno kratko veselje in njena grozna smrt, čutimo s hlapcem Ambrožem, očetom Matijem, pesnikom Vigandom in drugimi liki, ki jih je živo predstavil v svojem delu France Bevk. Čestitati je treba Francu Bevku k temu romanu in hvaležni mu moramo biti zanj. Dal nam je roman trajne vrednosti, ki zasluži posebno nagrado. Jugoslovanski knjigarni, ki j' založila to veliko Bevkovo deh gre vse priznanje, ker je delo vzor no opremila in nastavila tudi nizko ceno. Nad 400 strani obsegajoča knjiga velja vezana le 70 din. Kljub majhni nakladi so slovenske knjige cenejše od nemških. Račun plača seveda pisatelj. Zato bi bilo prav, da bi država te žrtve slovenskih pisateljev zmanjšala s podelitvijo posebnih državnih nagrad. France Bevk je takšno nagrado več ko zaslužil. Kdor hoče brati izvrsten roman, naj vzame v roko Bevkovo knjigo! Ker znaša občni prometni da-I vek, ki se ne deli, 120 milij. din, | pride od pričakovanega donosa Konkum-poravime Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnika in lesnega trgovca Antona Kandolfa v Cerkljah pri Kranju. Poravnalni sodnik dr. Pfeifer, poravnalni upravnik odvetnik dr. Ženko. Narok za sklepanje poravnave dne 5. januarja pri sodišču v Kranju. Rok za oglasitev do 31. decembra. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju posestnika in lesnega trgovca Franca Kotnika v Dvorju pri Kranju. Poravnalni sodnik dr. Pfeifer, poravnalni upravnik odvetnik dr. Megušar. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kranju dne 5. januarja ob 9., rok za oglasitev do 31. decembra. V izvenstečajno likvidacijo je prešla Posojilnica za Sv. Miklavž. Likvidacija je poverjena Zvezi slovenskih zadrug. Likvidator Ja kob Skrabar. Naši kliringi Naše terjatve po starem saldu proti Italiji so se znižale od 37,9 na 33,9, po novem pa so se povišale od 37,8 na 40,6 milijona din. Proti Nemčiji so se povišale od 11.6 na 12,0 milijonov mark. Proti Poljski so narasle od 14,9 na 15.6 milijona din. Od naših pasivnih saldov so narasli proti: Belgiji od 4,49 na 4,7 milijona belg, proti Romunski od 29,0 na 29,7 milijona din in proti Češkoslovaški od 141,0 na 144,5 milijona Kč, padla pa sta proti Madjarski od 7,5 na 6,9 milijona din in proti Franciji od 8,1 na 7,7 milijona fr. fr. Alja Rahrnanova: Tovarna novega človeka Poslo venil Leopold Stan ek. 62. zvezek Ljudske knjižnice. Založila Jugoslovanska knjigarna. 294 strani. Cena broš. knjigi din 38'—, vezani din 48'—. Zelo močno tendenčno delo. ki ima zato tudi vse napake tendenčnega dela. Tudi ne rečemo, da ne bi bile vse te slike iz sedanjega ruskega življenja mogoče, toda kdor riše samo sence, se ne približa resnici do prave črte. Sicer pa je treba priznati, da je delo pisano dobro in da je tudi napeto, vendar pa so ženski značaji risani nepričakovano bolje ko moški. Problem sam, ki se obravnava v romanu, je silno zanimiv, vendar je tendenca premočna in manjka širine, ki je v takšnih primerih potrebna. Sicer pa je treba priznati, da je navzlic tej napaki »Tovarna novega človeka« zanimivo delo, ki pove tudi marsikaj pravilnega iz življenja sedanje Rusije, ne pa brez tendence. Prevod je gladek, oprema knjige pa lepa, kakor pri vseh knjigah Jugoslovanske knjigarne. Iz zadružnega registra Vpisale so se naslednje zadruge: »Bajta«, ki bo zgradila in vzdrževala kočo na Črnem vrhu, Sokolska kreditna zadruga v Mariboru in zadruga Vajeniški dom v Mariboru. im organizacije Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo 'za nlesto Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 16. decembra 1937 v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Povečanje našega narodnega dohodka Poročali smo že na kratko, da je finančni minister Letiea v svo-jeni ekspozeju navedel, da se je narodni dohodek letos dvignil za 2 milijardi, od 42,3 na 442 milijarde din. Finančni minister, je tudi podrobno navedel, kako se je gibal dohodek posameznih gospodarskih panog. Po njegovih podatkih je znašal narodni dohodek (v milijonih din): 1926 19111 1936 1937 .kmetijstvo 18.638 9.191 12.138 10.885 živinoreja 12.739 5.815 7.852 8.096 čebelarstvo in drugo 116 52 121 130 ribolov in lov 167 96 95 94 gozdarstvo 3.935 2.637 1.970 2.400 rudarstvo 850 901 858 1.127 hišni obrt 4.837 3.627 3.100 3.050 industrija 5.823 3.500 5.400 6.000 obrt 7.590 5.214 3.043 3.633 trgovina 8.480 6.511 2.748 3.447 kred. ustanove 525 557 900 1.011 zavarovalnice 150 68 39 40 železnice 1.796 1.396 1.171 1.398 pomorski promet 316 316 287 294 rečni promet 150 120 92 116 avtomobilski 300 300 282 208 vozovni 2.032 004 730 561 pošta 300 293 354 343 gradbena delavnost 808 728 694 923 razno 50 50 274____282 skupno 69.608 42.040 42.304 44.221 Ta statistika sicer ni popolnoma prepričujoča, vendar pa v glavnem le kaže pravilno sliko, da namreč narodni dohodek iz industrije narašča, iz kmetijstva pa pada. Vendar pa se nam zde nekatere številke preveč optimistične, tako zlasti glede obeta in trgovine, dočim je dohodek zavarovalnic mnogo prenizko ocenjen. Od tega dohodka pa je treba odšteti še davke, da znaša ves narodni dohodek le okoli ‘24 milijard. Tudi je treba omeniti, da je pri povišanju narodnega dohodka za komaj dve milijardi din povečanje proračuna za 1270 milijonov din le previsoko. Ponudbe in povpraševania iz Btalise 399 — Milan: povpraševanje po okroglem lesu, 400 — Milan: povpraševanje po prvovrstni bukovini, 402 — Milan: išče se bukovina in hraslovina, 404 — Milan: drva, oglje in premog, 405 — Milan: les za celulozo, 406 — Milan: volnene cunje, 411 — Milan: celuloza, 430 — Milan: išče se zastopnik za predelavo iz smirka, korunda ter karborunda, 431. — Milan: drva, oglje in premog, 432 — Mestre: išče se zastopnik za prodajo stekla, kristala, ogledal in cementnega stekla, 433 — Busto Arsizio: išče se zastopnik za prodajo brisač in drugih kocinastih platen, 434 — Formigine: les za sode, 435 — Rim: parketi, 436 — Reka: tehnični predmeti, 437 — Rim: živila, 438 — Milan: ponujajo se električne žarnice, 526 — Milan: trda lepila in želatina, 527 — Genova: ponujajo se predmeti za tenis, 528 — Catania: smrekovina za izdelavo papirja, 529 — Ancona: fižol, 530 — Mantova: koruza, oves, ječmen, bob itd., 531 — Genova: oljčno olje, 532 — Milan: jekleni pasovi za izdelavo avtomatičnih strojev, 533 — Lugo: puh za posteljnino, 534 — Rimini: poseben les za izdelovanje vijolin, 535 — Milan: žive in zaklane svinje ter nasoljena slanina, 536 — Lumezzane S. Šebastiano: izdelane strune za vojaške namene, 537 —- Milan: sladkor, moka, suh kozji gnoj ter suha kri v prahu, 547 — Monza: jelcvina, finejših vrst, 551 — Casalpusterlengo: jelo-vina, 552 — Milan: jelovina, hrastovi-, na in bukovina, 553 — Montevarchi: surogati za kavo, 554 — Turin: les iz Slovenije, 555 — Milan: ponudba jedilnih priborov in hišnih potrebščin, predmeti za steznike, ponuja se električni material, 556 — Abbiategrasso: ponujajo se potrebščine za tvornice nogavic iz svile, Povsod, kjer so navedeni le predmeti, gre za povpraševanja. Za naslove firm se je treba obrniti z navedbo tekoče številke na upravo revije »Ital-Jug«, Milano, Cas. post. 1514. I Cenjenim trgovcem se priporoča DOLENC JOSIP. TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA Barvanje in strojenje vseh kož Sv. Petra c. 19 - Tel. 22-62 Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po n a j n i ž j i h cenah nri tvrdki KARL PRELOG LJUBLiHNA, Židovska ulica 4 in Stari trg št. 12 Zunanja trgovina Nova trgovinska pogajanja se bodo najbrže začela z Avstrijo, ker je Avstrija nezadovoljna zaradi naše določbe, da se mora. koruza plačevati v devizah in ker ,ie bila zvišana naša izvozna taksa na svinje. Poleg tega pravi Avstrija, da je njena trgovinska bilanca z Jugoslavijo previsoko pasivna. Izvoz petroleja iz sovjetske Rusije se je zmanjšal v primeri z onim v 1. 1936. za 31 °/o, dočim se je proizvodnja petroleja zmanjšala samo za 3‘2u/o. Iz tega sledi, da je notranja potrošnja v tako veliki meri narasla. Trgovinski odsek francoske poslanske zbornice je sklenil, da se prihodnje leto pariška svetovna razstava ponovno odpre. Upajmo, da se bomo mi za razstavo prihod nje leto bolje pripravili. Doma in po svetu Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič bo v drugi polovici januarja odpotoval v Berlin, da vrne svo-ječasni obisk zunanjega ministra v. Neuratha. Skupščinski finančni odbor je nadaljeval načelno debato o proračunu. Med drugimi je govoril tudi nar. posl. Ivan Mohorič. Pravi, da se je narodni dohodek povečal za 1917 milijonov, drž. proračun pa za 1270 milijonov. Te številke si niso v nobenem razmerju. Prosi prometnega ministra, da ne zahteva še povišanje železniških tarif in da svoje stališče v tem vprašanju revidira. Graja, da je ostala višina zemljarine ista, dočim se je zgradarina znova povišala. Pri družbenem davku bi se morala na vsak način darila za narodne, človekoljubne in socialne namene oprostiti plačevanja davka. Končno je izrekel posl. Mohorič željo, da se carinska tarifa, ki je že stara, revidira in prilagodi potrebam sedanjega gospodarskega življenja. V trg. industrijski zbornici v Petrovgradu so uvedli stalne nedeljske konference, da bi se dosegel živahnejši kontakt med gospodarskimi ljudmi. Nova obrtniška zbornica je bila v nedeljo slovesno odprta v Nišu. Za vršilca dolžnosti upravnika beograjske opere je imenovan slovenski kapelnik Brezovšek. Brezskrbno prezimovanje Tovarna Lutz-peči — Ljubljana Vil I*ri natečaju za najboljši načrt pos.ne znamke »Za našo deco« je dobil med 71 udeleženci natečaja prvo nagrado v višini 6000 din Slovenec Janez Trpin, Drugo Gabriel Stupica, četrto Tine Gorjup, odkupljena pa sta bila še osnutka Slovencev Valjavca in Mihe Maleša. IVAN VIDMAR BREŽICE Trgovina z mešanim blagom, papirjem, knjigami, solskimi in pisarniškimi potrebščinami ZALOG« smodnika, streliva in razstreliva Koleia in motorna koleia na drobno in debelo Sploina trgovska d. z o. z. Tyrševa cesta štev. 36 — Dvorakova ulica štev. 3 Franci in Roman Petrovčič —19.00: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Friml: Rose Marie, potpuri (plošče) — 20.00: Večer Emila Adamiča. Sodelujejo: Drago Zupančič (predavanje), Slovenski vokalni kvintet, gdč. Nuša Kristanova (sopran) in radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plošče. Čitajte »Trgovski list«! Kvalitetno blago za zimske suknje in obleke nudi ugodno Drago Schvvab Ljubljana, Aleksandrova cesta 1 Izgotovljena oblačila za vsak čas in vsako priliko Tržna poročila Županstvo občine Rudnik je zo pet zavzel veletrgovec in podpredsednik ljubljanskega okoliškega združenja Ogrin, ker je upravno sodišče v Celju razveljavilo nje govo razrešitev. Vojvodinski hmeljarji nameravajo čisto opustiti gojitev hmelja ter preiti na druge kulture, ker nikakor ne morejo spraviti svojega hmelja v denar. Na glavni skupščini delničarjev družbe Trepče v Londonu je predsednik družbe Chester Beatty poudaril, da so odnošaji družbe z z jugoslovanskimi uradi zelo dobri. Hiter dvig gospodarske sile Jugoslavije, h kateremu je pripomogla tudi njih družba, mu je v zadoščenje, ker je imel vedno zaupanje v Jugoslavijo kot v državo, ki je ugodna za investiranje tujega kapitala. Razstava hrvatskih kmetskih slikarjev je bila otvorjena v Ratni-škem domu v Beogradu. Reke Morava, Ibar in Timok so prestopile svoje bregove ter je napravila povodenj mnogo škode pri Kralj evu, Leskovcu, Knjaževcu in drugih krajih južne in vzhodne Srbije. V Splitu se je začela akcija za ustanovitev stalnega gledališča. Od 1. aprila do 30. novembra so znašali carinski dohodki 700,5 milijona din, za 122,2 milijona din več, kakor je bilo predvideno po proračunu. Seveda je treba tu upoštevati tudi povišanje ažija. Umrl je v starosti 65 let znani bolgarski pisatelj in dramaturg Antonij Strašimirov. Po vsej švedski so z velikimi slovesnostmi praznovali 301etni vladarski jubilej kralja Gustava. Svetovno šahovsko prvenstvo si je znova pridobil z zmago nad Eu-wejem Aljehin. Bivši šef G. P. U. Jagoda je bil po vesteh iz Moskve ustreljen. Na progi Rim—Neapelj so dosegli pri poskusni vožnji z novim električnim vlakom povprečno hitrost 130 km na uro, na nekem delu proge pa je bila celo dosežena maksimalna hitrost 210 km. Dve novi italijanski podmornici sta bili te dni spuščeni v morje. Stanje na domačem žitnem trgu Na tujih žitnih trgih tendenca zaradi ugodnejših vesti iz Argentine nekoliko popušča. Sicer so bile tudi vesti o slabi žetvi zaradi mraza, vendar pa ni pripisovati tem vestem preveliki pomen. Treba je pomisliti, da se žitna polja Argentine raztezajo tako daleč kakor od Norveške pa do Španije. Svetovna pariteta za pšenico znaša vlačilec Tisa 127 din. Za koruzo je tendenca na svetovnih trgih neizprernenjena. Na domačem trgu je položaj ne-izpremenjen. Povpraševanja mlinov in vojske so večja ko dovozi žita i,n so zato cene nekaj nad cenami Prizada. Ponekod je bilo več postavljene koruze na trg, kakor pa je bilo povpraševanja. Cena je zato popustila, zlasti za miksed koruzo. Dunajski trg Zadnji živinski trg je bil zelo slab. Povprečno so padle cene volom in kravam za 3 do 5 grošev, bikom za 4 do 7 in mršavi živini za 5 grošev. Malo bolj ugoden je bil položaj na svinjskem trgu. Cena kmečkim in starim prašičem se je dvignili za ‘2, mangalici za 3 groše. Manga SLOVENIA-TRANSPORI LjubUana Telefoni: 27-18. 37 18, 37-19. carinska pisarna 21-19 po uradnih lirah PREVOZI vsako vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo, informacije brezplačno. lice so se plačevale po 1’57 do 1’62, kmečke svinje po 1'52 do 1*62 šilinga, banatske po 1‘54 do l‘G5 in srbske po 1‘48 do 1'52 šilinga. Na Dunaj je bilo poslano 24.000 kg mesa od mangalic po ceni 1'10 šilinga franko Dunaj. Precej živahen je izvoz masti. Tako so bila izdana dovoljenja za izvoz 30.000 kg masti v Nemčijo, 10.000 kg masti in 200 kg slanine v Italijo in za 5.500 kg slanine v Češkoslovaško. Ker je padla cena masti na Dunaju, se je povečal izvoz v Češkoslovaško. Pretekli teden je bilo poslano na češkoslovaško 53.000 kg masti in 22.500 kg slanine. Mast je bila po 12, slanina pa po 10 do 10'60 din franko naša meja. Cena celuloze padla za 31 odstotkov Cena celuloze je začela od začetka 1936. leta naglo naraščati in se je dvignila od 9T5 na 21 funtov v septembru 1937. Sedaj pa je padla na 16.5 funta (za dobave sredi 1. 1938). Zaradi tega padca cene za celulozo pričakujejo, da bodo nordijski proizvajalci sklenili sporazum o omejitvi proizvodnje. Sporazum bi izvedel mednarodni kartel za celulozo, kateremu pripadajo poleg skandinavskih držav tudi Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija. Sporazum bo otežkočalo to, ker so bile v zadnjih letih ustanovljene nove tvornice za celulozo \ državah, ki ne pripadajo celuloznemu kartelu, tako v Jugoslaviji. Italiji, Franciji in Poljski. Poleg tega pa imajo svoj celulozni kartel tudi Angleži. Stanje na mednarodnem trgu lesne mase je nekoliko bolj ugodno. Produkcija prihodnjega leta je prodana do 90%, ona iz 1. 1939. pa da 70%. Nedelja, dne 12. decembra. 8.00: Godba »Sloge« — 9.00: čas, poročila — 9.15: Pevski zbori (plošče) — 9'45: Verski govor (dr.Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.00: Otroška ura: Lutke igrajo — 11.30: Radijski orkester in prof. Taras Poljanec (vijolina) — 13.00: čas, vreme, spored — 13.20: Plošče — 16.00: Slagerji (tercet Stritar) — 17.00: Kemija — kmetova svetovalka in prijateljica (ing. Bogdan Pahor) — 17.30: Slovenske narodne ob spremljevanju Radijskega orkestra. Pojo: ga. špelca Nerato-va, gdč. Poldka Rupnikova, gg. Jean Simbol dovršenosti, odlično kvaliteto predstavlja MINERVA radio aparat Najboljši radio sprejem, nenadkriljiv v glasu RADIOVAL Ljubljana - Dalmatinova 13 Telefon 3363 Vsak zavaruje Sebe, avujc-c m svi edinole pri našem CtL UJC sebe, svojce in svoje imetje edinole pri našem domačem zavodu Požar — vlom — steklo — zvonove jamstvo — nezgode — življenje in v „KARITAS"-oddelku posmrtnino, doto in starostno . . preskrbo CENTRALA: v Ljubljani, Miklošičeva 19. Lastna palača. Telefon 25-21 in 25-22 Podružnice in glavna zastopstva: Beogrud, Pašičeva ulica št. 10/1 Celje, palača Ljudske posojilnice Sarajevo. Kralja Petra št. 14 Split, Ulica XI. puka št. 22 Zagreb, Ulica Kraljice Marije št. 36 Maribor. Loška ulica št. 10 in Orožnova ul. št; 8 Primerna darila za Božič ROBERT specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga LJUBLJANA, Šelenburgova 3 ANTON BIRKE Ljubljana Mestni trg št. 9 Telefon 24-50 Glavno zastopstvo: ZERDIK-APARATOV KftRTING-PHONOLA Tehnični predmeti, akumulatorji, pisalni slroji, popravljalnica koles in sestavni deli .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrieva cesta it. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA MAVER ANTON mizarstvo, stanovanjske opreme Maribor, Koroška cesta 46 vhod iz Vrtne in Smetanove ulice izdeluje pohištvo od preprostega do najfinejšega sloga po zmernih cenah z dolgotrajnim jamstvom Frančiškanska ulica 3 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte. fitrace. ion rn a le. šolske zvezke mane, o d i w in a l n w K n 11 žice. risalne bloke itd ZALOG/ PAPIRJA NA DEBELO TOVARNA PAPIRNATIH V R E C 1 C A. ZESCHKO Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1 Ustanovljeno 1867 Telefon St. 9519 — Poštna hranilnica Ljubljana št 10951 lllll JIL KAVARNA v Vzajemni palači Ljubljana, Miklošičeva cesta priporoča svojim ceuj. gostom ..Eksoress kavo** kakor tudi pristno domače vino ter narezke in pecivo Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča Lingarjeva ulicašt.1 ** GROM A* Carinsko-posredniški in spedicijski bureau d. z o. z. LJUBLJANA Masarykova cesta št. 14/1. Naslov brzojavkam: „GROM“ Telefon interurban štev. 2454 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. K. za ekspresne pošiljke. — Vse potrebne informacije brezplačno Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin Franc Lipej nasl., Brežice R.THALER j Škofja Loka tovarna odej in vate se priporoča cenj. odjemalcem Efublfana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! \ZMcg-wifta % tnOHufaldu&n m, špumislatn, UolanicdnUn in že-tcznim btapiMn Velecenjenim odjemalcem se priporoča veletrgovina s papirjem M. TIČAR ln jim nudi vse pisarniške potrebščine po najnižjih cenah LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26 Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig: journale. štrace. blagajniške knjige, saldalconte itd. še vedno po prejšnjih cenah a ... Ljubljana j 9 n A 7 I f Florjanska ulica 14 JUlICjLIl Telefon štev. 32-20 Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Na debelo in na drobno! Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah Franc Matheis-ovi nasledniki Loschnigg & Schmidt Brežice ob Savi Veletrgovina z manufaktur-nim, špecerijskim, kolonialnim in železnim blagom Naročajte »Trgovski list«! Pri nakupu vsakovrstnega mariu-fakturnega blaga posebno priporočamo znano veletrgovino R. Miklaiic „Pfl XLotu“, Ljubljana Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3 Solidna postrežba in ugodne cene! Engros oddelek v 1. nadstropju Dstanovljeno leta 1869. VELETRGOVINA PAPIRJA, KNJIGARNA, MUZIKALIJE, KNJIGOVEŠKA INDUSTRIJA VILKO W E I X L MARIBOR, JURČIČEVA UL. 8 priporoča cenj. trgovstvu, kakor obrtništvu in industriji svoj'o veliko izbiro vseh vrst v te stroke spadajočih potrebščin po najnižji ceni in v najboljši kakovosti Oglasi v .Trgovskem listu" imajo uspeh! »Merkur« Na razpolago so vsi tu- in inozemski časopisi Dvakrat na teden koncert Zlasti prikladna za trgovske potnike in drugo cenj. občinstvo. Postrežba dobra in točna' LEB1C, kavarnar Priporoča se najmoderneje urejena KAVARNA Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.